Obstoječi daljnovodi nazivne napetosti:

Transkript

1 Grajska 7,2000 Maribor tel.: 02/ fax.: 02/ e-pošta: Naloga: Faza: Državni prostorski načrt za prehod 220 kv omrežja na 400 kv Beričevo-Divača ŠTUDIJA VARIANT Mapa 2/2 - Priloge: Razvojno - urbanistični elaborat optimiziranih Koordinator DPN: Pobudnik: Investitor in naročnik: Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, stanovanja in graditev 1000 Ljubljana, Dunajska 47 Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za energijo 1000 Ljubljana, Langusova 4 ELES, d.o.o., sistemski operater prenosnega elektroenergetskega omrežja 1000 Ljubljana, Hajdrihova 2 Izdelovalec DPN: ZUM Urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o Maribor, Grajska ul. 7 Direktorica: Predstavnica koordinatorja: Predstavnik naročnika: Odgovorni vodja izdelave DPN: Sodelavci: Marinka Konečnik Kunst, univ.dipl.ekon. Irena Oven, univ.dipl.geogr. ter etnol. in kult.antropol. mag. Aleš Kregar, univ.dipl.inž.el. Aleš Koprivšek, univ.dipl.inž.kraj.arh., ZAPS 1206 KA mag. Mateja Kukovec, univ.dipl.inž.grad., ZAPS 0042 P, IZS 1695 G Številka naloge: Datum izdelave: marec 2015 O:\PIA\DPN\12059_DV_400_Ber_Div\3_SV\tekst\R_U_elab_II_01.docx :02

2 Vsebina: Tekstualni del: 1 Uvod 3 2 Opis načrtovanih Severna a Južna a Širitve RTP Opis tras Odsek Beričevo-Kleče (severna in južna a) Odsek Kleče-Laže (severna a) Odsek Beričevo-Laže (južna a) Odsek Laže Divača (severna in južna a) 8 3 Predstavitev in obrazložitev metod uporabljenih za vrednotenje Opredelitev izhodiščnega (ničelnega) stanja Vrednotenje 11 4 Vrednotenje Prostorske značilnosti Vplivi na razvoj dejavnosti Bivanje Ostale urbane dejavnosti Izkoriščanje mineralnih surovin Vpliv na kakovost krajine Skupno ovrednotenje 20 5 Viri 22 Grafične priloge: Slika 9: Zasnova krajine iz Strategije prostorskega razvoja Slovenije (5) Slika 10: Gostota poselitve in potek Slika 11: Izsek iz Zasnove prostorskega razvoja - OPN Mestne občine Ljubljana (MOL) (4) Slika 12: Ovrednotene krajinske podenote Karte: št. karte naslov merilo 1/1-8 Namenska raba prostora M 1 : ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o. 2

3 1 UVOD Predmetni elaborat vsebuje vrednotenje s prostorskega vidika in je sestavni del študije kot Priloga 2.1. Poleg prostorskega vidika se e vrednotijo še z varstvenega, funkcionalnega in ekonomskega vidika z namenom izbora najustreznejše e. Elaborat obravnava za predmetne prostorske ureditve relevantne vsebine izmed nabora vsebin, ki jih predpisuje Pravilnik o vsebini, obliki in načinu priprave državnega prostorskega načrta (8). Izjema so naslednje vsebine, ki so predmet obravnave posebnih študij oz. Okoljskega poročila: razvoj dejavnosti: kmetijstvo, gozdarstvo. Navedene vsebine bodo v študijo vključene v okviru vrednotenja s prostorskega vidika. V nadaljevanju je za slikovne prikaze v kolikor ni navedeno drugače - uporabljena naslednja legenda: Obstoječi daljnovodi nazivne napetosti: ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o. 3

4 2 OPIS NAČRTOVANIH VARIANT Predmet obravnave sta optimizirani severna in južna a, ki sta rezultat ovrednotenja predlaganih optimizacij (12). Severna in južna a imata na dveh odsekih identičen potek: odsek RTP Beričevo-RTP Kleče, odsek Laže-RTP Divača. Varianti sta opisani v nadaljevanju in grafično prikazani na karti 1 Prikaz obravnavanih v grafičnem delu Študije (ŠV). Obravnavani i sta podrobneje opisane v Idejnih rešitvah, ki so sestavni del ŠV (Priloga 1). 2.1 Severna a Severna a predvideva odstranitev obstoječega 220 kv daljnovoda (vključno s stebri) med Beričevim in Divačo. Razen na odsekih, kjer so predvidene optimizacije, se nato koristi obstoječa trasa za izgradnjo novega daljnovoda. Širina varovalnega pasu ostaja 80 m, saj je glede na zakonska določila (10) ta enako širok za 220 kv in 400 kv napetostni nivo. Dolžina e znaša 78,9 km, od tega potek na odseku: Beričevo-Kleče 11,6 km, Kleče-Laže 57,6 km, Laže-Divača 9,7 km. Izgradnja je predvidena fazno. V končni fazi bo celotna daljnovodna povezava med RTP Beričevo in RTP Divačo v dveh koridorjih, kot prikazujeta spodnji sliki. Laže Slika 1: Obstoječe stanje daljnovodnih povezav med RTP Beričevo in RTP Divača ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o. 4

