ARHIV REPUBLIKE SLOVENIJE VODNIK PO FONDIH IN ZBIRKAH ARHIVA REPUBLIKE SLOVENIJE

Transkript

1 ARHIV REPUBLIKE SLOVENIJE VODNIK PO FONDIH IN ZBIRKAH ARHIVA REPUBLIKE SLOVENIJE Ljubljana 1999

2 Vodnik po fondih in zbirkah Arhiva Republike Slovenije, I., II., III. knjiga Glavni urednik Vladimir Kološa Odgovorni urednik Vladimir Žumer Redaktorja Vladimir Kološa in Vladimir Žumer Tehnični urednik in redaktor Milan Bizjak Računalniška podpora Milan Bizjak in Darija Plevel Avtorji uvodnih tekstov: Uvod (Vladimir Žumer), Arhiv Republike Slovenije (Gašper Šmid, Vladimir Žumer, Izbrana bibliografija (Marija Vera Erjavec), Navodila za uporabo vodnika (Vladimir Žumer), Seznam kratic in okrajšav (Milan Bizjak) Avtorji popisov fondov in zbirk: Marjeta Adamič, Marjeta Čampa, France M. Dolinar, Ljuba Dornik Šubelj, Darinka Drnovšek, Suzana Felicijan Bratož, Majda Ficko, Eva Gerkman, Natalija Glažar, Metka Gombač, Vesna Gotovina, Marija Grabnar, Mirjana Jadreško, Mateja Jeraj, Daniela Juričić Čargo, Alenka Kačičnik Gabrič, Miran Kafol, Majda Kocmur, Vladimir Kološa, Matevž Košir, Branko Kozina, Jelena Malbašič, Jelka Melik, Aleksandra Mrdavšič, Pavla Mrdjenović, Olga Pivk, Branko Radulovič, Marta Rau Selič, Aleksandra Serše, Gorazd Stariha, Vladimir Sunčič, Jože Škofljanec, Gašper Šmid, Žarko Štrumbl, Nevenka Troha, Drago Trpin, Alojzij Tršan, Ema Umek, Andrej Zadnikar, Marjan Zupančič in Vladimir Žumer. Prevod v nemščino in angleščino: A3, Agencija za prevajanje d.o.o. Ljubljana Izdal in založil Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana 1999 Za izdajatelja Vladimir Žumer Tisk in vezava Gorenjski tisk Kranj Naklada 350 izvodov 2

3 VODNIK PO FONDIH IN ZBIRKAH ARHIVA REPUBLIKE SLOVENIJE III. KNJIGA Fondi in zbirke društev in družbenih organizacij, cerkve, zemljiških gospostev, osebni in rodbinski fondi ter arhivske zbirke (po klasifikaciji od zaporedne številke 957 do 1749) 3

4 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana (497.4 Ljubljana) ARHIV Slovenije Vodnik po fondih in zbirkah Arhiva Republike Slovenije / [glavni urednik Vladimir Kološa ; avtorji uvodnih tekstov Vladimir Žumer... [et al.] ; avtorji popisov fondov in zbirk Marjeta Adamič... [et al.] ; prevod v nemščino in angleščino A3]. - Ljubljana : Arhiv Republike Slovenije, 1999 Knj. 3: Fondi in zbirke društev in družbenih organizacij, cerkve, zemljiških gospostev, osebni in rodbinski fondi ter arhivske zbirke ISBN (zv. 3) 1. Kološa, Vladimir

5 VSEBINA VODNIKA I. knjiga Stran Uvod Arhiv Republike Slovenije Predstavitev Uporaba arhivskega gradiva Izbrana bibliografija Archiv der Republik Slowenien Präsentation Benutzung der Archivalien Archives of the Republic of Slovenia Profile Using the Archives Navodila za uporabo vodnika Navodilo za citiranje arhivskega gradiva Seznam kratic in okrajšav Kazalo fondov in zbirk po klasifikacijskem načrtu Abecedno kazalo fondov in zbirk Abecedno kazalo ustvarjalcev fondov (pravnih in fizičnih oseb) Kazalo fondov po krajih sedežev ustvarjalcev fondov izven Ljubljane Arhivski fondi in zbirke po klasifikaciji od zaporedne številke 1 do A Uprava AA Najvišje državne in avtonomne oblasti AAA Najvišje državne in avtonomne oblasti do leta AAA1 Centralni uradi na Dunaju AAA2 Oblasti na ravni dežele ali višji ravni AAA21 Avtonomni organi AAA22 Upravni organi AAA23 Posebni avtonomni in upravni organi AAA24 Zemljiški kataster AAB Najvišje državne in avtonomne oblasti od 1918 do AAB1 Državne in avtonomne oblasti od 1918 do

6 AAB2 Državne in avtonomne oblasti od 1923 do AAB3 Državne in avtonomne oblasti od 1929 do AAC Najvišje državne in avtonomne oblasti od 1941 do AAC1 Italijanske (in nemške) okupacijske oblasti AAC2 Nemške okupacijske oblasti AAC3 Kolaboracionistične oblasti AAC4 Narodnoosvobodilna oblast (ljudska oblast) AAD Najvišje državne in samoupravne oblasti po letu Pregled formalne strukture republiških upravnih organov v obdobju od 1945 do AAD1 Zakonodajni organi AAD2 Vlada in izvršni svet, predsednik (predsedstvo) republike AAD3 Organi za upravo, pravosodje in notranje zadeve AAD4 Organi za zunanje zadeve AAD6 Organi za gospodarstvo AAD7 Organi za finance AAD8 Organi za izobraževanje, kulturo, znanost in šport AAD9 Organi za zdravstvo in socialo AADA Posebni upravni organi in organizacije

7 II. knjiga Arhivski fondi in zbirke po klasifikaciji od zaporedne številke 336 do A Uprava AB Državne in avtonomne oblasti na lokalnem nivoju ABA Kresije, intendanti, okrožni uradi (1748 do 1849) ABB Okrajne gosposke in okrajni komisariati (1814 do 1849) ABC Oblasti (1949 do 1951) ABD Pokrajine (1942 do 1947) ABF Okrožja (1942 do 1952) ABG Okraji, okrajni uradi, srezi ABG1 Okraji, okrajni uradi, srezi 1849 do ABG2 Deželni svetniki, politični komisarji 1941 do ABG3 Okraji 1942 do ABH Mesta ABH1 Mesta do ABH2 Mesta 1945 do ABI Trgi ABK Občine ABK1 Občine do ABM Kraji ABO Soseske, srenje B Pravosodje BA Redna sodišča BAA Redna sodišča na višjih stopnjah BAB Okrožna in višja sodišča BAC Okrajna, občinska, temeljna sodišča BB Posebna sodišča BC Tožilstva (pravdništva) BD Pravobranilstva BG Kaznovanje prekrškov BH Družbeni pravobranilci samoupravljanja C Vojaštvo, orožništvo in policija CA Vojaštvo CAA Vojaštvo do leta CAB Vojaštvo od 1941 do CAB1 Nemško okupacijsko vojaštvo CAB2 Italijansko okupacijsko vojaštvo CAB3 Kolaboracionistično vojaštvo CAB4 Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi CAB41 Glavni štab CAB42 Korpusi CAB43 Operativne cone CAB44 Divizije CAB45 Brigade CAB46 Grupe odredov in odredi CAB47 Komande vojnih oblasti, vojnih področij in mest

