Pravi čaj. O novem zakonu Aktualna polemika. Sezonska alergijska bolezen Bliža se pomlad... Klinična farmacija. 35. številka

Transkript

1 35. številka Marec SIT Glasilo Študentske sekcije Slovenskega farmacevtskega društva STROKOVNI ČLANEK Pravi čaj Vse o zelenem čaju OKROGLA MIZA O novem zakonu Aktualna polemika AKTUALNE TEME Klinična farmacija Trialog bolnik - farmacevt - zdravnik STROKOVNI ČLANEK Sezonska alergijska bolezen Bliža se pomlad...

2 Uredniški odbor GLAVNA UREDNICA Saša Rožman ODGOVORNI UREDNIK Tilen Kranjc ČLANICA UREDNIŠTVA Andreja Huč Pa je zopet za nami. Zimsko izpitno obdobje - hladen tuš, ki nas je priklical iz božičnonovoletnega lenarjenja nazaj v realnost. Študentski čas vsekakor predstavlja tisti del naših življenj, ko se pridobi veliko novega znanja, mislim pa, da se vsi zavedamo, da se naše učenje s tem ne zaključi. Pri nenehnem izpopolnjevanju metod zdravljenja in skrbi za pacienta lahko z gotovostjo trdimo, da čaka našo celotno farmacevtsko stroko še veliko izpitnih obdobij. Tokratna Spatula se posveča klinični farmaciji. Tistemu izpitu, ki ga v teoriji že vsakdo pozna, v praksi pa je, vsaj v Sloveniji, redkokje najti njegovo uresničitev. Poklic kliničnega farmacevta je zbudil že precej zanimanja med slovenskimi študenti, vendar pa vsi izražajo željo po več informacijah in predstavitvi praktičnega vidika tega poklica. V tej številki vam zato ponujamo podatke iz različnih sfer farmacevtskega sveta, ki zadevajo to tematiko. In še marsikaj drugega Saša Rožman SODELAVCI PRI TEJ ŠTEVILKI: Darjan Andrejc, Marija Benček, Jaka Brumen, Nanča Čebron Lipovec, Boštjan Čeh, Mojca Dobaja, Matej Dobravc Verbič, Samo Glušič, Alenka Jaklič, Petra Kralj, Tomi Laptoš, Tijana Markovič, Aleš Pršina, Gregor Skvarča, Lucija Sotošek, Bojana Stavar, Matej Trobec LEKTORIRANJE Mateja Lapuh OBLIKOVANJE Lovro Žiberna TISK Gapro Design UVODNIK Naslednja postaja: stopnička višje STROKOVNI ČLANEK Sezonska alergijska bolezen STROKOVNI ČLANEK Pravi čaj OKROGLA MIZA O novem zakonu KRATKOČASJE Lehrbuch der pharmazeutischen (h)umor Križanka Poezija Izjave profesorjev NOVIČKE IZ SVETA FARMACIJE V s e b i n a AKTUALNE TEME Klinična farmacija AKTUALNE TEME Depresija AKTUALNE TEME Medimedo REVIEW Review obštudijskega dogajanja LEPO JE BITI FARMACEVT KUHARSKI KOTIČEK TETE KOTNIKOVE ŠPORT V športno zimo FOTOREPORTAŽA ISSN: Glasilo Spatula stane 1 SIT. Študentsko glasilo Spatula je vpisano v register javnih glasil pod številko Vse, ki bi radi z nami sodelovali, vabimo, da nam to sporočite na naslov: Fakulteta za farmacijo ŠS SFD, Spatula Aškerčeva 7, 1000 Ljubljana farmacevti@yahoo.com

3 uvodnik rubrika NASLEDNJA POSTAJA: STOPNIČKA VIŠJE Uvod v uvodnik se že sliši smešno, zato ga bom enostavno preskočila in prešla k bistvu, k bolj resnim zadevam. Tik pred zimskim izpitnim obdobjem smo vam postregli z okroglo mizo o predlogu novega zakona o zdravilih. Predstavniki različnih institucij farmacevtske stroke so pod taktičnim vodstvom asist. dr. Mitje Kosa, mag. farm., izrazili svoja mnenja in jih soočili med seboj. Nekatera so se, po pričakovanjih, razhajala, druga presenetljivo dopolnjevala. Slabi dve uri sta minili kot bi trenil in žal je zmanjkalo časa za marsikatero vprašanje iz občinstva. Utrinke z okrogle mize in odgovore na ostala vprašanja, ki so se porodila med ali po okrogli mizi, najdete na naslednjih straneh. Množična udeležba v debati, ki se v prvi vrsti tiče prav študentov, bodočih strokovnjakov s področja zdravil, je potrditev potrebe po informacijah iz prve roke o dogajanju v farmacevtskih vodah ter aktivnem sodelovanju pri oblikovanju bodoče podobe farmacevta. Če januarsko okroglo mizo definiramo kot poskusnega zajčka projektov, ki segajo čez ustaljeno shemo strokovnih večerov 'patološko stanje - zdravljenje', je zagotovo prestala vse potrebne preizkuse. Zato nadaljujemo z delom na višjem nivoju: v kratkem se nam obeta strokovni večer o delu predloga zakona o zdravilih, ki je bil v javnosti prikazan kot najbolj pereč del predlaganega zakona in zato iz njega tudi izključen - t.i. primerljiva zdravila. V aprilu se nam obeta tudi akcija osveščanja o nevarnostih neprimerne in neracionalne porabe OTC zdravil na ljubljanskih ulicah, raziskovalci in (bodoči) diplomanti pa bodo imeli možnost izsledke svojih raziskav predstaviti v obliki