5 Laže Slika 2: Daljnovodne povezave med RTP Beričevo in RTP Divača v končni fazi v primeru izbora severne e 2.2 Južna a Večinsko poteka južna a po rezervatu načrtovane 400 kv povezave Beričevo Divača, ki je bil leta 1989 vnešen v Dolgoročni plan SRS 1 in nato varovan v prostorskih aktih tangiranih občin. Kar pa ne pomeni, da v rezervatu ni bila možna gradnja stanovanjskih stavb, saj so v preteklosti tozadevni predpisi bili manj strogi kot danes. Do Laž je bila trasa načrtovana južno oziroma vzhodno od obstoječega 400 kv daljnovoda brez medsebojnega križanja. Južna a odstopa od izhodišča: na začetnem odseku med RTP Beričevo in naseljem Podgrad južno od Save, kjer poteka zahodno od obstoječega 400 kv daljnovoda; Le-tega pri naselju Podgrad tudi križa. na odsekih optimizacij: Barje (občini Škofljica in Ig) in Planina (občina Postojna). Enako kot severna a vključuje odstranitev obstoječega 220 kv daljnovoda. Odstranitev pa ne bi bila izvedena pred izgradnjo daljnovoda (kot pri severni i), pač pa v dolgoročnem časovnem okviru (npr let) po izgradnji zaradi faznega prehoda 220 kv omrežja na 400 kv. Dolžina e znaša 89,5 km, od tega potek na odseku: Beričevo-Kleče 11,6 km, Beričevo-Laže 68,2 km, Laže-Divača 9,7 km. 1 Dolgoročni plan SR Slovenije za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Ur.l. SRS, št. 1/1986, 41/1987, 12/1989). ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o. 5

6 Varovalna pasova načrtovanega in obstoječega daljnovoda sta enaka, vendar se na skupnem poteku delno prekrivata (Slika 3: ). 1 x 400 kv 2 x 400 kv Slika 3: Shematski prerez obstoječega in načrtovanega daljnovoda Izgradnja je predvidena fazno. V končni fazi bo celotna daljnovodna povezava med RTP Beričevo in RTP Divačo v enem koridorju, kot prikazuje spodnja slika. Izjema je odsek na območju občin Škofljica in Ig, kjer trasa južne e zaradi optimizacije zapusti skupni koridor. Laže Slika 4: Daljnovodne povezave med RTP Beričevo in RTP Divača v končni fazi v primeru izbora južne e ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o. 6

7 2.3 Širitve RTP Načrtovana je širitev RTP Beričevo v velikosti 0,67 ha proti severu. Načrtovana je tudi širitev RTP Kleče v velikosti 2,14 ha proti severu in sprostitev območja obstoječega stikališča 220 kv in vrnitev tega zemljišča v kmetijsko rabo v obsegu 0,77 ha. Širitev RTP Divača ni predvidena. 2.4 Opis tras Odsek Beričevo-Kleče (severna in južna a) Od Beričevega do Črnuč potekata tako severna kot južna a v skupnem koridorju s 400 kv vodom Beričevo-Okroglo. Ko zapusti RTP Beričevo trasa obeh prečka avtocesto in v nadaljevanju poteka čez naravovarstveno vredno povodje Pšate (naravne vrednote št. 7691, 4982 in 4569). Nato poteka južno od Industrijsko-obrtne cone Trzin do naselja Črnuška gmajna, kjer obstoječa trasa 220 kv daljnovoda poteka v neposredni bližini 4-ih novejših večstanovanjskih objektov. Na tem odseku je potek načrtovane trase predviden po trasi obstoječega DV 2 x 400 kv Beričevo-Okroglo, medtem ko se slednji pomakne proti severu v pobočje. V nadaljevanju se trasa priključi v skupni koridor s 110 kv vodoma Kleče-Laze in Kleče-Domžale, vendar zaradi izogibanja naselju Črnuče šele po prečkanju reke Save Odsek Kleče-Laže (severna a) Ko zapusti RTP Kleče, severna a poteka v skupnem koridorju z obstoječima 110 kv daljnovodoma Kleče-Okroglo I in Kleče-Okroglo II, ki se delno preuredi. Skupni varovalni pas 400 kv in 110 kv daljnovodov 2 se malenkostno zoži in pomakne nekoliko proti severu. Po prečkanju avtoceste po severni strani obide območje Osnovne šole Vižmarje-Brod in vrtca, v nadaljevanju poteka v cezuri med stanovanjskimi površinami. Nato se usmeri jugozahodno in poteka v cezuri med naseljema Dvor in Gunclje. Na tem območju je načrtovano eno največjih poselitvenih območij v Mestni občini Ljubljana in hkrati pomembno lokalno središče (Stanežiče), daljnovod je bil upoštevan pri načrtovanju in umeščen v varovalni zeleni pas širine 150 m. Nato vstopi v gozd in hkrati Krajinski park Polhograjski Dolomiti, po katerem poteka do konca odseka. Pred izstopom iz Krajinskega parka, poteka trasa obstoječega 220 kv daljnovoda tik ob naselju Glince. Načrtovana trasa se odmakne proč od naselja v smeri proti zahodu. Po izstopu iz Krajinskega parka poteka v skupnem koridorju z dvema 110 kv daljnovodoma Kleče-Logatec1 in Kleče-odcep Vrhnika do prečkanja doline Gradaščice v občini Dobrova-Polhov Gradec. Trasa severne e se izogne naselju Dobrova po severni strani. Pri tem se približa naselju Šujica in v nadaljevanju po prečkanju Gradaščice poteka med površinami razpršene poselitve. V nadaljevanju poteka po gozdu do naselja Graben, kjer se ponovno vključi v obstoječi daljnovodni koridor. V skupnem koridorju poteka do bližine naselja Vrhnika, z odmikoma od obstoječe trase na območju Lesno Brdo (občina Horjul) in Stara Vrhnika (občina Vrhnika) kot posledicama optimizacij. Po odseku Stara Vrhnika se priključi skupnemu koridorju in ne sledi trasi obstoječega 2 širina varovalnega pasu pri 110 kv znaša 2 x 15 m ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o. 7