8 CAB48 Ostalo CB Orožništvo, policija, varnostno-obveščevalna služba CBA Orožništvo, policija, varnostno-obveščevalna služba do leta CBB Orožništvo, policija, varnostno-obveščevalna služba od 1941 do CBB1 Nemško okupacijsko orožništvo in policija CBB2 Italijansko okupacijsko orožništvo in policija CBB3 Kolaboracionistična policija CBB4 Narodnoosvobodilna policija D Gospodarstvo in bančništvo DA Cehi DB Gospodarska združenja DBA Gospodarske zbornice DBB Poslovna združenja DBC Zadruge DC Bančništvo in zavarovalništvo DCA Bančništvo DCB Hranilništvo in posojilništvo DD Kmetijstvo, gozdarstvo, lov, ribištvo DE Industrija in rudarstvo DEA Rudarstvo DEB Industrija DEC Energetika DF Trgovina DH Gradbeništvo DJ Obrt in zasebne storitve DL Tisk in založništvo E Vzgoja in izobraževanje EA Visoko in višje šolstvo EB Srednje šolstvo EC Osnovno šolstvo EE Dopolnilno izobraževanje EF Dijaško in študentsko varstvo F Kultura, znanost, šport in informiranje FA Kultura FB Znanost FD Informiranje G Zdravstvo in sociala GA Zdravstvo GB Lekarne GD Sociala H Politične stranke, družbenopolitične organizacije in sindikati HA Meščanske politične stranke do HB Fašistične in nacionalsocialistične organizacije do HC Družbenopolitične organizacije s predhodniki HCA Komunistična partija Slovenije, Zveza komunistov Slovenije HCA1 Centralni komite HCA3 Oblastni komiteji

9 HCA4 Okrožni komiteji HCA5 Okrajni, mestni komiteji HCA9 Ostalo HCB Osvobodilna fronta, Protifašistična ženska zveza, Socialistična zveza delovnega ljudstva HCC Zveza sindikatov HCD Komunistična mladina, ljudska mladina, Zveza socialistične mladine HCE Zveza borcev narodnoosvobodilne vojske, Zveza združenj borcev narodnoosvobodilne vojske HE Sindikati HEA Sindikati pred letom

10 III. knjiga Arhivski fondi in zbirke po klasifikaciji od zaporedne številke 957 do I Društva in družbene organizacije IA Stanovska in strokovna društva IB Humanitarna društva IC Kulturno - prosvetna društva ID Športna društva IE Družbene organizacije IF Politična društva IG Ostala društva J Verstvo JA Rimokatoliška cerkev JAC Škofije JAI Samostani JAJ Verske bratovščine K Zemljiška gospostva...77 Zemljiška gospostva - splošni oris KA Zemljiška gospostva KB Samostani L Osebni in rodbinski fondi LA Osebni fondi LB Rodbinski fondi M Arhivske zbirke (izvirno arhivsko gradivo) MA Zbirke posameznih vrst arhivskega gradiva MB Tematske zbirke arhivskega gradiva MC Arhivske zbirke zasebnih zbirateljev N Zbirke reprodukcij (kopij) arhivskega gradiva NA Zbirke dopolnilnih reprodukcij (kopij) arhivskega gradiva NB Zbirke uporabniških reprodukcij (kopij) arhivskega gradiva

11 I DRUŠTVA IN DRUŽBENE ORGANIZACIJE IA Stanovska in strokovna društva 957 AS 607 ARHIVSKO DRUŠTVO SLOVENIJE, t. m./ 10 š., 13 f. Društvo arhivskih delavcev Ljudske republike Slovenije, Društvo arhivarjev Ljudske republike Slovenije, Arhivsko društvo Slovenije, Ustanovljeno je bilo z nazivom Društvo arhivskih delavcev LRS, 1960 se je preimenovalo v Društvo arhivarjev LRS, 1966 v Arhivsko društvo Slovenije. Ob ustanovitvi je štelo 54 članov. Namen društva je pospeševanje preučevanja arhivistike, razvoj arhivske službe, uporabljanje arhivskega gradiva za potrebe zgodovinopisja in drugih znanosti in strokovno izpopolnjevanje kadrov. Delovanje društva se razsteza na ozemlju Republike Slovenije. Organi društva so občni zbor, izvršni in nadzorni odbor. Izvršni odbor ima 11 članov, med seboj volijo predsednika, podpredsednika, tajnika in blagajnika. Program društva se uresničuje s sestanki, posvetovanji, tečaji, zborovanji in z izdajo publikacij. Društvo izdaja strokovni časopis ARHIVI (od leta 1978) ter serijo "Viri za slovensko zgodovino". Leta 1994 je društvo štelo 170 članov. - Oblak Čarni M., Štirideset let Arhivskega društva Slovenije, Ljubljana 1995, str Starejši del gradiva je izročilo Arhivsko društvo Slovenije v depozit. sejni zapisniki / spisi / delovodniki AS 600 DRUŠTVO DRŽAVNIH PISARNIŠKIH URADNIKOV ZA SLOVENIJO, f. Društvo državnih pisarniških uradnikov za Slovenijo, Namen društva je bil pospeševanje stokovne izobrazbe članov, skrb za socialno blaginjo in uveljavljanje stanovskih koristi. Prirejalo je predavanja, sestavljalo peticije in spomenice, izdajalo mnenja o pisarniškem poslovanju ter društvena izvestja. poročilo o občnem zboru 1924/ okrožnice in resolucije 1923/ dopisi / seznami članstva/ tiskovine/ 11

12 arhivski popis/ 959 AS 706 DRUŠTVO FARMACEVTSKO-MEDICINSKIH INFORMATORJEV SLOVENIJE, t. m./ 2 š. Društvo farmacevtsko-medicinskih informatorjev Slovenije, Društvo farmacevtsko-medicinskih informatorjev Slovenije je bilo ustanovljeno , kot strokovno društvo farmakoinformatorjev, angažiranih v sistemu farmacevtsko medicinskega informiranja in marketinga medicinskih dobrin, z namenom razvijati in izpopolnjevati medicinsko-informativno stroko. Pospeševalo je strokovno izpopolnjevanje članov, skrbelo za kulturen, etičen in human način delovanja članov, zastopalo njihove interese, svetovalo pri usmerjanju kadrov na odgovarjajočih visokoh šolah, razreševalo strokovne dileme članov idr. Izdajalo je strokovno glasilo Farmakoinformator. Leta 1981 je društvo štelo 44 članov. Gradivo je v imenu ustvarjalca arhivu izročil Dušan Valenčič iz Ljubljane. statut 1975/ gradivo o ustanovitvi društva/ zapisniki sej in občnih zborov/ poročila o delu/ dopisi/ korespondenca/ seznami članov/ izobraževanje/ Bilten Društva FMIS 1976/ Farmakoinformator / arhivski popis 1995/ 960 AS 595 DRUŠTVO GALANTERIJSKIH KNJIGOVEZOV, KARTONAŽNIH IZDELOVALCEV IN NJIHOVIH POMOŽNIH DELAVCEV NA KRANJSKEM, k. Društvo galanterijskih knjigovezov, kartonažnih izdelovalcev in njihovih pomožnih delavcev na Kranjskem, Društvo je bilo ustanovljeno leta Skrbelo je za družabno življenje in izobraževanje svojih članov, organiziralo je strokovne tečaje ipd. Leta 1906 so se člani tega društva vključili v Društvo knjigovezov, rastrirarjev itd. kakor tudi njihovih pomožnih delavcev in delavk Avstrije s sedežem na Dunaju. V Ljubljani je delovala le podružnica avstrijskega društva. Leta 1922 pa so se knjigoveški delavci pridružili organizaciji grafičnih delavcev (AS 592, zap. št. 956). 12