plakata in se tako potegovati za prvo nagrado še enega novega projekta, Scientific Poster Exhibition. A pestro bo tudi pred aprilom. Že sredi marca se nam spet obeta večji mednarodni projekt (brez njih enostavno ne gre!), gostili bomo namreč kolege iz Portugalske. V zadnji številki Spatule ste si lahko prebrali rezultate ankete Synthetic drugs and drug abuse, ki smo jo izvedli avgusta na Portugalskem. S povratnim obiskom bomo projekt nadaljevali, anketo izvedli tudi v Sloveniji ter se dodatno osredotočili na vpliv uživalcev drog na družbo in obratno: analizirali bomo kampanje v boju proti zlorabi zdravil in drog, se seznanili z delovanjem rehabilitacijskih centrov in sprejemanjem bivših zasvojencev v družbo ter z deljenjem letakov osveščali javnost o problematiki odvisnikov in drog na splošno. Koristno bomo združili s prijetnim - z nekajdnevnih izletom po Štajerski in Dolenjski bomo zajeli raznoliko populacijo in s tem dosegli bolj zanesljive rezultate ankete, hkrati pa bomo lahko gostom razkazali velik del Slovenije, se hvalili z dobro domačo hrano in se predvsem zabavali ob prvem stiku večine Portugalcev z našo zimsko stalnico - snegom. Med letošnjim Twinom, ki bo trajal celih deset dni, bomo pridno delali in se še bolj pridno družili tudi v Ljubljani, zato spremljaj napovednik dogodkov in se nam pridruži v čim večji možni meri! Vedno bolj aktivni pa so tudi prijatelji iz Novega Sada, ki so dodali še eno alinejo v zavidljivem spisku mednarodnih srečanj. Organizirajo namreč prvi Balkanski kongres študentov farmacije, kar zagotovo zasluži pohvalo in nekaj vrstic v tem uvodniku. Žal se bodo debate o skupnih interesih in vizijah v sklopu EPSE in IPSF-ja odvijale ob istem času kot naš Twin, vendar se bo vsaj predavanj o rakavih obolenjih, ki so glavna tema strokovnega programa, udeležilo tudi nekaj naših študentov. Če bodo odzivi pozitivni, bo morda projekt iz muhe enodnevnice prerasel v tradicijo prav pri nas. Stopamo torej vedno višje z mislimi in dejanji. Tradicionalne projekte nadgrajujemo, nove uresničujemo. Stremimo k sodobnosti in svežini. Slednje ne primanjkuje niti v spomladanski Spatuli, zato le glej, da ne izpustiš nobene vrstice in nobenega projekta - oboje lahko pozneje obžaluješ! Nanča Čebron Lipovec

4 04 strokovni rubrika članek SEZONSKA ALERGIJSKA BOLEZEN Z bližajočo se pomladjo se nam v zavest vedno prikrade tudi misel o tem, kako bi lahko lepega sončnega dne odšli na izlet v naravo, se sprehajali po gozdnih potkah, vdihavali svež zrak... Vendar v tej naši pravljici ponavadi manjka določen člen - snovi, ki našo pravljico še prekmalu spremenijo v kihajočo, srbečo, solzno realnost. Govorimo seveda o alergenih. To so snovi, s katerimi se naše telo srečuje vsak dan. Nekatere osebe ob ponavljajočih se stikih z njimi razvijejo alergijsko reakcijo, večina ljudi pa jih dobro prenaša. Alergijska reakcija se razvije na podlagi odzivnosti našega imunskega sistema; le-ta je pri nekaterih sposoben izdelovati protitelesa proti alergenom ali spremeniti odzivnost limfocitov v našem telesu (večja vzburljivost). Tako se ob srečanju z alergenom lahko razvije ena od oblik alergijske reakcije - ponavadi vnetje (s specifičnimi znaki). Vrste alergenov Alergeni vstopajo v naše telo na različne načine. Glede na to razliko jih razdelimo v več skupin: inhalacijski alergeni, nutritivni alergeni, alergeni v zdravilih, alergeni žuželk in kontaktni alergeni. Sezonske alergijske bolezni povzročajo prvi. Inhalacijski alergeni so pelodi trav, dreves in plevelov, hišne in žitne pršice, živalski izločki, epiteliji in dlake ter iztrebki ptic in žuželk. Med njih spadajo tudi spore plesni, čeprav veljajo bolj za "skrite, nevidne, skrivnostne" inhalacijske alergene. Drevesa, trave in zeli (vetrocvetke) izločajo pelod v zrak v časovnem razponu od februarja do oktobra, vendar je to obdobje odvisno od posameznega območja. (V pomoč ljudem, ki so alergični za pelode oz. cvetni prah, je izdelana posebna pelodna karta cvetenja, informacije pa lahko poiščejo tudi na internetni strani Alergijska moč pelodov ni enaka, nekateri izmed njih imajo enostavno večjo zmožnost, da povzročijo alergijsko reakcijo v našem telesu. Tako za klinično najbolj potentnega velja pelod breze, sledijo mu pelod leske, jelše in jesena; najbolj pogosta je alergija za pelode trav in žitaric, najmanj poznana izmed odkritih alergij pa je alergija za pelode zeli in plevelov (med njimi sta največkrat vzrok alergije trpotec in navadni pelin). Kot zanimivost za naše kraje je vredno omeniti, da lipov pelod ne povzroča pomembne alergije, ravno tako ne pelod topola. Na področju klinične alergologije je posebej vredno omeniti še analizo medsebojno