8 220 kv daljnovoda. Slednji se priključi za tem, ko obstoječa trasa prečka naselje Zaplana v občini Logatec. V nadaljevanju sledi trasi obstoječega 220 kv daljnovoda, ki po zahodni strani obide naselje Logatec, v nadaljevanju prečka Hrušico, nato pa po prečkanju Postojnske kotline pri Hruševju ponovno križa avtocesto in nadaljuje pot do križanja z obstoječim 400 kv daljnovodom pri naselju Laže. Od obstoječe trase se zaradi optimizacij odmakne v bližini naselij Podstrmica (občina Logatec) in Gorenje (oblina Postojna) Odsek Beričevo-Laže (južna a) Južna a poteka v skupnem koridorju z vodi 2 x 110 kv Beričevo-Trbovlje (do Save), 2 x 400 kv Beričevo-Krško (do Podgrada), 2 x 110 kv Beričevo-Grosuplje (do Sostra) in 400 kv Beričevo-Divača (do Laž). Po prečkanju Save poteka po gozdnatem gričevju na vzhodni strani Ljubljanskega polja, kjer preči prazgodovinsko gradišče Molnik (EŠD 14913). Po prečkanju vstopi na Ljubljansko barje med naseljema Škofljica in Lavrica. Tukaj zapusti skupni koridor in se usmeri zahodno, da se izogne prečkanju kulturnega spomenika državnega pomena EŠD 190. V nadaljevanju poteka v težavni cezuri med naseljema Matena in Iška Loka in hkrati dvema območjema naravnih vrednot: Barjanska okna (929) in Izviri pri Iški loki (8102). V nadaljevanju križa DV 1 x 400 kv Beričevo-Divača in nato poteka po vzhodni strani, kjer se približa naseljem Staje, Kot in Iška vas. Pred vstopom v gozd se spet priključi trasi obstoječega DV 1 x 400 kv Beričevo-Divača. Nato poteka pod Krimom, se v nadaljevanju približa naselju Rakitna z južne strani in vstopi v Notranjski regijski park. Po izstopu iz parka prečka železniško progo Ljubljana-Sežana in avtocesto in v nadaljevanju poteka po južnem robu Planinskega polja ter nato po južnih pobočjih Hrušice. V bližini naselja Planina (občina Postojna) se zaradi optimizacije na krajšem odseku odmakne od DV 1 x 400 kv Beričevo-Divača. Po prečkanju Postojnske kotline pri Hruševju ponovno križa avtocesto in nato nadaljuje pot do križanja obstoječih 220 kv in 400 kv daljnovodov pri naselju Laže Odsek Laže Divača (severna in južna a) Od križanja obstoječih 220 kv in 400 kv daljnovodov pri Lažah do Divače je predviden potek tako severne kot južne e po trasi obstoječega 220 kv voda (južno od obstoječega 400 kv). Še v fazi Analize smernic je projektantska rešitev bila drugačna in je potek južne e bil predviden po rezervatu (glej poglavje 2.2) načrtovanega daljnovoda severno od obstoječega 400 kv daljnovoda. Ta rešitev ni bila ugodna, saj bi pomenila dodatne vplive, predvsem na naselje Potoče ter širitev gozdne poseke proti severu ob opustitvi poseke za obstoječi 220 kv daljnovod po južni strani. Z rešitvijo v fazi Študije se rezervat na severni strani ukinja, saj dolgoročno ni pričakovati potreb po dodatnih prenosnih kapacitetah med Beričevim in Divačo. Rezervat bo ukinjen s sprejetjem Uredbe o DPN. ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o. 8

9 rezervat za 2 x 400 kv 1 x 400 kv 1 x 220 kv Slika 5: Shematski prerez obstoječega stanja na odseku Laže Divača (pogled iz Divače) 1 x 400 kv 2 x 400 kv Slika 6: Shematski prerez načrtovanega stanja na odseku Laže Divača (pogled iz Divače) Dolžina odseka je 9,7 km. Izgradnja je predvidena v dveh fazah, in sicer en sistem začasno ostane na 220 kv, druga dva pa obratujeta na 400 kv napetosti. V končni fazi se ukine napetostni nivo 220 kv in nadomesti z napetostnim nivojem 400 kv na celotnem območju prostorske ureditve. Z načrtovano rešitvijo na območju Laž ni več križanja daljnovodov, kar je ugodno predvsem iz varnostnega vidika. Slika 7: Obstoječe stanje daljnovodnih povezav na odseku Laže-Divača ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o. 9

10 Slika 8: Načrtovano končno stanje daljnovodnih povezav na odseku Laže Divača ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o. 10