13 - Spominski zbornik ob sedemdesetletnici grafične organizacije v Sloveniji , Ljubljana 1938 Gradivo je izročil RO Sindikata industrije in rudarstva Jugoslavije za Slovenijo sejni zapisniki / prevzemni seznam 1969/ 961 AS 690 DRUŠTVO JUGOSLOVANSKIH ŽELEZNIŠKIH URADNIKOV V TRSTU, m. Društvo jugoslovanskih železniških uradnikov v Trstu poročilo o delovanju/ 962 AS 695 DRUŠTVO KONCEPTNIH URADNIKOV POLITIČNE UPRAVE V SLOVENIJI, t. m./ 1 š. Društvo konceptnih uradnikov politične uprave v Sloveniji, Ustanovljeno je bilo z namenom varovati in pospeševati stanovske koristi članov ter skrbeti za razvoj stroke. Vlagalo je spomenice, peticije ipd., prirejalo je predavanja, izdajalo društvena izvestja. Organi društva so bili odbor (10 članov) in občni zbor. zapisniki občnih zborov / spisi / seznam članstva/ priloge k zapisnikom občnih zborov / okrožnice/ pravila/ spomenice/ 13

14 963 AS 1240 DRUŠTVO LASTNIKOV DRUŽINSKIH STANOVANJSKIH HIŠ IN ETAŽNIH STANOVANJ SLOVENIJE, t. m./ 4 š. Društvo lastnikov družinskih stanovanjskih hiš in etažnih stanovanj Slovenije, Društvo lastnikov družinskih stanovanjskih hiš in etažnih stanovanj Slovenije je bilo ustanovljeno v Ljubljani. Osnovne naloge društva so bile: proučevanje problematike vzdrževanja stanovanjskega fonda članov, dajanje informacij, strokovnih pojasnil in nasvetov, zaščita interesov članov, proučevanje in analiza problematike stanovanjske izgradnje in zakonodaje. Organi društva so bili občni zbor, upravni odbor in nadzorni odbor. Zaradi premajhnega števila članov je bilo društvo ukinjeno. Gradivo je AS izročil Anton Pucihar iz Ljubljane. delovodnik/ seznami članov/ članska knjiga/ pravila 1969/ zapisniki občnih zborov 1969, 1976, 1977, 1978/ zapisniki sej upravnega odbora 1971, 1976/ korespondenca/ blagajniški zapisi/ vprašalnik za ugotovitev obsega zasebnega stanovanjskega fonda Ljubljana in podružnica Maribor 1972/ gradivo Združenja lastnikov družinskih stanovanjskih zgradb in stanovanj Srbije/ 964 AS 694 DRUŠTVO URADNIKOV V LJUBLJANI, t. m./ 1 k., 1 m. Društvo uradnikov v Ljubljani blagajniška knjiga / delovodnik 1866/ 965 AS 696 DRUŠTVO ZA NAPREDEK MESARSKIH DELAVCEV GORICA, m. Societŕ di protezione fra lavoratori macellai Gorizia Društvo za napredek mesarskih delavcev Gorica 14

15 imenik članov/ 966 AS 650 DRUŠTVO ZA RAZISKOVANJE JAM, t. m./ 1 f. Društvo za raziskovanje jam, Ustanovljeno je bilo leta 1910 z namenom, da se vsestransko raziščejo podzemske jame ter znanstveno obdelajo in objavijo uspehi raziskovanj. Za specialne delokroge so ustanovili strokovne oddelke (sekcije), ki so jih vodili načelniki. Društvo je vodil odbor 8 članov. društvena pravila/ seznami članov/ sejni zapisniki 1913/ poročila o delovanju društva 1911/ dopisi / vabila/ beležke o jamah/ inventarji/ časopisni izrezki/ arhivski popis/ 967 AS 692 DRUŠTVO ZA ZGRADBO TEHNIČNI FAKULTETI UNIVERZE V LJUBLJANI SLUŽEČIH POSLOPIJ, k. Društvo za zgradbo Tehnični fakulteti Univerze v Ljubljani služečih poslopij, ? Ustanovljeno je bilo leta 1921 z namenom pospeševati gradnjo poslopij za Tehnično fakulteto v Ljubljani. Sredstva je zbiralo s članarinami, prispevki podpornikov in ustanoviteljev, z dohodki od kupljenih ali podarjenih zemljišč in ostalih nepremičnin. Društvo je vodil in upravljal njegovo premoženje odbor 7 članov, ki so ga sestavljali predsednik, podpredsednik, tajnik, blagajnik, gospodar in 2 odbornika. delovodnik/ 15

16 968 AS 589 GEOGNOSTIČNO-MONTANISTIČNO DRUŠTVO ZA KRANJSKO, t. m./ 1 f. Geognostisch-montanistischer Verein für Krain, ? Geognostično-montanistično društvo za Kranjsko, ? Društvo je bilo ustanovljeno leta 1847 na pobudo Notranjevstrijskega geognistično montanističnega društva v Gradcu. Prizadevalo si je za čim boljše poznavanje geoloških in rudarskih značilnosti Kranjske. V ta namen je zbiralo strokovno literaturo, z lastnimi raziskovanji in z njihovo prezentacijo javnosti širilo znanje o rudnih bogastvih in njihovem izkoriščanju. Člani so izdelovali rudarske zemljevide posameznih območij. Leta 1851 je bil predsednik Alfonz baron Zois, tajnik pa Henrik Freyer. Leta 1852 je društvo štelo 60 članov. dopisi / uradna korespondenca / vabila/ programi občnih zborov/ statuti/ seznami članstva/ arhivski popis/ 969 AS 591 JURIDIČNO DRUŠTVO V LJUBLJANI, t. m./ 5 f., 1 k. Juridično društvo v Ljubljani, Ustanovljeno je bilo leta 1861 z namenom razvijati juridično slovensko izrazoslovje. Ob ustanovitvi je štelo 68 članov. Prizadevalo si je za razvoj pravne znanosti nasploh ter še posebej deželnih pravnih posebnosti. Ustanovilo je čitalnico in knjižnico, organiziralo predavanja o pravnih in državnopravnih vprašanjih v nemščini in slovenščini. Društvo je izdajalo glasilo Verhandlungen und Mitteilungen der juristischen Gesellschaft. Gradivo je AS izročilo Ministrstvo za pravosodje LRS, centralna knjižnica. registraturni protokol / uradna korespondenca/ računi / prijave in odjave članstva/ protokoli mesečnih sestankov in občnih zborov/ gradivo iz predavanj/ arhivski popis/ 16

17 970 AS 608 KMETIJSKO DRUŠTVO V ŠT. VIDU, k. Kmetijsko društvo v Št. Vidu, sejni zapisniki/ arhivski popis/ 971 AS 593 KRANJSKO VRTNARSKO DRUŠTVO, m. Kranjsko vrtnarsko društvo dopisi / vabilo na razstavo 1879/ vabilo na občni zbor 1872/ arhivski popis/ 972 AS 691 KREDITNO DRUŠTVO HRANILNICE DRAVSKE BANOVINE, m. Kreditno društvo Hranilnice Dravske banovine računski zaključek 1932/ 973 AS 656 LEGIJA KOROŠKIH BORCEV, GLAVNI ODBOR V LJUBLJANI, f. Legija koroških borcev, Glavni odbor v Ljubljani, ? Glej tudi AS 1177, zap. št