5 strokovni rubrika članek sorodnih rastlinskih skupin. Ugotovljeno je na primer bilo, da so ljudje, alergični za pelod breze, kar v 40 % alergični tudi za alergene iz nekaterih vrst sadja in zelenjave. Sezonski alergijski rinitis Ta bolezen v Evropi odvzema kakovost življenja več kot 10 % odraslim. Najpogostejša je v obdobju let. Simptomi so zelo moteči: kihanje, voden izcedek, srbenje nosu in žrela, pri konjunktivitisu pa občutek peska v očeh ter fotofobija. Bolezen je lahko blaga, lahko pa je tudi zmernega in težkega značaja, kar pomeni, da osebo močno ovira pri vsakdanjih življenjskih aktivnostih in opravljanju poklica. Navzkrižnost alergenov Pri nekaterih živih bitjih so odkrili v delih strukture beljakovin mesta sorodnih molekul (alergenov), ki se imenujejo alergenski epitopi. Ti so nosilci sproženja alergije, podobne ob stiku s snovmi, ki so v vlogi alergena. Delovanje našega imunskega sistema Imunski sistem sestavljajo celice, organi in limfne žile. Ob limfnih žilah se nahajajo bezgavke, vranica, jetra, mozeg, pljuča, črevo itd., kjer se lahko bele krvničke (predvsem limfociti) zberejo in organizirajo za določen način imunskega odzivanja. Ustrezen imunski odziv nastane, če se ob vdoru antigena (tuje molekule) v tkivu odzovejo vse potrebne imunske celice, ki na podlagi določenih genov uravnavajo in organizirajo imunski odziv. Vdoru antigena sledi sosledje tkivnih reakcij - poveča se prekrvavljenost tkiva, povečana prepustnost kapilar omogoči prehod zaščitnih makromolekul (protiteles, proteinov komplementa) iz žil v tkivo, vnetni mediatorji povzročijo kopičenje obrambnih celic in njihovo aktivacijo. Mediatorjev, ki sodelujejo v vnetni reakciji, je veliko, med njimi pa je zelo pomembna skupina serumskih proteinov (imenujemo jo komplementni sistem). Pomemben mediator vnetja je tudi histamin, ki povzroča širjenje žil in s tem poveča prepustnost ožilja. Nastaja predvsem v mastocitih. Pri vnetju sodelujejo raznovrstne celice (nevtrofilci, makrofagi, celice T pomagalke, citotoksični limfociti T, limfociti B itd.). Na mestu vdora se te različne celice zberejo in se z medsebojnim signaliziranjem uskladijo v delovanju v primeren imunski odziv. Za signaliziranje uporabljajo receptorske povezave (preko molekul citokinov - celičnih premikalcev). LASTNO ALI TUJE? Lastno (self) - molekule, ki so kodirane v našem genomu in so neločljiv del našega organizma. Tuje (non-self) - vse preostale molekule. Limfociti so celice, ki omogočajo specifičen imunski odziv. Z antigenskimi receptorji specifično prepoznajo tuje (antigen). Limfociti B imajo antigenske receptorje imunoglobuline (Ig), limfociti T pa imajo T- celične receptorje (TCR). Po vezavi antigena na receptor (antigenski receptorji

6 06 strokovni rubrika članek enega limfocita so specifični samo za eno vrsto antigena) se limfocit začne razmnoževati in se diferencirati. Tako nastajajo limfocitni kloni. Posledico klonske ekspanzije specifičnih limfocitov imenujemo imunski spomin. Limfociti, ki še nikoli niso prišli v stik s specifičnim antigenom, so naivni (virgin) limfociti. Tisti, ki so nastali med klonsko ekspanzijo, pa so lahko kratkoživeči efektorski limfociti (preživijo samo nekaj tednov), drugi pa so dolgoživeči spominski limfociti (nekaj let, tudi desetletij), katerih naloga je aktivacija pri poznejših stikih s specifičnim alergenom. Primer: limfocit B - ko naivni limfocit B prvič prepozna alergen, sledi aktivacija celice in klonska ekspanzija. Razmnožene celice so ali dolgoživeči spominski limfociti B, ali plazmatke (efektorski). Slednje izločajo v okolico velike količine protiteles (približno 2000 molekul na sekundo) enake specifičnosti, kot jo imajo antigenski receptorji tistega limfocita B, iz katerega je nastala plazmatka. Protitelesa delimo na 5 razredov (IgM, IgG, IgA, IgD in IgE). Med seboj se razlikujejo po molekulski zgradbi in po fizioloških učinkih. Limfociti T lahko dozorijo v celice T- pomagalke, ki izločajo nekatere citokine