11 3 PREDSTAVITEV IN OBRAZLOŽITEV METOD UPORABLJENIH ZA VREDNOTENJE 3.1 Opredelitev izhodiščnega (ničelnega) stanja Obravnavani i sestojita iz različnih načinov poteka daljnovoda v prostoru. Severna a večinoma poteka po obstoječi trasi. Južna a večinoma poteka po novi trasi v obstoječem daljnovodnem koridorju, vključuje pa tudi odstranitev obstoječega 220 kv daljnovoda na trasi severne e. Različni načini povzročajo tudi različno intenziven vpliv, kar prikazuje spodnja tabela. način poteka daljnovoda v prostoru vpliv negativen (-) pozitiven (+) nova trasa nov koridor - nova trasa obstoječ koridor južna obstoječa trasa severna zastopanost e odstranitev trase ohranitev koridorja južna (51%) odstranitev trase odstranitev koridorja južna (49 %) Posledično je medsebojna primerjava težavna, saj primerjamo: vpliv severne e, ki je minimalno negativen ali celo ničen, negativen vpliv južne e, ki pa mu je potrebno prišteti še večji pozitivni vpliv odstranitve daljnovoda na severni trasi. V kolikor bi pri obeh ah odšteli pozitivni vpliv odstranitve daljnovoda na severni trasi, bi medsebojno primerjali: negativen vpliv poteka po severni trasi, negativen vpliv poteka po južni trasi. Odšteti pozitivni vpliv odstranitve daljnovoda na severni trasi je isto, kot bi za ničelno stanje predpostavili odstranjen 220 kv daljnovod na severni trasi namesto trenutnega stanja na terenu. Predpostavka ne vpliva na rezultate vrednotenja, omogoča pa bolj pregledno in enostavno primerjavo. V nadaljevanju elaborata je zato kot ničelno stanje predpostavljen odstranjen 220 kv daljnovod na severni trasi, hkrati pa južni i ne prištevamo pozitivnega vpliva odstranitve 220 kv daljnovoda. 3.2 Vrednotenje Za ovrednotenje po posameznih vidikih se uporabi enotna, tristopenjska vrednostna lestvica: razred 1: a je manj primerna, razred 2: a je primerna, ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o. 11

12 razred 3: a je bolj primerna. Vrednotenje po prostorskem vidiku se členi na posamezna področja obravnave. Variante so ocenjene uvrščene v razrede po vsakem področju obravnave, prav tako je opredeljen vrstni red od najbolj do najmanj ugodne po vsakem področju obravnave. ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o. 12

13 4 VREDNOTENJE VARIANT 4.1 Prostorske značilnosti Varianti imata dokaj podoben prostorski potek. Na začetnem odseku obe potekata po obrobju Ljubljane, na oddaljenosti kjer je gostota poselitve že manjša (Slika 10: ). Izjema je območje Broda, kjer severna a preči gosto poseljeno območje. V nadaljevanju severna a poteka po območju Vrhnike in Logatca, ki je opredeljeno kot širše mestno območje Ljubljane (karta 4 Zasnova policentričnega urbanega sistema, (4)). Območje je preko avtoceste prometno dobro navezano na Ljubljano in je v preteklih letih beležilo precejšen razvoj. Severna a od Vrhnike in Logatca poteka dovolj oddaljeno, da ne ovira njun razvoj. Severna a poteka tudi po kmetijsko intenzivneje rabljenem prostoru. Južna a poteka po manj poseljenem, bolj odmaknjenem in slabše dostopnem območju. Na zadnjem odseku obe i potekata po naravni krajini (Slika 9: ), južna a bolj izrazito. Tako severna kot južna a sta že v veliki meri umeščeni v prostor. Prostorski razvoj se je v preteklih desetletjih prilagodil potekoma obeh tras. Tako umestitev novega daljnovoda kot morebitna odstranitev obstoječega 220 kv daljnovoda ne bosta pomembneje vplivala na prostorski razvoj v bližini. Vplivi obeh na prostorski razvoj so prisotni predvsem v manjšem merilu, manj pa v večjem merilu. Posledično se tako v nadaljevanju ne obravnava vplivov na regionalni razvoj, saj so vplivi zanemarljivi. 4.2 Vplivi na razvoj dejavnosti Bivanje Vpliv na obstoječa in načrtovana stanovanjska območja nastopa z omejitvami, ki jih prinaša Pravilnik o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (6). V varovalnem pasu 40 m na vsako stran od osi daljnovoda ni možna gradnja stanovanjskih stavb. Se pa v prostorskih načrtih praviloma dopusti dozidava, nadzidava in rekonstrukcija obstoječih stavb, v okviru obstoječih stavb pa tudi gradnja enostavnih objektov za lastne potrebe, kot so nadstreški, enoetažni pritlični pomožni objekti ipd. Podobne omejitve kot pri varovalnem pasu, so prisotne tudi pri rezervatu za predviden daljnovod, kadar je vnesen v občinske prostorske načrte (primer južne e). S tem ko je koridor načrtovanega daljnovoda vnesen v občinski prostorski načrt, se istočasno preprečuje opredelitve novih stavbnih zemljišč v koridorju. Prisotnost načrtovanega daljnovoda v občinskem prostorskem načrtu pa tudi terja pridobivanje soglasja pristojnega sistemskega operaterja pri pridobivanju gradbenega dovoljenja. Izven varovalnega pasu ni omejitev za stanovanjsko dejavnost, vendar je prisoten posreden vpliv nanjo preko spremembe kakovosti bivalnega okolja. Ambientalna kakovost bivalnega okolja, ki jo lahko pojavnost daljnovoda pomembno spremeni, je namreč eden od glavnih dejavnikov privlačnosti prostora za bivanje. Ta vpliv v predmetnem primeru ocenjujemo kot pomembnejši v primerjavi s vplivi zaradi omejitev v varovalnem pasu. ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o. 13