18 Ustanovljeno je bilo na občnem zboru leta 1934 kot nepolitična organizacija borcev za severno slovensko mejo , ki so se borili na koroškem odseku in so bili doma iz Kranjske. Pravila (izvod v fondu AS 1370, zap. št. 1409) so potrdili leta Društvo je razvijalo domoljubje, varovalo koristi članov, pospeševalo zanimanje za slovensko Koroško in vzdrževalo kulturne stike s Slovenci na Koroškem. Sedež društva je bil v Trbovljah, konec leta 1934 se je Glavni odbor preselil v Ljubljano. Glavni odbor je bil vrhovna društvena inštanca, ki je vodil in nadzoroval društveno delovanje ter upravljal društveno premoženje. Vodil ga je predsednik, imel je 15 članov in 8 namestnikov. Legija je združeval vse borce v bojih na Koroškem, prostovoljce in mobilizirance, poleg Slovencev tudi Hrvate in Srbe. Društvo je imelo 27 krajevnih organizacij in blizu članov. - Ude L., Zveza prostovoljcev borcev za severno slovensko mejo , Spominski zbornik ob 60-letnici bojev za severno slovensko mejo , Maribor 1979, str Gradivo je junija 1969 AS izročil Inštitut za narodnostna vprašanja v Ljubljani. pravila Zveze koroških partizanskih Maistrovih borcev/ pozdravni govori/ poročilo predsednika 1948/ zapisniki sej Glavnega odbora 1948/ 974 AS 619 MUZEJSKO DRUŠTVO ZA SLOVENIJO, t. m./ 4 š., 73 f. Društvo Kranjskega deželnega muzeja, Muzejsko društvo za Kranjsko, Muzejsko društvo za Slovenijo, Predhodnika sta bila Društvo kranjskega deželnega muzeja (ustanovljeno 1839) in Muzejsko društvo za Kranjsko (ustanovljeno 1864). Ena glavnih nalog do 1919 je bila zbiranje muzejskega gradiva. Imelo je 120 do 200 članov. Do 1885 je bilo usmerjeno predvsem v naravoslovje, pozneje tudi v zgodovinsko raziskovanje. Bilo je edina organizacija za naravoslovno, zgodovinsko strokovno, znanstveno in domoznansko dejavnost na območju Kranjske. Izdajali so glasila Jahresheft des Vereines des krainischen Landes Museums (1856, 1858, 1862), Mitteilungen des Musealvereins für Krain (1866, ), Izvestja muzejskega društva za Kranjsko ( ) in Carniola ( , ). Leta 1919 se je društvo preimenovalo v Muzejsko društvo za Slovenijo in razširilo svoje delovanje na slovensko ozemlje v okviru nove države. V njegovem okviru so delovale zgodovinska in prirodopisna sekcija ter odsek za varstvo prirode in prirodnih spomenikov. Društvo je izdalo 26 letnikov Glasila Muzejskega društva za Slovenijo ( ). Po 1931 je delovalo le na zgodovinskem področju. Leta 1934 je imelo okrog 250 članov. - ES 7, Ljubljana 1993, str

19 Gradivo Muzejskega društva za Kranjsko je leta 1896 in 1902 izročilo Muzejsko društvo za Kranjsko. Gradivo Muzejskega društva za Slovenijo s predhodniki je izročil Narodni muzej v Ljubljani. Del gradiva je in izročila Zveza zgodovinskih društev Slovenije. pravila/ reorganizacija , 1912/ spisi , , , , , / blagajniška knjiga / blagajniški dnevniki , / blagajniške priloge / statuti 1851/ zapisniki odborovih sej , , / seznami članov 1914, 1916, 1919/ prispevki za Mitteilungen des historischen Vereins für Krain / naročila na Mitteilungen/ rokopisi/ separati/ kartoteka listin/ knjižni katalogi/ tiskovine/ zapisniki sej zgodovinske sekcije / tajniške zadeve / gradivo odseka za varstvo narave/ naročila na Izvestja muzejskega društva za Slovenijo/ računi / naročila na Carniolo / tajniško poročilo / pravilnik Muzejskega društva za Slovenijo/ naročila na Izvestja muzejskega društva za Kranjsko / računi/ naročila na Carniolo/ arhivski popis 1992/ (za gradivo, prevzeto od Zveze zgodovinskih društev Slovenije)/ delovodniki / indeksi / 975 AS 1285 UMETNOSTNO ZGODOVINSKO DRUŠTVO ZA SLOVENIJO, t. m./ 3 š. Umetniško zgodovinsko društvo v Ljubljani, Umetnostno zgodovinsko društvo za Slovenijo, Ustanovljeno je bilo leta 1921 z nazivom Umetniško zgodovinsko društvo v Ljubljani kot znanstveno posvetovalno društvo, ki naj bi pospeševalo umetnostno-zgodovinski študij na Slovenskem in razširjalo splošno vedenje o umetnosti. Društvo je vodil občni zbor in odbor 7 odbornikov. Izdajalo je Zbornik za umetnostno zgodovino, prirejalo predavanja o umetnosti in vzpodbujalo preučevanje umetnostne zgodovine. Gradivo je leta 1992 podarila dr. Ksenija Rozman iz Ljubljane. zapisniki občnih zborov in odborovih sej / gradivo o izdaji Zbornika za umetnostno zgodovino/ vabila/ računi/ pravila društva / seznami članov/ pregledi dela/ seznami predavanj o slovenski umetnostni zgodovini/ gradivo raznih simpozijev in zborovanj/ plakati/ klišeji/ publikacije/ arhivski popis 1992/ 19

20 976 AS 697 VINARSKO DRUŠTVO ZA DRAVSKO BANOVINO, k. Vinarsko društvo za Dravsko banovino Ustanovljeno je bilo z namenom vsestransko intenzivno pospeševati vinarstvo in kletarstvo ter vse panoge kmetijstva, ki so z njima povezane. Delovalo je na področju Dravske banovine. Izdajalo je glasilo o vinarstvu in kletarstvu, prirejalo je predavanja, strokovne tečaje, poučne izlete, razstave in sejme, s strokovnimi nasveti je pomagalo ustanavljati trsnice, matičnjake, vzorne vinograde in kleti ter vinarske zadruge. Društvo je ustanavljalo podružnice. seznam članov/ plačane članarine/ 977 AS 590 ZDRAVNIŠKO DRUŠTVO NA KRANJSKEM, t. m./ 1 f. Zdravniško društvo na Kranjskem, Nastalo je leta 1862 iz 1861 ustanovljenega Zdravniškega bralnega društva kot stanovska organizacija zdravnikov. Povezovalo je zdravnike iz tedanje Kranjske, imelo je tudi člane iz drugih dežel. Delovalo je na področju klinične medicine, javne higiene, tuberkuloze ipd. Borilo se je za stanovske interese zdravnikov: službena razmerja, pokojninsko zavarovanje, zasebna zdravniška praksa, nadzor nad razpisi delovnih mest, prejemki. Ustanovilo je več podpornih ustanov. "Liječnički vjesnik" (glasilo hrvaškega zdravniškega društva) je bilo od 1909 tudi uradno glasilo slovenskega društva. Z delovanjem je prenehalo po 1. svetovni vojni. Nasledilo ga je Slovensko zdravniško društvo. - ES 2, Ljubljana 1988, str. 362 vabilo na ustanovni občni zbor 1861/ zapisniki sej / okrožnice/ osmrtnice članov/ prošnje za podpore/ 20