in s tem uravnavajo imunski odziv, ali pa v citotoksične limfocite T, ki po aktivaciji z antigenom izločajo citotoksične snovi. S tem ubijajo predvsem celice lastnega organizma, ki so okužene z mikrobi. Preprečevanje alergijskih bolezni Vsak organizem lahko tvori protitelesa IgE, vendar so nekateri ljudje že genetsko bolj nagnjeni k temu odzivu. Pravimo jim atopiki. Če je eden izmed staršev atopik, je 20 % možnosti, da bo otrok imel alergijsko bolezen. Ta odstotek se zviša na več kot 70 %, če sta oba starša atopika. Za razvoj alergijske bolezni je pomembno že zgodnje otroštvo, saj je v tem času obramba sluznic dihal in prebavil nepopolno razvita in zaradi tega alergeni lažje stopijo v organizem in tako aktivirajo imunski sistem. Morda si je vredno zapomniti, da je pomemben ukrep, ki pri otroku atopiku zmanjša možnost razvoja alergijske bolezni, opustitev kajenja. Cigaretni dim namreč olajša prehod alergenov skozi sluznico dihal in prebavil in še okrepi odziv imunskega sistema. Zdravljenje Na srečo so sezonske alergijske bolezni večinoma blage in ne predstavljajo življenjske nevarnosti, lahko pa precej zmanjšajo kakovost življenja. Zdravljenje poteka na sledečih ravneh (vedno v tem vrstnem redu): - Bolnik se ne sme več izpostavljati alergenu (to pomeni, da npr. ne zrači doma zjutraj in zvečer, ko je vsebnost pelodov v zraku najvišja, da se zaveda, da je vsebnost pelodov v zraku po dežju manjša itd.). - Zdravljenje z zdravili. - Specifična imunoterapija: njen namen je z vnosom alergena prekiniti tvorbo specifičnih protiteles (IgE) ter zmanjšati imunsko in klinično odzivnost ob stiku z alergenom in tako vplivati na naravni potek bolezni. ZDRAVILA Glede na namen jemanja oz. način delovanja jih delimo v dve skupini - preprečevalna in olajševalna. Preprečevalna (glukokortikoidi, kromoglikat, lodoksamid, antilevkotrieni) zdravijo alergijsko vnetje, kar pomeni, da jih je potrebno začeti jemati že takrat, ko se alergen pojavi v ozračju, in ne šele po pojavu simptomov. Ta zdravila namreč zmanjšajo preodzivnost bolnega dela telesa in preprečijo razvoj tako nezaželenih simptomov. Olajševalna (antihistaminiki, ipatropij, dekongestivi) preprečujejo vezavo mediatorjev alergijskega vnetja na receptorje ali farmakološko nasprotujejo delovanju teh mediatorjev. Ta zdravila pa se v nasprotju s prejšnjimi jemlje po že zaznanih simptomih. Antihistaminiki; eden najpomembnejših mediatorjev pri alergijskih boleznih je histamin. Antihistaminiki pa delujejo tako, da preprečijo vezavo histamina na specifične receptorje. Tako blažijo simptome alergijske reakcije. V današnjem času so že skoraj povsem v uporabi nesedativni antihistaminiki, ki imajo pred sedativnimi to prednost, da ne prehajajo v centralni živčni sistem. Viri - M. Košnik, E. Mušič et al., Osnove klinične alergologije in astme, Pouk bolnika z astmo. Golnik : Bolnišnica Golnik, Klinični oddelek za pljučne bolezni in alergijo, Inštitut za varovanje zdravja (citirano ). Dostopno na naslovu: - Pharmacia Diagnostics, Allergy Manual - Is it allergy? Uppsala, K. Mlinar, Kje se skrivajo alergije (citirano ). Dostopno na naslovu: vilke/2004/april/naslovna_tema_1.htm Alenka Jaklič

7 strokovni rubrika članek SLOVARČEK ALERGIJA - izraz izvira iz grščine: allos (drug) in ergon (dejanje). Alergija je reakcija preobčutljivosti, povzročena z imunološkimi mehanizmi. V večini primerov alergijo (vnetni odziv) posredujejo specifična protitelesa IgE. Alergija je mehanizem, alergijska bolezen je klinični problem. POMEMBNO: V prispevku uporabljamo zvezo 'alergija ZA alergen', in ne 'alergija NA alergen', kar je povzeto po delu Osnove klinične alergologije in astme, ki govori: "Alergija je edninski samostalnik. Alergija je mehanizem, alegijska bolezen pa je klinični problem. Alergija ZA alergen (ne alergija na alergen)." ALERGEN - snov (antigen), ki draži imunski sistem in povzroča alergijo. ATOPIJA - dedna nagnjenost k takojšnji preobčutljivosti za pogoste alergene. Je dejavnik tveganja za razvoj astme, rinitisa in ekcema. SEZONSKI ALERGIJSKI RINITIS - vnetje nosne sluznice, ki nastane zaradi alergije. Pogosto govorimo tudi o senenem nahodu ali polinozi. ALERGIJSKI KONJUNKTIVITIS - vnetje očesnega zrkla s fotofobijo in srbenjem, ki ga povzročajo specifični alergeni in se ponavadi pojavlja sezonsko pri toplem vremenu.

