PLAVANJE. 1. Pomen znanja plavanja. Varnost utopitve Zdravje Telesno (srčno. no-žilni sistem, dihalni sistem, lokomotorni

Transkript

1 PLAVANJE 1. Pomen znanja plavanja Varnost utopitve Zdravje Telesno (srčno no-žilni sistem, dihalni sistem, lokomotorni aparat, živčni sistem) Psihično (dobro počutje, sprostitev, stabilnost, zmanjšanje anje posledic stresa, tesnobe, depresije ) Razvoj otrok in mladostnikov Pozitivne razvojne spodbude Razvedrilo Zabava, druženje, igra Kakovost življenja

2 2. Osnovne biomehanske zakonitosti plavanja Hidrostatične zakonitosti specifična masa telesa znaša a od pri vdihu, do pri maksimalnem izdihu (kg/dm3) specifične masa vode znaša a od

3 Na človekovo telo v vodi delujejo različne sile: sila teže e telesa sila vzgona sili teže e telesa in vzgona sta nasprotujoči razmerje med obema silama plovnost telesa prijemališče sil teže e in vzgona je na različnih mestih nastane vrtilni moment obračanje anje plavalca

4 Hidrodinamične ne zakonitosti Pomikanje plavalca naprej: potrebna je propulzivna sila (vlečna sila); odvisna od: velikosti površin s katerimi bo plavalec potiskal vodo nazaj smeri potiskanja vode hitrosti potiskanja vode nazaj dolžine poti odrivanja vode

5 zaviralna sila (sile upora, retropulzivn vna sila) - ko smo v gibanju med plavanjem premagujemo sile upora (čelnega, vrtincev, valov); najmanjši upor je v vodoravni legi vračanje anje rok in nog v izhodiščni položaj za ponovni zavesljaj povečan ana zaviralna sila

6 3. ORGANIZACIJA PLAVALNEGA TEČAJA Organizator tečaja zagotoviti mora: primerno usposobljene učitelje u itelje ustrezno plavališče ustrezen čas izvajanja tečaja dodatnega reševalc evalca (če e je potrebno) primerne didaktične pripomočke nemoten n potek dela

7 Vodja plavalnega tečaja praviloma diplomant Fakultete za šport z izkušnjami mora zagotoviti vsem različnim skupinam plavalci, neplavalci optimalne pogoje za delo spremlja potek dela, sproti preverja stopnjo zagotovljene varnosti sodeluje pri razvrščanju anju otrok v homogene skupine preverjanje predznanja primerno število otrok v skupini skrbi za dostopnost reševalnih evalnih pripomočkov nadzoruje delo učiteljevu

8 Učitelj plavanja biti mora dober plavalec,, ki lahko reši i otroka, če e bi bilo treba usposobljen za reševanje evanje iz vode in oživljanje o odgovoren za svoje učence u ves čas tečaja, tudi v odmorih nadzor ves čas ugotavlja morebitne zmanjšane ane varnostne in higienske zahteve ukrepanje biti mora dobro strokovno usposobljen za delo z otroki, dolžan se je stalno strokovno spopolnjevati!

9 Razredni učitelju poučuje uje plavanje le, če e je strokovno usposobljen (vaditelj) če e nima strokovne usposobljenosti, je prav tako odgovoren za otroke med tečajem, zato mora biti prisoten na tečaju; sodeluje pri delu zunaj bazena, skrbi za red, pomaga otrokom, otrokom daje občutek večje varnosti

10 4. Posebnosti poučevanja plavanja otrok Voda zaradi svojih lastnosti zahteva dobro prilagoditev; pri nekaterih povzroča: neugodna emocionalna stanja, pretirana vznemirjenost, vzburjenost, anksiozno stanje, napetost, negotovost, zaskrbljenost... to se kaže e v povečanem srčnem utripu, spremenjenem dihanju, tresenju telesa, stiskanju rok ob telo, otrokovem občutku, da ga zebe, otrok se drži i ograje, roba bazena, ljudi...