21 978 AS 698 ZDRUŽENJE JAVNIH USLUŽBENCEV LJUBLJANSKE POKRAJINE, m. Združenje javnih uslužbencev Ljubljanske pokrajine izplačilo 13. plače: prošnje, pregled odposlanih podpor/ obračun / revizijsko poročilo/ 979 AS 1216 ZNANSTVENO DRUŠTVO ZA ZGODOVINO ZDRAVSTVENE KULTURE SLOVENIJE, t. m./ 10 š. Znanstveno društvo za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije, ? Društvo, je bilo ustanovljeno leta 1966 kot prostovoljno strokovno združenje zdravnikov, farmacevtov, veterinarjev in drugih strokovnih zdravstvenih delavcev v Sloveniji. Bilo je član Zveze znanstvenih društev za zgodovino zdravstvene kulture Jugoslavije. Njegov namen je bil organizirati in pospeševati znanstveno raziskovalno delo na področju zgodovine zdravstvene kulture. Organiziralo je znanstvene simpozije in sestanke, skrbelo za napredek pouka zgodovine medicine, veterine, farmacije in sorodnih znanosti na fakultetah in drugih šolah, populariziralo zgodovino zdravstvene kulture v sredstvih javnega obveščanja in skrbelo za izdajo strokovne literature. Društvo je bilo organizirano v podružnice, ki so imele svoje sedeže po regijah ali v okviru več občin. Podružnice so pošiljale svoje delegate na skupščine društva, ki so izbirale predsednika in ostale društvene funkcionarje. Znotraj društva so delovale tudi sekcije po posameznih disciplinah zgodovine zdravstvene kulture. Gradivo je izročil ustvarjalec blagajniško poslovanje / spisovno gradivo / bilteni/ 980 AS 1175 ZVEZA ARHEOLOŠKIH DRUŠTEV JUGOSLAVIJE, t. m./ 12 š. Zveza arheoloških društev Jugoslavije,

22 Strokovno in znanstveno združenje arheologov Jugoslavije je bilo ustanovljeno leta 1954 pod imenom Arheološko društvo Jugoslavije. Razvilo se je iz Arheološkega sveta FLRJ. Delovalo je na področju raziskovanja teoretskih, metodoloških in organizacijskih vprašanj s področja arheologije, koordiniralo arheološko delo v državi, s skupnimi raziskavami razvijalo arheološko delo, pomagalo pri izobraževanju strokovnih arheoloških kadrov s strokovnimi seminarji in ekskurzijami, z izmenjavo arheologov doma in v tujini, s podelitvami štipendij ipd. Arheološko znanost je populariziralo z izdajo strokovnih glasil Archaeologia Iugoslavica (v tujih jezikih) in Arheološki pregled ter z občasnimi publikacijami. Leta 1958 je štelo 142, 1963 pa 220 članov. V okviru društva so delovale tri sekcije: prazgodovinska, srednjeveška in sekcija za rimski limes. Gradivo je podaril dr. Mitja Guštin iz Ljubljane. sejni zapisniki koordinacijskega odbora Arheološkega sveta FLRJ in uprave Arheološkega društva Jugoslavije / zapisniki, poročila in študijsko gradivo sekcij ADJ / gradivo izdajateljskega sveta (zapisniki, pogodbe, finančno gradivo) / gradivo s strokovnih posvetovanj / sodelovanje s strokovnimi in znanstvenimi organizacijami/ mednarodno znanstveno sodelovanje/ delovodnik ADJ - sekcija za Slovenijo / prevzemni seznam 1996/ 981 AS 1173 ZVEZA ARHITEKTOV SLOVENIJE, t. m./ 55 š., 18 o. Zveza arhitektov Slovenije, Zveza inženirjev in tehnikov Slovenije Slovenski arhitekti so se po 2. svetovni vojni prvič povezali v strokovno in znanstveno združenje leta 1951, ko je bilo ustanovljeno Društvo arhitektov Slovenije. Društvo je bilo kasneje preimenovano v zvezo. Izdajalo je znanstveno revijo Arhitektura in urbanizem. Gradivo je izročil Arhitekturni muzej Ljubljana. spisi / posvetovanja / idejni projekti/ natečaji po Sloveniji in Jugoslaviji / mednarodni natečaji , / zapisniki plenumov/ kongresi , / okrožnice / računi/ posvetovanja, proslave, razstave/ stanovske zadeve / zazidalni predlogi/ natečajne podloge/ revija Arhitektura in urbanizem / romunska delegacija 1974/ gradivo Zveze inženirjev in tehnikov LRS/ prevzemni seznam 1984/ 22

23 982 AS 487 ZVEZA DRUŠTEV PRAVNIKOV V GOSPODARSTVU SLOVENIJE, t. m./ 15 š. Združenje društev pravnikov v gospodarstvu Slovenije, Zveza društev pravnikov v gospodarstvu Slovenije, Strokovno združenje pravnikov v gospodarstvu Slovenije je najprej delovalo kot podružnica zagrebškega društva pravnikov v gospodarstvu, kot samostojno združenje pa je bilo ustanovljeno v Ljubljani Leta 1966 preimenovano v zvezo, sestavljeno iz društev pravnikov v gospodarstvu Ljubljana, Maribor, Celje, Koper, Nova Gorica, Kranj, Novo mesto in Murska Sobota (od 1995). Zveza deluje kot organ posameznih društev, vsklajuje delovne programe in skupne akcije vseh včlanjenih društev na letnih skupščinah in sejah upravnega odbora, organizira seminarje in posvetovanja, seminarje in srečanja s slovenskimi pravniki iz zamejstva, organizira zbore oziroma dneve slovenskih pravnikov, sodeluje z Gospodarsko zbornico Slovenije, Pravno fakulteto, Inštitutom za delo idr. Zveza šteje od 700 do članov. Izdala je več strokovnih priročnikov in je bila soustanovitelj revije Združeno delo. Občasno izdaja Informativni bilten. Gradivo je izročil ustvarjalec statuti in pravilniki / spisi / zapisniki sej skupščin / zapisniki sej upravnega odbora / zapisniki sej predsedstva / spisi o delovanju v Zvezi društev pravnikov v gospodarstvu Jugoslavije / spisi o sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije / Informativni bilten / spisi društev pravnikov v gospodarstvu : Ljubljana, Koper, Maribor, Nova Gorica, Celje, Kranj, Novo mesto/ seminarji in predavanja/ gradivo Zborov slovenskih pravnikov 1974, 1977, 1979, 1988/ gradivo s posvetovanj Dnevi slovenskih pravnikov , , 1990/ gradivo s seminarjev za slovenske pravnike iz zamejstva / prevzemni seznam 1994/ 983 AS 1286 ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKIH LIKOVNIH UMETNIKOV, t. m./ 2 š. Slovensko umetniško društvo, Društvo slovenskih upodabljajočih umetnikov, Društvo likovnih umetnikov Dravske banovine, Društvo slovenskih likovnih umetnikov,