8

9 strokovni rubrika članek PRAVI ČAJ ZELENI ČAJ Na svetu ni kraja, kjer bi bila beseda čaj neznanega pomena. Po izvoru je iz Kitajske - zgodovina ga omenja že okoli 5000 let - in je ena najstarejših pijač. Vendar čaj ni zgolj to. Z njim je povezana celotna kultura, tradicija in življenjski slog. Zgodovinski pregled Ko se je kitajski cesar Shen-Nung na lep sončen dan namenil malce pretegniti svoje ude, je kmalu ugotovil, da kitajsko sonce precej pripeka, in se je zato sklenil ohladiti v senci velikega drevesa. Pristavil je kotliček z vodo, vanj pa je lahen vetrič zanesel nekaj listov čajevca. Zelenkasta tekočina mu je očitno prijala, saj je čaj tudi tisočletja po cesarjevi dogodivščini med najpogosteje konzumiranimi pijačami na svetu. Ta, najstarejša legenda o čaju nakazuje na to, da je Kitajska pradomovina čajevca, vendar pa kljub temu še vse do danes ni popolnoma jasno, ali njegove primarne korenine morda vseeno ne segajo v indijsko pokrajino Assam, kjer so bili odkriti grmi divjega čajevca (Thea Assamica). Obstaja tudi indijska različica mita, ki gre nekako tako: Budistični princ Bodhidharma oz. Dharuma (v kitajščini Da Mo) je med meditacijo nenadoma zaspal. Ko se je prebudil, si je odrezal veke in jih odvrgel na tla. Na tem mestu naj bi pognali dragulji, ki so kasneje obrodili čajevec, čigar lastnosti sta odpravljanje zaspanosti in skrb za bistrost uma. Vendar je pri tej legendi potrebno poznati tudi nadaljevanje, ki pravi, da so na Kitajskem ob Bodhidharmovem prihodu že poznali čaj. Nekateri zapisi pravijo, da so čaj v Indiji "zakuhali" Angleži, tisti najbolj verjetni pa, da je čaj v Indijo prišel iz Kitajske. Legende na stran, na Kitajskem je čaj znan že več kot 40 stoletij in iz tistega časa izvira prvi zapis o čaju, njegovih lastnostih in vplivu na človeško telo. Čeprav se je ta pijača razvijala skozi stoletja in v tem času postala trdno povezana s kitajsko kulturo, je prvi knjižni zapis, v celoti posvečen čajevcu in čaju, nastal šele leta 760. Napisal ga je Lu Yu, ki naj bi še danes veljal za mojstra čajnega obreda. Lu Yu opisuje pridelavo, gojenje, kuhanje ter uživanje rastline. Njegovi nasveti so še danes vir neprecenljivega znanja. Pred tem zapisom je čaj pogosto omenjan v medicinskih spisih, kjer hvalijo predvsem njegov blagodejni učinek na duha in telo. Okoli leta 1000, med vladanjem dinastije Tang, čaj pridobi monopol na tržišču in postane plačilno sredstvo za davke ter dobrine. Te zanimivosti so v Evropo prišle skupaj z Marcom Polom, ki je zbral spomine s potovanj v svoji knjigi. V 16. stoletju pa je beneški humanist in geograf Giovanni Battista Ramusio obširno opisal čaj in s tem prvič ponudil Evropi nadroben vpogled v svet čaja. Nizozemska ladja je prinesla čaj v Evropo leta 1610, v najbolj "čajni" evropski državi, Angliji, pa se je razširil komaj 48 let kasneje. Od tega trenutka dalje je val širjenja zajel domala celotno celino, pretežno zaradi medicinskih lastnosti, ki jih je priznala celo zahodna medicina. Zanimivo je, da je širjenje čaja spodbudilo hiter razvoj pomorstva, saj so dobesedno tekmovali, katera ladja bo hitreje ponesla dobrino na drug konec sveta. Čaj se je razširil tudi na Japonskem in v drugih azijskih državah, v katerih se opazi njegov močan vpliv še danes. Posebej izstopajoča je Japonska, ki je v zvezi z uživanjem čaja razvila t.i. Cha No Yu, poseben obred, ki v prevodu pomeni "vroča voda za čaj". Le-ta je dosegel svoj vrhunec skupaj z največjim mojstrom ceremonije Sen No Rikyujem ( ).