11 Vzrok: Nekateri neplavalci in slabi plavalci se v vodi počutijo ogrožene ene: strah pred vodo - naučen strah? negativne izkušnje nje; ustrezen pristop primerne situacije in vzdušje je, predvsem igra večja sproščenost manjši i strah; postopna priprava (prilagajanje) otroka na vodo dihanje v vodi je oteženo eno - bojazen, da bi voda zalila dihalne poti zato veliko pozornosti nameniti vadbi dihanja

12 5. Učenje U plavanja

13 Osnovna izhodišča Zdravstvene, higienske, varnostne in didaktične zahteve pri poučevanju plavanja Razvrščanje anje v skupine Načrtovanje Cilji Učne oblikeo Učne metode Proces učenja u Metode dela v procesu učenja u plavanja Količina ina in intenzivnost i vadbe Didaktični pripomočki Motivacija

14

15 Osnovne zdravstvene, higienske, varnostne in didaktične zahteve pri poučevanju plavanja Najpomembnejše didaktične zahteve učni proces prilagajamo ajamo posebnostim otrok otroke seznaniti z redom na kopališču dovolj prostora za vadbo na suhem na voljo didaktični pripomočki pred začetkom plavanja se ogrejemo na suhem učitelj na vidnem mestu: vodenje, nadzor ustrezna pomoč učencem pri učenju u uporabljamo predvsem obliko igre, ki pa mora biti skrbno izbrana in vodena!

16 Najpomembnejše zdravstvene in higienske zahteve: učence ence seznaniti s higienskimi zahtevami voda: zdrava, neoporečna na, čista (dobra vidljivost), primerno topla (28 32 C) okolica bazena čista in higiensko neoporečna na, enako velja za pripomočke uporaba plavalne kape pred vstopom v bazen je prhanje obvezno poznati zdravstveno stanje otrok (epilepsija, ) ko začne otroke zebsti, gremo iz vode, kjer se preoblečejo ejo v suhe kopalke

17 Najpomembnejše e varnostne zahteve varnostni dejavniki zahtevajo izvedbo tečaja z najvišjo jo stopnjo zanesljivosti in odgovornosti število učencev u v skupini: : neplavalci do 8, plavalci do 12 globina vode: za predšolske otroke 0.8 m, prvo triletje m; stoječemu emu učencu u voda do prsi primerna globina vode za skoke brez nenadnih prehodov iz plitve v globoko vodo; če e so opozorilni napisi in oznake, opozoriti otroke!

18 dno brez ostrih predmetov enostaven dostop do vode in iz vode posebej označen prostor za tečaj plavanja,, brez drugih plavalcev,, otroci so lahko samo v tem območju slabši i plavalci ne smejo biti sami v vodi ne v vodo: vsaj dve uri po večjem obroku, žvečilni pripomočki za reševanje evanje iz vode zagotovljena a mora biti 100 % varnost

19 Razvrščanje anje v skupine pomembno za uspešen, en, učinkovit u in varen proces učenja u homogene skupine (znanje, sposobnosti),, saj proces učenja u prilagajamo posebnostim posameznih skupin posebna pozornost otrokom, ki imajo nizko raven motoričnih potencialov, močno izražen strah pred vodo, se počasi učijo, u so nizke rasti, otroci z epilepsijo sijo,, zelo slabo vidijo brez očal, o druge težave posebna pozornost tudi nadarjenim otrokom, ki po svojem znanju in sposobnostih odstopajo od ostalih

20 Načrtovanje plavanje v učnem u načrtu v prvem triletju je 20 urni tečaj plavanja, v drugem triletju šola v naravi plavanje v programu Zlati sonček, Krpan tečaj plavanja mora biti sestavni del letnega delovnega načrta ter učiteljeve u letne učne u priprave Priprava za tečaj plavanja tečaj običajno poteka v strnjeni obliki, načrtovanje in priprava naj bosta smiselna,, konkretna in zelo natančna,, izogibamo se improvizaciji upoštevati moramo pogoje za izvajanje procesa učenja, enja, značilnosti kopališča a (bazen, naravno kopališče), starost (razvojno stopnjo) otrok, zastavljene cilje, plavalno (ne)znanje, sposobnosti otrok, razpoložljive ljive pripomočke, znanje in izkušnje učiteljev

21

22 Cilji Lepo je, če e dosežeš cilj, ne da bi ga moral doseči. osnovni cilj naučiti vse osnovnošolce olce v Sloveniji plavati operativni cilji: osvojiti ojiti praktično in teoretično plavalno znanje,, razvijati motorične in funkcionalne sposobnosti, oblikovati pozitivna stališča in navade do športa Cilji za različne skupine učencev: u Neplavalci in slabi plavalci (ne preplavajo 25 m): prilagoditi se na vodo preplavati m brez prekinitve v eni od tehnik plavanja