24 Leta 1899 je bilo ustanovljeno Slovensko umetniško društvo, ki je poleg slikarjev, kiparjev in grafikov vključevalo tudi pisatelje, glasbenike in dramske umetnike. Namen društva je bilo prirejanje razstav in predavanj, izdajanje knjig, posredovanje med umetniki in odbori mednarodnih razstav. Društvo je razpadlo v več skupin. Leta 1919 je bilo v Ljubljani ustanovljeno Društvo slovenskih upodabljajočih umetnikov (slikarjev, kiparjev in grafikov), ki si je prizadevalo za ustanovitev umetniške šole. Društvo je 1928 zamrlo. Leta 1934 so v Ljubljani ustanovili Društvo likovnih umetnikov Dravske banovine, ki se je 1936 preimenovalo v Društvo slovenskih likovnih umetnikov (DSLU). Stalnim nalogam društva se je pridružila skrb za izboljšanje delovnih razmer, za ateljeje in materialne potrebe umetnikov se je reorganiziralo v Zvezo društev slovenskih likovnih umetnikov, ki jo sestavljajo posamezna društva s sedeži v Ljubljani, Mariboru, Celju, Kranju in Škofji Loki ter v Trbovljah (za Zasavje), Novi Gorici (za severno Primorsko) in Izoli (za slovensko Obalo). Zveza ima prek 500 članov. DSLU je soustanovitelj "Likovne revije", revije "Sinteza", izdaja bilten "Likovne besede", ob razstavah izdaja kataloge. Od leta 1969 podeljuje Jakopičevo nagrado za dosežke na področju likovne umetnosti. - ES 2, Ljubljana 1988, str Gradivo je izročila Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov blagajniški dnevnik "Lade" / zapisniki občnih zborov / zapisniki odborovih sej / zapisniki sej umetnostnega sveta / tajniška poročila 1939/ članki o društvu/ gradivo o razstavah/ katalogi razstav/ fotografije likovnih del/ arhivski popis 1993/ 984 AS 609 ZVEZA KATOLIŠKIH UČITELJIC, PODODBOR VRHNIKA, f. Zveza katoliških učiteljic, pododbor Vrhnika, Gradivo je leta 1948 izročil FZC. okrožnice 1945/ organizacijske zadeve/ programi dela/ poročila o delu / arhivski popis/ 24

25 985 AS 1177 ZVEZA PROSTOVOLJCEV BORCEV ZA SEVERNO SLOVENSKO MEJO , t. m./ 6 š., 9 f., 5 k. Organizacija koroških prostovoljcev, ? Zveza Maistrovih borcev, ? Legija koroških borcev, ? Zveza prostovoljcev borcev za severno slovensko mejo , Glej tudi AS 656, zap. št Prostovoljci, ki so se leta borili za severno slovensko mejo so se prvič organizirali leta 1920 v organizaciji z nazivom "Organizacija koroških prostovoljcev", ki je bila del Društva jugoslovanskih dobrovoljcev za Slovenijo. Leta 1927 je na pobudo generala Rudolfa Maistra nastala Zveza Maistrovih borcev, organizacija, ki je zajela le borce na štajerskem mejnem odseku. Namen zveze je bil obramben in domoljuben: borilo se je proti tistemu nemškemu nacionalističnemu meščanstvu, ki ni hotelo priznati v bojih ustvarjenega položaja, ter varovalo koristi članov. Leta 1934 je bila ustanovljena še Legija koroških borcev (AS 656, zap. št. 973) za tiste prostovoljce, ki so se borili na Koroškem. Po 2. svetovni vojni je nastal poskus združevanja prostovoljcev iz let s koroškimi partizani. Ta organizacija zaradi statutnih pomislekov proti priznanju nove organizacije kot sekcije Združenja borcev NOV ni zaživela. Zato so se prostovoljci iz let samostojno organizirali je bil ustanovni občni zbor Zveze prostovoljcev borcev za severno slovensko mejo (ZPBSSM) Za razliko od predvojne organizacije prostovoljcev, je novi bilo dovoljeno sodelovanje v političnem življenju. Zveza ima 25 občinskih organizacij, leta 1969 je imela okrog članov, 1976 pa Organizacija je doživela velik uspeh s sprejetjem zakona o borcih za severno mejo ( ), s katerim jim je bil priznan poseben status. V Ustavi SRS z dne je bilo prostovoljcem priznano posebno družbeno varstvo. - Ude L., Zveza prostovoljcev borcev za severno slovensko mejo , Spominski zbornik ob 60-letnici bojev za severno slovensko mejo , Maribor 1979, str Gradivo iz let je izročil Matevž Grad iz Ljubljane. Del gradiva je izročila Zveza prostovoljcev borcev za severno mejo Ljubljana. spisi Republiškega odbora ZPBSSM / pravila Legije koroških borcev 1946/ sejni zapisniki/ resolucije / beležke/ izpiski Eda Pičmana/ letaki/ lepaki/ plebiscitno obdobje/ tiskovine in publikacije/ časopisni izrezki / 25

26 986 AS 1270 ZVEZA ZGODOVINSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE, t. m./ 26 š., 8 r. Zgodovinsko društvo za Slovenijo, Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Zgodovinsko društvo za Slovenijo (ZDS) s sedežem v Ljubljani je bilo ustanovljeno kot naslednik Muzejskega društva za Slovenijo (AS 619, zap. št. 974). Leta 1980 je bilo reorganizirano v Zvezo zgodovinskih društev Slovenije (ZZDS). Namen društva oziroma zveze društev je dajati pobude in predloge za razvoj zgodovinskih znanosti na Slovenskem, za izboljšanje pouka zgodovine na vseh stopnjah šol in za reševanje perečih muzejskih in arhivskih vprašanj. V ta namen prireja predavanja, zborovanja, seminarje in simpozije ter izdaja strokovno glasilo Zgodovinski časopis. Člani so predvsem zgodovinarji posamezniki in ustanove, ki se ukvarjajo z zgodovinskim raziskovalnim delom. Do leta 1966 je imelo ZDS tudi podružnice v Celju, Kranju, Mariboru, Metliki, Murski Soboti, Novem mestu, Postojni, Ptuju in Škofji Loki. Te so izhajale iz tradicije predvojnih regionalnih oziroma lokalnih zgodovinskih in muzejskih društev, ali pa so bile ustanovljene po vojni. Leta 1966 so podružnice postale regionalna društva, povezana v ZDS kot skupinski član. Z reorganizacijo ZDS v ZZDS leta 1980 so ta društva postala samostojne pravne osebe povezane v ZZDS. ZDS (ZZDS) je bila do leta 1990 kolektivni član Zveze zgodovinskih društev Jugoslavije. Aktivno je sodelovala v njenih organih, v uredniškem odboru Jugoslovanskega istorijskega časopisa, v Nacionalnem komiteju za historične vede in na drugih področjih. V okviru ZDS (ZZDS) delujeta sekcija za krajevno zgodovino, ki izdaja Kroniko, časopis za slovensko krajevno zgodovino, in šolska sekcija. - Golia M., Tajniško poročilo, Zgodovinski časopis, Ljubljana 1947, str Stiplovšek M., Zgodovinsko društvo za Slovenijo v letih 1962 do 1966 (tajniško poročilo), Zgodovinski časopis, št. 1-2, Ljubljana 1968, str Škerl F., Zgodovinsko društvo za Slovenijo v letih od 1966 do 1968, tajniško poročilo, Zgodovinski časopis, št. 1-2, Ljubljana 1969, str Melik V., Dvajset zborovanj slovenskih zgodovinarjev, Zgodovinski časopis, št. 4, Ljubljana 1981, str Gradivo je izročil ustvarjalec zapisniki odborovih sej / zapisniki občnih zborov / zborovanja Zgodovinskega društva za Slovenijo (od IV. leta 1947 v Mariboru do XXII v Brežicah)/ dopisi / gradivo uredništva Kronike/ razni skladi / zapisniki sej sekcij/ dopisi sekcij/ prevzemni seznam 1994/ 26