14 Opis značilnosti Severna a na nekoliko manj kot polovici trase poteka samostojno v prostoru, na preostalih odsekih pa v skupnem koridorju z obstoječimi daljnovodi. Največje vplive je pričakovati pri samostojnem poteku s vplivi na ambientalne kvalitete bivalnega okolja. Varianta tangira večja in manjša naselja ter posamična (manjša) stanovanjska območja, ki jih bodisi zajame v varovalni pas trase bodisi poteka (vključno z varovalnim pasom) tik ob njih (glej karto 1 ). Na odsekih s samostojnim potekom so vplivi prisotni predvsem pri naslednjih naseljih: Mestna občina Ljubljana: Stanežiče, Glince, občina Logatec: Jerinov grič, Podstrmica, občina Postojna: Gorenje. Na območju Stanežiče je načrtovano eno največjih poselitvenih območij v Mestni občini Ljubljana in hkrati pomembno lokalno središče (Slika 11: ). Daljnovod je upoštevan pri načrtovanju in umeščen v varovalni zeleni pas širine 150 m. Na odsekih s potekom v skupnem daljnovodnem koridorju so vplivi prisotni predvsem pri naslednjih naseljih: Mestna občina Ljubljana: Črnuška gmajna, Brod, občina Dobrova Polhov Gradec: Dobrova, občina Horjul: Ferjanov grič, občina Vrhnika: Velika Ligojna, Stara Vrhnika. Južna a tangira obstoječa in načrtovana stanovanjska območja predvsem na območjih občin Ljubljana, Škofljica, Cerknica in Postojna. Tangira manjša naselja in posamična (manjša) stanovanjska območja, ki jih bodisi zajame v varovalni pas trase bodisi poteka (vključno z varovalnim pasom) tik ob njih. Vplivi so prisotni predvsem pri naslednjih naseljih: Mestna občina Ljubljana: Črnuška gmajna, Sadinja vas, občina Škofljica: stan. območje med Škofljico in Lavrico, Babna gorica, občina Cerknica: Kržišče, Bezuljak, Rakek, občina Postojna: Lohača Vpliv omejitev v varovalnem pasu 2 x 40 m Cilji Pri vrednotenju se zasleduje cilj ohranjanja obstoječih in načrtovanih stanovanjskih območij. Kazalniki Za vrednotenje se opredeli naslednji kazalnik: obseg bivanju namenjenih stavbnih zemljišč (obstoječa in načrtovana raba) v varovalnem pasu 2 x 40 m. Kot podatkovni vir so bili uporabljeni prostorski akti občin, in sicer: občinski prostorski načrti (OPN): občine Cerknica (Ur.l. RS, št. 48/12), občine Dobrova Polhov Gradec (Ur.l. RS, št. 63/13), ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o. 14

15 občine Horjul (Ur.l. RS, št. 106/2013), Mestne občine Ljubljana (Ur.l. RS, št. 78/10, 9/13), Prostorski red Občine Ig (Ur.l. RS, št. 35/12), občine Logatec (Uradne objave Logaške novice, št. 10/12), občine Postojna (Ur.l. RS, št. 84/10), občine Trzin (Uradni vestnik Občine Trzin, št. 8/10), občine Vrhnika (Ur.l. RS, št. 27/14), prikazi stanja prostora (PSP) občin, kjer so OPN-ji še v izdelavi: Brezovica, Divača, Dol pri Ljubljani, Škofljica, prostorski plani občin, kjer se izdelava OPN-jev še ni pričela: Domžale, Medvode. Kot bivanju namenjena stavbna zemljišča so bila upoštevana: območja stanovanj (s) 3, površine razpršene poselitve (a), osrednja območja centralnih dejavnosti (cu). Če predpostavimo, da so vplivi varovalnega pasu (severna a) identični vplivom rezervata (južna a), moramo pri južni i upoštevati ničen vpliv uvedbe varovalnega pasu, severni i pa prišteti pozitiven vpliv ukinitve rezervata na južni trasi. V predmetnem poglavju i medsebojno vrednotimo na način, da primerjamo negativni vpliv uvedbe varovalnega pasu obeh, kot ničelno stanje pa predpostavimo odsotnost tako varovalnega pasu na severni trasi kot rezervata na južni trasi (glej tudi poglavje 3.1). Prednost južne e je, da v delu, kjer se njen varovalni pas prekriva z varovalnim pasom obstoječega 400 kv daljnovoda, ne prinaša novih omejitev. Ugotovljene vrednosti po kazalniku so v spodnji tabeli. kazalnik a razmerje v varovalnem pasu 2 x 40 m: severna južna sev./ juž. (%) površina stavbnih zemljišč za bivanje (ha) 1,6 1, Vpliv preko zmanjšanja ambientalnih kvalitet bivalnega okolja Cilji Pri vrednotenju se zasledujejo naslednji cilji: ohranjanje oz. povečevanje kakovosti (bivalnega) okolja v smislu zagotavljanja kakovostnega vizualnega okolja in ambientalne privlačnosti, preprečevanje umeščanja ureditev, ki so moteče v prostoru kot fizična ovira ali kot vir nelagodja, 3 oznake iz Priloge 1 Pravilnika o vsebini, (8) ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o. 15