23 Plavalci, ki preplavajo 50 m v eni od tehnik: izpopolniti prvo tehniko plavanja osvojiti drugo in tretjo tehniko plavanja neprekinjeno plavati 100 m Reševalno evalno plavanje: osvojiti teoretično znanje o utopitvah, reševanju evanju iz vode in prvi pomoči reševa evati iz obale osebno reševa evati Raven znanja ob koncu I. triletja: učenci enci prilagojeni na vodo, preplavati 25 m Raven znanja ob koncu II. triletja: varno preplavati 50 m s poljubno tehniko

24 Učne oblikeo frontalna, individualna, skupinska oblika dela največkrat kombinacija pri vseh oblikah dela obstajajo različne razvrstitve učencev razlogi: varnost, učinkovit u učni u proces, učiteljev nadzor dela, kvalitetna komunikacija učitelja u in učencev, samostojna aktivnost učencev, u primerna intenzivnost, kvalitetno izvajanje nalog, spodbujanje ustvarjalnosti

25

26 Učne metode verbalne (razlaga in razgovor) vizualne (demonstracija, prikazovanje video posnetkov, slik...) komunikacija med učiteljem u iteljem in učenci u je otežena ena zmanjšana ana slušna in vizualna percepcija plavalne kape, šum vode, drugi kopalci, plavalna očala, večja razdalja med učenci u in učiteljem... u informacije posredujemo, ko imajo vsi glavo nad gladino razlago opravimo na suhem; pouk v vodi mora biti dinamičen

27 Proces učenjau Didaktični postopek se prilagaja posebnostim okolja (voda) v katerem poteka učenjeu učenje plavanja je pridobivanje perceptivno-motori motoričnih izkušenj odvisen od razvojne stopnje, pogojev učenja u in pripravljenosti za učenje starostno obdobje med 6. in 10. letom je najprimernejše za učenje u plavanja

28 Didaktični postopek pri neplavalcih prilagajanje na vodo, na odpor vode in gledanje pod vodo učenje dihanja (izdihovanje v vodo) vadba plovnosti in drsenja učenje gibanja z nogami (za izbrano tehniko plavanja) učenje gibanja z rokami učenje usklajenega dihanja med plavanjem učenje plavanja v celotni tehniki

29 Didaktični postopek pri plavalcih utrjujemo plovnost, drsenje, dihanje pozornost namenimo učenju u nove tehnike plavanja običajno začnemo s tehniko gibanja z nogami in končamo s celotno tehniko

30 Strategije v procesu učenja u enja plavanja pridobiti plavalno lno znanje preplavati večjo razdaljo izpopolniti iti tehniko plavanja odpravljanje najpomembnejših napak učiteljeva iteljeva naloga napake v tehniki plavanja takoj odkriti in odpraviti pozneje jih je težje odpraviti najpogosteje analitičen in kombiniran pristop, celosten pristop je manj primeren en Analitičen pristop: učenje enje posameznih delov celotne tehnike plavanja celotna tehnika se razčleni na posamezne smiselne enote (gibanje z nogami, rokami in dihanje), ki se jih ločeno naučimo in nato povežemo emo v celoto ločeno izvajanje ne sme trajati predolgo

31 Celosten pristop učenje enje gibanja v celoti problemi pri zahtevnejših gibalnih spretnostih, zato neprimerna za plavanje drugače e je ta pristop najracionalnejša, a, saj omogoča hiter potek učenja u gibalnih spretnosti otroci dojemajo različne športne aktivnosti bolj celostno Kombiniran pristop povezovanje analitičnega nega in celostnega pristopa: uporabimo pri odpravljanju nepravilnosti v tehniki plavanja; celostno izvajanje gibanja se prekine odpravljamo napake po delih; ko učenec u napake odpravi, nadaljuje s plavanjem v celotni tehniki

32 Količina ina in intenzivnost i vadbe dovolj veliko število ponovitev posameznih nalog učinkovit proces učenja u plavanja premajhna količina ina in intenzivnost ni učinka, u napredka v znanju prevelika količina ina in intenzivnost vadbe utrujenost negativni vpliv na učenjeu

33 primerno intenzivnost vadbe zagotovimo ovimo s: primernimi imi učnimi oblikami in metodami prijetnim im delovnim vzdušjem primerno stopnjo motiviranosti otrok dobro organizacijo dela