27 987 AS 1821 ZVEZA ŽENSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE, t. m./ 29 š. Zveza ženskih društev Slovenije, Po ukinitvi AFŽ septembra 1953 (AS 1800, zap. št. 869) je bil imenovan Republiški iniciativni odbor za ustanovitev Zveze ženskih društev Slovenije, ki je deloval do ustanovnega občnega zbora zveze. Ta je bil 11. in v Ljubljani. Na čelu Zveze ženskih društev Slovenije je bil republiški odbor, ki je deloval preko plenuma, sekretariata in stalnih komisij: za varstvo matere in otroka, za pomoč družini, za šolske kuhinje, za gospodinjsko šolstvo in gospodinjske poklice, za delo s študentkami, za propagando in za tisk. Republiški odbor je sodeloval v skupnih akcijah z Zvezo ženskih društev Jugoslavije, z okrajnimi odbori, s komisijo za družbeno aktivnost žensk pri SZDL in z republiškimi upravnimi organi, pristojnimi za področje zdravstva, socialnega varstva in šolstva. Zveza ženskih društev je bila ukinjena junija 1962, ko je bila ustanovljena Konferenca za družbeno aktivnost žensk Slovenije (AS 1801, zap. št. 870). - Adamič M., Gradivo Antifašistične fronte žena Slovenije po letu 1945 v arhivu Inštituta za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani, Arhivi VI, Ljubljana 1983, str Gradivo je prevzel IZDG junija 1979 od Sveta za vprašanje družbenoekonomskega in političnega položaja žensk pri predsedstvu Republiške konference SZDL Slovenije. Od novembra 1992 je v AS. poročila o delovanju republiškega odbora, stalnih komisij/ dopisi: vabila, obvestila, navodila, okrožnice/ dopisovanje z Zvezo ženskih društev Jugoslavije/ dopisovanje z okrajnimi odbori/ zapisniki konferenc in sej okrajnih, občinskih odborov/ gradivo za seje, tečaje, konference/ personalne zadeve/ arhivski popis/ 27

28 IB Humanitarna društva 988 AS 616 GLAVNI ODBOR RDEČEGA KRIŽA SLOVENIJE, t. m./ 38 f., 1 m. Pokrajinski odbor Rdečega križa za Ljubljansko pokrajino, Slovenski Rdeči križ v Ljubljani, Glavni odbor Rdečega križa Slovenije, Glej tudi AS 1665, zap. št. 990 in AS 1752, zap. št Humanitarna organizacija, ustanovljena na načelih prostovoljne pomoči, deluje na osnovi štirih ženevskih konvencij, s katerimi so bile zajamčene pravice ranjenih in bolnih vojakov, vojnih ujetnikov, internirancev in drugih civilnih oseb. Prvi začetki na Kranjskem segajo v leta 1864 in 1866, ko je začelo delovati v Ljubljani Žensko društvo za pomoč ranjenim in bolnim vojakom, vdovam in sirotam padlih vojakov so ustanovili enako društvo tudi za moške. Leta 1902 sta se združili. V letih je društvo organiziralo tečaje za primer splošne mobilizacije, tečaje za bolničarke, šole za invalide ipd so ustanovili enotno društvo Rdeči križ Kraljevine SHS, ki je delovalo do Med 2. svetovno vojno so v Ljubljanski pokrajini delovali Pokrajinski odbor Rdečega križa za Ljubljansko pokrajino , Italijanski Rdeči križ - avtonomni odsek v Ljubljani in Slovenski RK v Ljubljani (AS 1752, zap. št. 1000) je bil v Drvarju ustanovljen Rdeči križ nove Jugoslavije in Rdeči križ Slovenije. Z Zakonom o Rdečem križu je bila leta 1946 ustanovljena organizacija Jugoslovanski Rdeči križ, ki je imela osrednji odbor za celo Jugoslavijo, v posameznih republikah so delovali glavni odbori. Glavni odbor RK Slovenije (GO RKS) je usmeril svoje delo v zdravstveno in socialno vzgojo prebivalstva, usposabljal je ljudi za nudenje prve pomoči, organiziral je tečaje o zdravi prehrani, organiziral pomoč starejšim ljudem, razvijal krvodajalstvo, pripravljal ljudi za primer naravnih in drugih nesreč itd. Izdaja revijo Vestnik Rdečega križa. - Žnidaršič I., O nastanku in razvoju mednarodne organizacije Rdečega križa, Rdeči križ pri nas, Ljubljana 1976 Gradivo je izročil ustvarjalec poročilo o delu Pokrajinskega odbora Rdečega križa za socialno pomoč 1941/ poročilo o delu oddelka za oblačila 1941/ zapisniki sej Rdečega križa Slovenije 1944/ zapisniki sej izvršnega odbora RKS 1944/ zapisniki sej GO RKS , RK v coni A Julijske krajine in v coni A in B Svobodnega tržaškega ozemlja/ zapisniki sej IO GO RKS/ okrožnice/ teden Rdečega križa/ statistika/ alkoholizem/ krvodajalstvo/ podmladek/ seminarji / okrajni tajniki 1952/ člani GO RKS 1959, 1961/ Vestnik RK / 28

29 989 AS 1587 GLAVNI ODBOR RDEČEGA KRIŽA TRST, t. m./ 5 f. Glavni odbor Rdečega križa Trst, Glavni odbor Rdečega križa Trst je deloval kot poseben organ, pristojen za področje Julijske krajine in kasneje Svobodnega tržaškega ozemlja. Glej AS 1569, zap. št sestav in seznami odborov/ pravila, poročila/ korespondenca/ finančno gradivo/ arhivski popis 1956/ 990 AS 1665 GLAVNI ODBOR RDEČEGA KRIŽA SLOVENIJE, m. Glavni odbor Rdečega križa Slovenije, Glej tudi AS 616, zap. št Ustanovni sestanek RK Slovenije je bil v Gradacu v Beli krajini, na katerem je bil izvoljen 18 članski glavni odbor. Poleg glavnega odbora so obstojali še okrožni, okrajni in krajevni odbori ter Podmladek RKS. Odbori so iz svoje srede izvolili predsednika, tajnika in blagajnika. RKS je bil sestavni del Jugoslovanskega RK. O svoji ustanovitvi je obvestil tudi Ligo društev RK v Ženevi. Naloge RKS kot človekoljubne in priviligirane narodne ustanove so bile med vojno predvsem naslednje: pomoč sanitetnim ustanovam narodnoosvobodilne vojske in odsekom pri predsestvu SNOS (posebno odseku za zdravstvo in socialno pomoč), organiziranje mreže odborov RK in podmladka RK, prirejanje samaritanskih tečajev, pomoč pri repatriaciji izgnancev, internirancev itd. Sedež Glavnega odbora RKS je bil od ustanovitve do v Semiču v Beli krajini, nato v Ljubljani. - Vodnik 1965, str Kobe Arzenšek K., Rdeči križ Slovenije na osvobojenem ozemlju, Kronika XIV, št. 3, Ljubljana 1966, str Gradivo je leta 1959 prevzel Arhiv IZDG od Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani. Od novembra 1992 je v AS. Ohranjeni so le drobci. Gradivo je mikrofilmano. 29