10 10 strokovni rubrika članek Opredelitev, delitev in pridobivanje čaja Preden sploh pričnem s kakršno koli podrobnejšo razlago, je smotrno povedati, da je klasifikacija čaja zelo obširno področje, in da bi bilo potrebno mnogo pisanja, da bi dobili pravilno uvrstitev. Že same vrste so številne: samo na Kitajskem jih poznajo več tisoč, poleg tega pa je potrebno prišteti še tiste na Japonskem, v Koreji, na Šrilanki, v Indoneziji in drugod. Mnogi imajo zmotno mišljenje, da več vrst čaja pomeni tudi več vrst izvornih rastlin, vendar temu ni tako. Vsi čaji so pridelani iz iste rastline (Camellia Sinensis ali Camellia Assamica) - razlika je v postopku obdelave ter starosti listov. Prave čaje lahko grobo razdelimo na 4 skupine: - beli čaj (listi niso oksidirani) - zeleni čaj (nefermentiran, listi so delno oksidirani) - črni čaj - na Kitajskem mu pravijo rdeči čaj (fermentiran, listi so precej oksidirani) - oolong čaj - na Kitajskem wu long cha, pri nas tudi rdeči (semifermentiran, listi so oksidirani nekje na vmesni stopnji med zelenim in črnim čajem) Najbolj znana sta zeleni in črni čaj, sploh na Zahodu (za belega večina ni nikoli slišala), zato bom na kratko opisala postopek njune pridelave. Zeleni čaj Zeleni čaj je na veljavi veliko pridobil zaradi številnih (ne)dokazanih pozitivnih lastnosti. Glede na to, da njegova popularnost vztrajno narašča, se bom v tem delu osredotočila izključno nanj. Vrste Prvi problem pri nakupu čaja se pojavi ob sami izbiri. Če v malo bolje založeni trgovini ali čajni hiši pogledamo po policah, lahko opazimo številna imena za zeleni čaj. Ta nam povedo marsikaj o obiranju lističev in, seveda, o izvorni državi. Primarna razdelitev se navezuje na velikost, in sicer: celi, lomljeni ter uprašeni lističi. Celi lističi (po kakovosti od najbolj do najmanj kakovostnih): - FOP (Flowery Orange Pekoe) - OP (Orange Pekoe) - Pekoe - Pekoe Souchong - Souchong Slika: Camellia Sinesis Pravi čaj se pridobiva iz listov rastline Camellia Sinensis, ki izvira iz Kitajske, ali iz rastline Camellia Assamica, ki je izvorno iz Indije. Pri prostem uspevanju doseže višino do 30 metrov, kar močno oteži pridelavo, zato na plantažah s postopnim obrezovanjem poskrbijo, da se višina giblje okrog 120 centimetrov. Grm je zimzelen ter bogato razvejan, značilna je tudi visoka odpornost na sušo in mraz. Ob pravem času se obirajo prvi poganjki - pekoe, in dva sosednja lista. Pekoa je še neodprt vršiček, od katerega je odvisna kakovost čaja - večja kot je količina, višja je kakovost. Poleg omenjenega so še drugi pogoji, ki določajo kvaliteto - naj omenim čas žetve, vremenske pogoje in kraj uspevanja rastline. Kmalu po žetvi sledi sušenje listov, ki traja od 8 do 24 ur pri temperaturi C, odvisno od vrste, ki jo želimo pridobiti. Nato liste dodatno pustijo stati na rogoznici, da izgubijo še določeno količino vlage in se pri tem zmehčajo. Tedaj so pripravljeni za zvijanje. Pri tem se listi mehansko poškodujejo, kar povzroči sproščanje eteričnega olja, ki v prisotnosti zraka oksidira - faza, ki se nepravilno imenuje fermentacija (nepravilno, ker ne gre za bakteriološko razgradnjo). Od tega procesa je odvisen nastanek vrste čaja. Pri črnem čaju oksidacija poteka več ur. Listi, v skladu z imenom, potemnijo. Nato sledi še 30-minutno praženje, s katerim se pridelava črnega čaja zaključi. Pri zelenem čaju oksidacija ni dovoljena in jo ustavijo s povišanjem temperature, kar storijo s pomočjo višjega pritiska, z direktno vročino ali s počasnim praženjem v bakrenih posodah. Lomljeni (po kakovosti od najbolj do najmanj kakovostnih): - GFBOP (Golden Flowery Broken Orange Pekoe) - GBOP (Golden Broken Orange Pekoe) - TGBOP (Tippy Golden Broken Orange Pekoe) - FBOP (Flowery Broken Orange Pekoe) - BOP (Broken Orange Pekoe) Uprašeni: So vsi čaji v filter vrečkah. To so zelo drobni delci, ki jih najpogosteje pridobijo iz ostankov pridelave celih in lomljenih lističev. V zadregi lahko povem, da pomena vseh zgoraj uporabljenih besed nisem odkrila. Beseda orange nima nikakršne zveze s sadjem ali barvo, izvira namreč iz imena nizozemske plemiške družine Oranje Nassau. Zakaj jo uporabljajo za poimenovanje čajnih lističev in kaj točno pomeni, nisem zasledila. Beseda pekoe pa ima izvor v kantonskem izrazu Pak Ho, ki pomeni beli puh, s katerim so navadno pokriti mladi čajni lističi.