34 Didaktični pripomočki pri procesu učenja u plavanja je zelo smiselna uporaba različnih pripomočkov z didaktično funkcijo didaktični pripomočki so namenjeni: učinkovitemu prilagajanju na vodo učenju enju tehnike plavanja v vseh fazah (pripomočki izboljšajo plovnost telesa in olajšajo ajo plavanje) popestritvi in večji privlačnosti vadbe motivaciji pripomočke uporabljamo samostojno in v kombinacijah ah

35 Najpogostejši i didaktid idaktični pripomočki za otroke Za prilagajanje na vodo in igre blazine, baloni, žoge, plavajoče e in potopljive igrače, obroči, trakovi, tobogan, špageti pageti,, vrvi, vedro, stojala, podvodni tunel

36 Za učenje u plavalnih tehnik plavalne deske in valjčki, plavalne blazine, plavalne žoge,, valjar,»špaget paget«,, blazine, plavalni pasovi, plavutke, maska, dihalka,, obroč,, plavalne rokavice, plavajoča a preproga

37 Za šolo v naravi plavajoči i koš,, plavajoči i gol, mreža a nad vodo, maske, plavuti, dihalke,, plavalna proga, plavajoči i otok, boje

38

39

40 Motivacija motivacija je eden od ključnih dejavnikov za uspešen en proces učenjau otroke stalno spodbujamo spodbudo potrebujejo še e posebej tisti, ki počasneje napredujejo ter otroci, ki imajo močno izražen strah pred vodo otrok ne grajamo, razen v primeru, ko kršijo red in disciplino otrok ne primerjamo med seboj, pomemben je predvsem osebni napredek smiselna je tudi zunanja motivacija (diplome, značke ke )

41 6. Tehnike plavanja Osnovni pojmi Plavalna tehnika kravl, prsno, hrbtno, delfin Plavalna disciplina prosto, prsno, hrbtno, delfin, mešano Udarec gibanje nog Zavesljaj gibanje rok Koordinacija tehnike usklajenost udarca, zavesljaja in dihanja Cikel zaokroženo gibanje z rokami in nogami (kravl in hrbtno več udarcev z nogami, dva zavesljaja z rokami, prsno en soročni zavesljaj in sonožni ni udarec, delfin soročni zavesljaj in dva sonožna na udarca) Osnovna tehnika preprosta oblika plavalne tehnike Nadaljevalna tehnika zahtevnejša a oblika plavalne tehnike

42 Značilnosti osnovne tehnike udarcev 1. Udarec dol Kravl Prsno Hrbtno 2. Aktivno gor 1. Krčenje nog 2. Nastavek stopal 3. Udarec ven in nazaj 4. Drsenje 1. Aktivno dol 2. Udarec gor

43 Značilnosti osnovne tehnike zavesljajev Kravl Prsno Hrbtno 1. Vbadanje roke v vodo 2. Zajemanje 3. Vlečenje 4. Odrivanje 5. Zaključek z izvlačenjem 6. Vračanje roke nad vodo 1. Zajemanje 2. Vlečenje 3. Odrivanje 4. Zaključek 5. Vračanje roke pod vodo 6. Drsenje 1. Vbadanje roke v vodo 2. Zajemanje 3. Vlečenje 4. Odrivanje 5. Zaključek z izvlačenjem 6. Vračanje roke nad vodo

44 Značilnosti nadaljevalne tehnike udarcev Kravl Prsno Hrbtno Delfin 1. Udarec dol 1. Krčenje nog 2. Udarec ven 1. Aktivno dol 1. Udarec dol 2. Aktivno gor 2. Aktivno gor 3. Udarec dol 4. Udarec noter 2. Udarec gor 5. Drsenje

45 Značilnosti nadaljevalne tehnike zavesljajev Kravl Prsno Hrbtno Delfin 1. Vbadanje roke v vodo 2. Zajemanje 3. Gib dol 4. Gib noter 5. Gib gor 1. Gib ven 2. Zajemanje 3. Gib dol 4. Gib noter 5. Vračanje roke pod vodo 1. Vbadanje roke v vodo 2. Zajemanje 3. Gib dol 4. Gib gor 5. Gib dol 1. Vbadanje rok v vodo 2. Gib ven 3. Zajemanje 4. Gib dol 5. Gib noter 6. Gib gor 6. Vračanje roke nad vodo 6. Drsenje 6. Vračanje roke nad vodo 7. Vračanje rok nad vodo