16 zagotavljanje ustrezne vidne/mentalne slike glede na dejavnosti območij, zagotavljanje zadostnih odmikov oz. vmesnih con med bivalnimi območji in novimi prostorskimi ureditvami, privlačni pogledi iz naselja v širši prostor, ambientalna kakovost naselja. Kazalniki Za vrednotenje se opredelijo naslednji kazalniki: število stanovanj v varovalnem pasu 2 x 40 m (bolj intenzivni vplivi), število stanovanj v pasu 2 x 40 do m (manj intenzivni vplivi), obseg bivanju namenjenih stavbnih zemljišč (obstoječa in načrtovana raba) v pasu 2 x 40 do 100 m. Kot podatkovni vir za število stanovanj sta bila uporabljena dva podatkovna vira: hišne številke (EHIŠ); Pomanjkljivost podatka je pri večstanovanjskih objektih, kjer je več stanovanj registriranih pod isto hišno številko. Posebej so bile upoštevane hišne številke na stavbnih zemljiščih (dolgoročno predvidena stanovanjska območja) in na nestavbnih zemljiščih (dolgoročno onemogočena stanovanjska funkcija). kataster stavb (KAST) v povezavi z registrom nepremičnin (REN); Povezana podatka vključujeta delitev stavbe na posamezne dele in dejavnosti v delih stavb. Ugotovljene vrednosti po kazalnikih so v spodnji tabeli. kazalnik a razmerje v varovalnem pasu 2 x 40 m: severna južna sev./ juž. (%) število stavb s hišno številko število stanovanjskih enot v pasu 2 x 40 do 100 m: število stavb s hišno številko število stanovanjskih enot površina stavbnih zemljišč za bivanje (ha) 21,4 8, Skupna ocena vpliva Za oceno je uporabljena naslednja lestvica: ocena 1 a je manj primerna: prečka obsežnejša stanovanjska območja, ustvarja moteče vplive na bivalno okolje ali to okolje degradira, zmanjšuje poselitvene potenciale, ocena 2 a je primerna: v varovalni pas zajame manj obsežna stanovanjska območja, nima bistvenih negativnih vplivov na bivalno okolje, ne vpliva bistveno na poselitvene potenciale, 4 Navedeni vplivi padajo z oddaljenostjo od daljnovoda in so večinoma odvisni od vidnosti daljnovoda na neki lokaciji. V fazi določanja oddaljenosti, do katere sega bistven vidni vpliv daljnovoda, smo v strokovni literaturi naleteli na različne oddaljenosti, npr. 200 m za visokonapetostne vode do višine 80 m (3). Glede na tehnične značilnosti objekta in značilnosti obravnavanega prostora smo relevantno oddaljenost opredelili pri 100 m. ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o. 16

17 ocena 3 a je bolj primerna: brez stanovanjskih območij v varovalnem pasu, ne zmanjšuje kakovosti bivalnega okolja, ne vpliva na poselitvene potenciale; Obe i v svoj varovalni pas zajameta le manj obsežna stanovanjska območja. V medsebojni primerjavi sta skoraj enakovredni, nekoliko bolj ugodna je južna a. Južna a in severna a večinsko potekata v obstoječem daljnovodnem koridorju, kjer le nekoliko povečata obstoječ vpliv. Severna a v drugi polovici dolžine, kjer poteka samostojno, tangira manjše število stanovanjskih območij, kjer problematika v nekaterih primerih tudi ni tako izrazita (npr. Stanežiče daljnovod umeščen v varovalni zeleni pas). V medsebojni primerjavi je manj ugodna severna a. Obseg zajetih stanovanjskih območij in objektov je enakovreden v varovalnem pasu 2 x 40 m (bolj intenzivni vplivi), približno 4 x večji pri severni i pa v pasu 2 x 40 do 100 m. Varianta Ocena vrednotenja Vrstni red severna primerna južna primerna Ostale urbane dejavnosti Poleg stanovanjskih območij načrtovani i tangirata v manjšem obsegu tudi proizvodna in centralna območja ter zelene površine. Vpliv na obstoječa in načrtovana navedena območja nastopa z omejitvami, ki jih prinaša Pravilnik o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (6). V varovalnem pasu 40 m na vsako stran od osi daljnovoda ni možna gradnja stavb iz nabora centralnih dejavnosti, je pa možna izgradnja industrijskih stavb in urejanje zelenih površin. Za centralna območja in zelene površine pa je relevanten posreden vpliv spremembe kakovosti bivalnega okolja. Ambientalna kakovost okolja, ki jo lahko pojavnost daljnovoda pomembno spremeni, je namreč eden od glavnih dejavnikov privlačnosti prostora za obe dejavnosti. Cilji Pri vrednotenju se zasledujejo naslednji cilji: ohranjanje obstoječih in načrtovanih centralnih in proizvodnih območij ter zelenih površin, ohranjanje oz. povečevanje kakovosti okolja v smislu zagotavljanja kakovostnega vizualnega okolja in ambientalne privlačnosti, preprečevanje umeščanja ureditev, ki so moteče v prostoru kot fizična ovira ali kot vir nelagodja, zagotavljanje ustrezne vidne/mentalne slike glede na dejavnosti območij, privlačni pogledi iz naselja v širši prostor, ambientalna kakovost naselja. Opis značilnosti Severna in južna a (vključno z varovalnim pasom) prečkata območje načrtovanih, a še v celoti neizvedenih zelenih površin ob naselju Dragomelj (občina Domžale) in zeleno površino ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o. 17