11 strokovni rubrika članek 11 Tem oznakam danes sledi številka, ki označuje kakovost. Razlog je popolnoma praktičen, saj malokdo pozna dejanski pomen zgoraj omenjenih kratic. Poleg delitve glede na lističe, poznamo še delitev glede na izvorno državo. Tako imamo kitajski, japonski, vietnamski in še mnogo drugih zelenih čajev. Da pa se stvar še dodatno zaplete, se poleg države navede še kak podatek več. Tako se, na primer, kitajski zeleni čaji delijo glede na provinco in točen predel rasti v tej provinci (gora, mesto, vas ), vsak pa ima, jasno, še točno določeno lastno ime. Naj naštejem le nekaj primerov: Longjing, Hui Ming, Long Ding (provinca Zheijang), Chun Mee (provinca Jiangxi), Da Fang, Tung Lu, Huo Qing (provinca Ahnui) itd. Na Japonskem je zeleni čaj tako pomemben, da se sama beseda čaj ponavadi nanaša izključno nanj. Njihova delitev, poleg regijske, poteka še glede na kakovost in dele rastline. Nekaj predstavnikov: Gyokuro (podvrsti Gyokuro, Matcha), Metcha, Sencha (podvrste Sencha, Sincha, Genmaicha, Kabusecha) Kofein rastlin so dobro poznani - blago spodbujajo delovanje centralnega živčnega sistema in tako zvečajo budnost ter psihično aktivnost. Kljub nepredvidljivemu vplivu metilksantinov na krvni tlak, se osebe z nizkim krvnim tlakom običajno počutijo bolje po pitju jutranje kave ali čaja. Čeprav je vsebnost kofeina v kavnih zrnih manjša kot v listih čaja, vsebuje skodelica kave več kofeina kot skodelica čaja. Vzrok se skriva v večji uporabljeni količini kavnih zrn kot listov čaja ter v načinu priprave (kava - prevretek, čaj - poparek). Razlika med pitjem kave in čaja je v tem, da nastopi pri čaju poživljajoč učinek kofeina kasneje, je šibkejši in traja dalj časa kot pri kavi. Kofein je v listih čajevca vezan na čreslovine in se v prebavilih iz njih počasi sprošča. Po nasvetu asistenta na vajah iz farmacevtske kemije II je ob učenju primerno pitje kave, ki prične takoj delovati, nato pa še čaja, ki učinek podaljša. Poleg metilksantinov zeleni čaj vsebuje tudi polifenolne spojine, in sicer flavanole, favondiole, flavonoide in fenolne kisline. Te spojine so v veliki meri odgovorne za zdravilne učinke zelenega čaja, delujejo namreč kot antioksidanti. Večinski delež polifenolov predstavljajo flavanoli, znani tudi kot katehini. Poglavitni katehini v zelenem čaju so predstavljeni z naslednjimi strukturami: Zdravje v skodelicah Sestavine zelenega čaja Kemična sestava zelenega čaja je precej podobna tisti, ki jo imajo listi čajevca. Ker gre za pravi čaj, ki je znan predvsem po vsebnosti kofeina oz. teina, je potrebno omeniti lastnosti le-tega. Izraz tein izhaja iz preteklosti in označuje popolnoma isto spojino kot izraz kofein. Sprva so mislili, da gre za dve različni spojini, in so temu primerno izbrali različni imeni, vendar so kasneje z določitvijo kemične formule ugotovili, da sta spojini identični. Tako sta se ohranili obe imeni za eno spojino. Kofein uvrščamo v skupino spojin z imenom metilksantini. Te spojine vsebujejo tudi listi mateja ter semena guarane, kolovca in kakava. Učnki napitkov iz teh Epigalokatehin Epikatehin Epigalokatehin galat Epikatehin galat

12 12 strokovni rubrika članek Zdravilno delovanje spojin v zelenem čaju Če se malce poglobimo v starodavne zapise o čaju, je moč razbrati, da se je že mnogo stoletij uporabljal v različne zdravilne namene, predvsem v primeru glavobola, povišane telesne temperature, prebavnih težžav in bolezni prebavil, proti vnetjem ter za lajšanje revmatičnih obolenj. Ko je prišlo do natančnejših raziskav, je bilo ugotovljeno, da zasluge za zdravilni učinek lahko pripišemo že omenjenim polifenolom, predvsem flavanolom. Leta 1997 je dr. Lester Mitscher, profesor medicinske kemije na Univerzi v Kansasu, prišel do pomembne ugotovitve, da zeleni čaj vsebuje enega najmočnejših oksidantov, in sicer epigalokatehin galat. Le-ta naj bi bil 100-krat močnejši pri nevtralizaciji prostih radikalov kot vitamin C in 25-krat močnejši od vitamina E. V primerjavi s črnim čajem ga zeleni vsebuje znatno več, saj se velik delež katehinov zaradi fermentacije črnega čaja pretvori v kompleksnejše oblike, in sicer teoflavine ter teorubigine. Študije so pokazale marsikaj. Pri tem je pomembno poudariti, da tiste, ki so bile opravljene na azijski populaciji, niso primerljive s tistimi, ki so bile izvedene pretežno v