46 Najpomembnejše e razlike med osnovno in nadaljevalno tehniko plavanja Kravl zavesljaj z iztegnjeno roko sestavljen zavesljaj vračanje anje iztegnjene roke nad vodo vračanje anje pokrčene roke nad vodo položaj telesa pri nadaljevalni tehniki se bolj obrača a okoli vzdolžne osi Prsno pri nadaljevalni tehniki je zavesljaj ožji o in učinkoviteju inkovitejši, i, z aktivnim gibanje glave med roke pod gladino pri drsenju pri nadaljevalni tehniki je pri udarcu položaj kolen ožji, o udarec je polkrožen nazaj pri nadaljevalni tehniki je koordinacija tehnike z aktivnejšim im gibanjem z boki Hrbtno Spremenijo se le zavesljaji, ki so pri nadaljevalni tehniki sestavljeni

47 Obrati Faze obratov Prihod na obrat Obračanje anje Odriv Drsenje pod vodo Izplavanje nad gladino Nadvodni obrat Kravl, prsno, hrbtno, delfin Podvodni obrati Kravl, hrbtno

48 Skoki na glavo v vodo Faze skokov na glavo Začetni položaj Zamah z rokami in glavo Odriv Let Prehod v vodo Drsenje pod gladino Izplavanje nad gladino Osnovni skok na glavo Šolski skok na glavo Za razliko od osnovnega skoka je tukaj zamah z rokami in glavo Štartni skok hrbtno

49 7. Spremljanje, vrednotenje, ocenjevanje plavanja ugotoviti začetno stanje razvrščanje anje v skupine, načrtovanje učnega u procesa spremljati, preverjati vmesna stanja spremljati potek učenja, u ugotoviti doseženo eno znanje, uspešnost vsakega učenca u in skupine; načrtovanje morebitnih sprememb vrednotiti in oceniti končno no stanje ugotavljanje doseženega enega znanja analiza učiteljeve u uspešnosti pridobivanje nazivov načrtovanje v prihodnje

50

51 8. Učenje U plavanja skozi igro

52 Razlogi: prilagajanje razvojnim značilnostim igra je za otroke zelo privlačna, zato jo izkoristimo tudi pri poučevanju plavanja tudi igra ima zelo kompleksne učinkeu

53 Igro vključujemo: ujemo: v vseh stopnjah učnega u procesa (prilagajanje na vodo; učenje u tehnike plavanja) v vseh delih vadbene enote (ogrevanje, glavni del, zaključek) za zmanjšanje anje občutka ogroženost in strah pred vodo, še posebej v začetnem obdobju učenjau za popestritev vadbe za trdnejšo o povezanost skupine Cilji igre naj bodo jasno določeni. Igra naj bo skrbno in smiselno izbrana in izvedena.

54

55 9. Reševan evanje iz vode učitelj itelj je med učenjem u plavanja odgovoren za učence u (Zakon o varstvu pred utopitvami) učitelj itelj mora imeti znanje o reševanju evanju iz vode, da lahko pomaga ponesrečencu, encu, ne da bi ogrozil lastno življenje Vzroki utapljanja in utopitve: neznanje, slabo znanje plavanja izčrpanost izguba zavesti zaradi različnih vzrokov, utopitev je posledica

56 Utapljanje Stopnje utapljanja Onemoglost Agonija Negibnost Utopitev Zadušitev zaradi blokade dihalnih poti in dihal z vodo

57

58

59 Načini reševanja: evanja: samoreševanje evanje krč,, padec v vodo v obleki reševanje evanje iz obale reševanje evanje s pomočjo plovila osebno reševanje evanje če e ni druge možnosti, odvisno od faze utapljanja onemogli plavalec - prijem za ramena, prijem most (dva( reševalc evalca) a),, prijem pod pazduho v agoniji - mornarski prijem,, osvobodilni prijem negibni ponesrečenec enec Ravtekov prijem

60

61

62

63

64

65 10. Literatura: Kapus, V. in sodelavci. (2001,2002). Plavanje, učenje. u Ljubljana: Fakulteta za šport. Jurak, G., Kovač,, M. (1998). Morski konjiček. Ljubljana: Zavod za šport. Bucher,, W. In sodelavci. (1992) Spiel- und Ubungsformen im Schwimen. Schorndorf: Verlag Hofmann. Rajtmajer, D. (1992). Otrok Plava. Maribor: Pedagoška fakulteta. Vauhnik, J. (1993). Program za poučevanje plavanja otrok začetnikov, prvi in drugi razred osnovne šole. * Slike in prikazi v predstavitvi so povzeti iz nekaterih navedenih knjig, različnih revij ter iz spletnih strani.