18 severno od naselja Divača (občina Divača), namenjeno rekreaciji v naravnem okolju. Skozi območje vodi sprehajalna pot iz naselja Divača, druge ureditve niso prisotne. Predmetna zelena površina je načrtovana tudi z osnutkom OPN, čeprav podrobnejša ureditev ni opredeljena, niti območje ni del urbanističnega načrta naselja Divača. Severna a (vključno z varovalnim pasom) poteka po robu drugega območja centralnih dejavnosti (OŠ Vižmarje-Brod) v Mestni občini Ljubljana in tik ob OŠ Dobrova v občini Dobrova Polhov Gradec. V obeh primerih potekata v obstoječem daljnovodnem koridorju, kjer le nekoliko povečata obstoječ vpliv. Južna a prečka (vključno z varovalnim pasom) območje načrtovanih, a še v celoti neizvedenih zelenih površin v občini Škofljica in tudi površino z objekti za kmetijsko proizvodnjo (dopolnilna dejavnost na kmetiji čiščenje cest) v občini Postojna. Ocena vpliva Za oceno je uporabljena naslednja lestvica: ocena 1 a je manj primerna: prečka obsežnejša centralna ali proizvodna območja ali zelene površine, ustvarja moteče vplive na ambientalne kakovosti okolja ali to okolje degradira, zmanjšuje potenciale za centralne, proizvodne in rekreativne dejavnosti, ocena 2 a je primerna: v varovalni pas zajame manj obsežna centralna ali proizvodna območja ali zelene površine, nima bistvenih negativnih vplivov na ambientalne kakovosti okolja, ne vpliva bistveno na potenciale za centralne, proizvodne in rekreativne dejavnosti, ocena 3 a je bolj primerna: brez centralnih ali proizvodnih območij ali zelenih površin v varovalnem pasu, ne zmanjšuje ambientalnih kakovosti okolja, ne vpliva na potenciale za centralne, proizvodne in rekreativne dejavnosti; Varianti tangirata še neizvedene zelene površine ali le robove proizvodnih območij, severna a pa tudi centralni območji. Zaradi slednjega je v medsebojni primerjavi manj ugodna kot južna a. Varianta Ocena vrednotenja Vrstni red severna primerna južna primerna Izkoriščanje mineralnih surovin Cilji Pri vrednotenju se zasleduje cilj ohranjanja obstoječih in načrtovanih pridobivalnih območij. Opis značilnosti Severna in južna a prečkata kamnolom Laže v dolžini 150 m, in sicer del, v katerem so povezave med severnim in južnim območjem izkoriščanja. Obstoječa trasa prečka območje kamnoloma brez stebra. ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o. 18

19 Južna a dodatno posega v območje: kamnoloma Sostro (Mestna občina Ljubljana), kamnoloma Laže (občina Divača). Južna a preči že izkoriščano območje kamnoloma Sostro v dolžini 275 m. Predvidoma se bo zagotovila tehnična rešitev, ki ne bo ovirala delovanja kamnoloma. Južna a preči še neizkoriščen robni del območja kamnoloma Laže. Glede na zelo majhen delež prečene površine v primerjavi s celotnim pridobivalnim območjem, vpliv ocenjujemo kot zanemarljiv. Ocena vpliva Severno o ocenjujemo kot ustreznejšo od južne e, vendar vplive slednje ocenjujemo kot zanemarljive. Smatramo, da vidik pridobivanja mineralnih surovin ni relevanten kriterij za vrednotenje in izbor e. 4.3 Vpliv na kakovost krajine Cilji Pri obravnavi se zasledujejo naslednji cilji: ohranjanje zaokroženih, predvsem krajinsko pestrih, prepoznavnih območij in izjemnih krajin, ohranjanje merila in oblike členjenosti, ohranjanje krajinskih vzorcev in posameznih krajinskih prvin (živic in drugih vegetacijskih prvin, mikroreliefnih pojavov, vodnih prvin), ohranjanje značilnosti krajinske slike, Opis stanja Po Regionalni razdelitvi krajinskih tipov v Sloveniji (1) sta na območju obravnave poglavitni krajinski regiji Osrednjeslovenska ravnina (2.2) in Pivško-Cerkniška planota (4.2) (Slika 12: ). Znotraj regij so razvrščene krajinske enote, ki se podrobneje členijo na podenote. Podenote so ovrednotene glede na stopnjo naravne ohranjenosti, krajinske pestrosti in simbolne vrednosti in razvrščene po 4-stopenjski lestvici od najvišje (ocena 1) do najnižje ovrednotene (ocena 4). Najvišje ovrednotena podenota je Planinsko polje ( ), sledijo ji: Ljubljansko barje z obrobjem ( ), Rovtarsko hribovje ( ), Javornik in Hrušica ( ) in Pobočja Nanosa in Hrušice ( ). Opis značilnosti Severna a poteka po zahodnem robu Osrednjeslovenske ravnine, v nadaljevanju čez Pivško-Cerkniško in Trnovsko-Nanoško planoto (4.1) ter v zaključku čez Kras (5.2.4). Od visoko ovrednotenih podenot preči: Ljubljansko barje z obrobjem, Rovtarsko hribovje, Javornik in Hrušico ter Pobočja Nanosa in Hrušice. Na odsekih, kjer je obstoječi 220 kv vod potekal samostojno, bo a kot vidna motnja (ponovno) posegla v krajinsko sliko. Sem se uvršča tudi potek čez z oceno 1-2 ovrednotene podenote: Javornik in Hrušica, Pobočja Nanosa in Hrušice in Rovtarsko hribovje. Fizično ne bo posegla v krajinske strukture (gozd, živice, ipd.) na odsekih, kjer ne bo sprememb trase zaradi optimizacij. ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o. 19