30 zapisnik ustanovnega sestanka in ustanovna listina/ okrožnice, navodila, poročila, dopisi / začasna pravila/ seznam uničenih vasi/ obrazci/ arhivski popis/ 991 AS 614 JUGOSLOVANSKO AKADEMSKO PODPORNO DRUŠTVO V LJUBLJANI, t. m./ 2 k. Jugoslovansko akademsko podporno društvo v Ljubljani, Gradivo je arhivu izročil Rektorat Univerze v Ljubljani. blagajniška knjiga / knjiga denarnega prometa / arhivski popis/ 992 AS 586 KATOLIŠKA DRUŽBA NA KRANJSKEM, t. m./ 1 f. Katoliška družba na Kranjskem, Pravila družbe so bila potrjena Društvo je bilo ustanovljeno z namenom poživljati in razvijati katoliško zavednost, pospeševati katoliško vzgojo in pomagati revnim in bolnim. Društvo je vodil odbor sestavljen iz 24 članov. Na čelu odbora so bili predsednik, namestnik, 2 zapisovalca, knjižničar in denarničar (blagajnik). Društvo je organiziralo shode članov, bralne shode, ustanavljalo in podpiralo katoliške vzgojne zavode, zavode za ubožne in bolne itd. spisi / korespondenca članov / tiskovine/ arhivski popis/ 30

31 993 AS 613 KOLO JUGOSLOVANSKIH SESTER V LJUBLJANI, t. m./ 9 š., 2 k. Kolo jugoslovanskih sester v Ljubljani, Ustanovljeno je bilo leta Naloga društva je bila nuditi pomoč zamejcem in podpirati begunce iz zamejstva ter tiste, ki so po 1. svetovni vojni izgubili starše in sorodnike. V ta namen je društvo organiziralo tečaje za bolničarke, gospodinjske šole, odpiralo domove in strokovne šole za vojne invalide, vdove in sirote, podpiralo čitalnice. V drugih slovenskih krajih so delovale podružnice in društvene poverjenice. Podružnice so vodili upravni odbori, odgovorni glavnemu nadzorstvenemu odboru. Gradivo je in izročila Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. poziv k ustanovitvi društva 1921/ pravila/ poročila občnih zborov / tajniška poročila / zapisniki sej/ proslava desete obletnice obstoja/ došli spisi iz podružnic/ korespondenca/ prošnje/ dopisi / delovodniki / 994 AS 649 KRANJSKO DRUŠTVO ZA VARSTVO ŽIVALI, t. m./ 1 f. Kranjsko društvo za varstvo živali, Ustanovljeno je bilo leta 1899 z namenom varovati živali pred trpinčenjem in nepotrebnim pobijanjem. Društvo je vodil 12 članski odbor za 3 leta. Odbor so vodili predsednik, namestnik predsednika, zapisnikar, blagajnik in 2 pregledovalca računov. Del gradiva je izročil Narodni muzej v Ljubljani. društvena pravila/ seznam članstva / zapisnik občnega zbora 1910/ dopisi / blagajniške knjige / računi/ tiskovine/ arhivski popis/ 31

32 995 AS 1619 NEMŠKI RDEČI KRIŽ, OKROŽNI URAD BREŽICE, t. m./ 2 f. Deutsches Rotes Kreuz, Kreisstelle Rann, Nemški Rdeči križ, Okrožni urad Brežice, V Nemčiji je Nemški Rdeči križ deloval po zakonu z dne z veljavnostjo od Sedež društva je bil v Berlinu. Organizacijsko je bil razdeljen v deželna okrožja in okrožne urade. Sodeloval je s sanitetno službo armade. Nemški Rdeči Križ na zasedenem ozemlju Spodnje Štajerske je bil uveden z odredbo Šefa civilne uprave za Spodnjo Štajersko (V.u.A.B. CZSt, št. 98/42, str. 667). Okrožni uradi društva so bili v Mariboru, Celju, Ptuju, Trbovljah, Radgoni in Brežicah. Vključeni so bili v 18. deželno okrožje s sedežem v Salzburgu. Služili so predvsem nemškim vojaškim potrebam v zaledju. - Vodnik 1965, str Deutsches Rotes Kreuz, Landesstelle XVIII, Mitteilungsblatt, Salzburg Glej AS 1602, zap. št dopisi/ statistična poročila/ okrožnice/ poizvedbe/ arhivski popis 1957/ 996 AS 1283 PODPORNO DRUŠTVO ZA SLOVENSKE VISOKOŠOLCE V PRAGI, t. m./ 2 š. Podpùrny spolek pro slovinské posluchače vysokych škol v Praze, Podporno društvo za slovenske visokošolce v Pragi, Društvo je bilo ustanovljeno v Pragi z namenom podpirati študente slovenske narodnosti na praški univerzi, češki tehniki in ostalih čeških visokih šolah. Sredstva za podpore so zbirali s prostovoljnimi prispevki. Študentje so dobivali denarno podporo in podpore v materialu (knjige, hrana, obleke). Društvo je vodil predsednik in 4 člani izvršnega odbora. Kontrolo nad podporami sta imela dva nadzornika in tajnik društva. Za člane so organizirali razne družabne prireditve, predavanja, zabave. Ob ustanovitvi je štelo 23 članov, 1943 pa 40 rednih članov. Društvo po letu 1945 ni več zaživelo, razpuščeno je bilo

33 - Ribnikar P., Podporno društvo za slovenske visokošolce v Pragi, Zgodovinski časopis, letnik 50, št. 1, Ljubljana 1996, str Gradivo je v imenu Ljubice Čihakove iz Prage izročila dr. Zlatica Hribarjeva. seznami članov / zapisniki sej / statut 1906/ poročila o delu 1906, / računi poštne hranilnice / fotografije/ osmrtnice/ korespondenca/ arhivski popis 1992, 1993/ 997 AS 612 PODPORNO DRUŠTVO ZA SLUŽKINJE V LJUBLJANI, f. Podporno društvo za služkinje v Ljubljani, Delovalo je v Ljubljani in njeni okolici. Namen društva je bila skrb za izboljšanje službenih in gmotnih razmer članic, skrb za bolne, onemogle in brezposelne članice ter varstvo pred izkoriščanjem. Društvo je upravljal odbor sestavljen iz voditelja - duhovnika in 20 odbornic, med njimi so bile predsednica, podpredsednica, blagajničarka, tajnica in gospodarica. računi , / prošnje davčni upravi mesta Ljubljana/ obračuni adaptacije Doma služkinj/ 998 AS 20 PODPORNO DRUŠTVO ŽELEZNIŠKIH DELAVCEV IN USLUŽBENCEV V MARIBORU, t. m./ 1 f. Podporno društvo železniških delavcev in uslužbencev v Mariboru, Podporno društvo je bilo ustanovljeno 1919 kot naslednik ukinjenega Podpornega društva za slučaj bolezni in nesreč delavcev zaposlenih pri Južni železnici v Mariboru. Društvo je delovalo na področju cele Kraljevine Jugoslavije z namenom izplačevati podpore sorodnikom umrlih članov. Člani so bili železničarski delavci, ki so plačevali članarino in mesečne prispevke. Društvo so vodili skupinski zaupniki, upravni in nadzorni odbor. Najvišji organ društva je bil občni zbor. 33