20 Na odsekih, kjer je obstoječi 220 kv vod potekal v skupnem koridorju z drugimi daljnovodi, bo a nekoliko povečala vidni vpliv obstoječih daljnovodov. Sem se uvršča tudi potek čez z oceno 1-2 ovrednoteno Ljubljansko barje z obrobjem. Na odsekih, kjer ne bo sprememb trase zaradi optimizacij, fizično prav tako ne bo posegla v krajinske strukture (gozd, živice, ipd.). Južna a večinsko poteka po vzhodnem robu Osrednjeslovenske ravnine, v nadaljevanju čez notranjost Pivško-Cerkniške planote in v zaključku čez Kras (5.2.4). Preči najvišje ovrednoteno podenoto Planinsko polje, pa tudi Ljubljansko barje z obrobjem in Pobočja Nanosa in Hrušice. Varianta bo nekoliko povečala vidni vpliv obstoječega 400 kv daljnovoda. Fizično bo posegla v krajinske strukture (gozd, živice, ipd.), kjer bo iz tehnično-varnostnih razlogov potreben posek visoke vegetacije. Ocena vpliva Za oceno rešitve je uporabljena naslednja lestvica: ocena 1 rešitev je manj primerna: v večji meri posega v značilne krajinske prvine, pomembneje spreminja krajinsko pestrost in naravno ohranjenost, ocena 2 rešitev je primerna: v manjši meri posega v značilne krajinske prvine, malo spreminja krajinsko pestrost in naravno ohranjenost, ocena 3 rešitev je bolj primerna: ne posega v značilne krajinske prvine, ne spreminja krajinsko pestrost in naravno ohranjenost; Južno o ocenjujemo kot bolj ugodno, saj gre - z izjemo odsekov optimizacij - le za povečanje obstoječega vpliva. Pri severni i pa gre za nov (ponovni) poseg v krajinsko sliko na odsekih, kjer je obstoječi 220 kv vod potekal samostojno in na odsekih optimizacij, kar predstavlja okvirno polovico trasne dolžine. Varianta Ocena vrednotenja Vrstni red severna primerna južna primerna Skupno ovrednotenje Varianti sta po vseh obravnavanih vidikih ocenjeni kot primerni i. Ocena je predvsem posledica naslednjih dejstev: i sta v veliki meri že umeščeni v prostor, i sledita določilu Strategije prostorskega razvoja Slovenije (5) o maksimalnem izkoriščanju obstoječih tras in koridorjev (poglavje ), upoštevaje dolžino tangirata relativno majhen obseg stanovanjskih stavb oziroma poselitvenih območij. V medsebojni primerjavi sta i večinoma dokaj enakovredni, a je južna a po večini obravnavanih področij ocenjena kot bolj ugodna a v primerjavi s severno o. Severno o ocenjujemo kot manj ugodno, predvsem zato, ker so vrednosti kazalnikov poselitve v pasu širine 2 x 40 do 100 m približno 4 x višje kot pri južni i. V primeru izbora južne e bi celotna visokonapetostna daljnovodna povezava med Beričevim, Klečami in Divačo potekala v enem koridorju, kar je z vidika racionalne rabe prostora bolj ugodno. ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o. 20

21 Varianta Vplivi na: Skupna Skupna bivanje ostale urbane dejavnosti kakovost krajine ocena razvrstitev severna južna 2* 2* 2* 2 1. * - po področju bolje razvrščena a ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o. 21

22 5 VIRI (1) Marušič, I. Regionalna razdelitev krajinskih tipov v Sloveniji: Krajine predalpske regije. MOP - Zavod RS za prostorsko planiranje. Ljubljana, (2) Metodologija vrednotenja in medsebojne primerjave v postopkih priprave Državnih prostorskih načrtov. Zaključno poročilo. Št. n.: UI Urbanistični inštitut RS. Ljubljana, (3) Nohl, W. Landschaftsbildbewertung Problemaufriss und weiterführende Überlegungen. Referat na simpoziju»landschaftsbilder zeitgemäß bewerten«, Universität Duisburg- Essen, Essen, URL: (4) Občinski prostorski načrt Mestne občine Ljubljana (Ur. l. RS, št. 78/10). (5) Odlok o Strategiji prostorskega razvoja Slovenije. Ur. l. RS, št. 76/04. (6) Pravilnik o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (Ur.l. RS, št. 101/10). (7) Pravilnik o vsebini, obliki in načinu priprave državnega prostorskega načrta (Ur. l. RS, št. 106/11). (8) Pravilnik o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Ur.l. RS, št. 99/2007) (9) Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Ur.l. RS, št. 70/1996, 41/2004) (10) Zakon o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona /EZ-C/ (Ur.l. RS, št. 70/08). (11) Zakon o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor - ZUPUDPP (Ur. l. RS, št. 80/10 in 106/10 popr.). (12) Obravnava območij predlaganih optimizacij poteka trase DV za DPN z okoljskega, prostorskega, funkcionalnega in ekonomskega vidika (Dodatek v okoljskemu poročilu in študiji za DPN za prehod 220 kv omrežja na 400 kv Beričevo Divača). Referat št.: Elektroinštitut Milan Vidmar (skupaj z ZUM d.o.o. in IBE d.d). Ljubljana, februar ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o. 22

23 naravna krajina kulturna krajina kmetijsko intenzivna krajina urbana krajina Slika 9: Zasnova krajine iz Strategije prostorskega razvoja Slovenije (5) ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o. 23

24 brez hišne številke (HŠ) v radiju 750 m manjše število HŠ v radiju 750 m največ HŠ v radiju 750 m Slika 10: Gostota poselitve in potek ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o. 24

25 DPN za prehod 220 kv omrežja na 400 kv Beričevo-Divača - ŠTUDIJA VARIANT: Mapa 2/2 - Priloge: Razvojno-urbanistični elaborat optimiziranih Slika 11: Izsek iz Zasnove prostorskega razvoja - OPN Mestne občine Ljubljana (MOL) (4) ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o. 25

26 Slika 12: Ovrednotene krajinske podenote ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o. 26