zahodnem svetu. Azijci imajo na splošno bolj zdrav način življenja in znano je, da ima življenjski stil močan vpliv na zdravje posameznikov. Rakasta obolenja Raziskave, povezane z zdravljenjem in preventivo rakastih obolenj, se iz dneva v dan povečujejo, prav tako nova odkritja. Marsikaj je še neodkritega, kljub temu pa se znanstveniki strinjajo, da pitje čaja zaradi njegovega antioksidativnega učinka zmanjša tveganje za obolenje ter da pomaga pri samem zdravljenju. Na medicinskem kolegiju v Ohiu je bilo ugotovljeno, da epiglokatehin galat (EGCG) deluje kot inhibitor urokinaze, odločilnega encima za rast rakavih celic. Ker se znanstveniki zaenkrat še niso poenotili glede konkretnega delovanja oz. mehanizma, je to težje pojasniti. Trenutno prevladuje mnenje, da se EGCG veže na urokinazo in blokira delovanje dveh aminokislin katalitične triade: histidina in serina (poleg njiju tvori triado še asparaginska kislina). Nadalje naj bi EGCG sprožil apoptozo (t.i. "samomor" celice oz. programirano smrt). Mnogo zdravil, ki se uporabljajo pri kemoterapiji, napeljuje k apoptozi celic, po drugi strani pa jo tumorske celice preprečujejo. Prednost EGCP-ja je v tem, da ima tak učinek le na kancerogene celice, zdravih pa ne poškoduje. Študije na miših so pokazale, da pitje čaja s kombiniranjem citostatikov - predvsem doksorubicina, ki se uporablja pri kemoterapiji različnih tumorjev - poveča njegovo delovanje. Koncentracija omenjenega zdravila naj bi bila višja v tumorjih, pri zdravih tkivih pa povečanja ni bilo opaziti. Raziskovalci upajo, da se bodo rezultati ponovili tudi v človeškem organizmu. Bolezni srca in ožžilja Različne študije so pokazale, da pitje zelenega čaja zmanjša tveganje za nastanek ateroskleroze in srčnih obolenj. Obširna analiza v enem izmed bostonskih medicinskih centrov, v kateri je sodelovalo skoraj 2000 ljudi, ki so doživeli srčni napad, nakazuje na to, da se pri posameznikih, ki dnevno v povprečju zaužijejo 3 ali več skodelic čaja, smrtnost v naslednjih 3-4 letih zmanjša za 44 % v primerjavi s tistimi, ki čaja ne uživajo. Pri posameznikih, ki zaužijejo v povprečju manj kot 2 skodelici dnevno, pa se omenjeno tveganje zmanjša za 28 %. Obenem so tudi dokazali, da redno pitje zelenega čaja občutno zmanjša raven holesterola ter znižža visok pritisk. Ostali pozitivni učinki Mnogo drugih študij je pokazalo, da redno uživanje čaja krepi kosti. Fluoridi in flavanoidi lahko povečajo njihovo čvrstost, vendar je potrebna precejšnja vztrajnost, saj se učinki pokažejo šele po večletnem rednem pitju. 10-letno uživanje poveča mineralno gostoto kosti za do 6,3 %, 6-10-letno uživanje pa za 2,3 %. Po prvem letu in pol razlike še ni moč opaziti. Kadilci, ki konzumirajo vsaj 6 skodelic čaja dnevno, zmanjšajo možnost oksidativnega stresa za organizem tudi do 50 %. Molekula, znana pod imenom aryl hydrocarbon (AH) receptor, ima sposobnost aktivirati gene, vendar tako na pozitiven kot negativen način. Tobačni dim in dioksini povzročijo delovanje molekule na negativen način in molekula posledično sproži nastanek nevarne genske aktivnosti. Sestavine zelenega čaja pa zavirajo aktivnost omenjene molekule. Dokazano je bilo tudi, da zeleni čaj ščiti pred vnetji, ki jih povzročajo različne kemične snovi (npr. 12-O-tetradekanoilforbol-13-acetat iz ricinovega olja), topikalno nanašanje pa omili sončne opekline.

13 strokovni rubrika članek Poleg vsega naštetega, vpliva čaj še na metabolizem. Kombinacija katehinov in kofeina ga lahko pospeši tudi za 4 %. Priprava čaja in priporočena dnevna količina Priprava čaja, kot verjetno vsak ve, ni zahtevna, vendar je dobro poznati nekatere posebnosti pravilne priprave zelenega čaja ter dovoljeno dnevno količino. Na vsaki škatlici zelenega čaja piše, vendar le redki preberejo, da vode ni potrebno segreti na več kot 60 C. Seveda ne mislim, da je dejansko treba vstaviti termometer v vodo in preveriti stanje, gre le za približno vrednost. Nato dodamo filter vrečko oz. žličko lističev in pustimo stati. Za požživljajoč učinek pustimo delovati 2-5 minut, za pomirjujoč pa 5-10 minut. Dlje kot bo čaj stal, bolj grenak okus bo imel. Ta pojav gre v zahvalo sproščanju čreslovin. Kofein v čaju se namreč pri pripravi izloči v prvih nekaj minutah, šele kasneje pa se začnejo sproščati tudi čreslovine, ki absorpcijo kofeina v telesu zelo upočasnijo. Pri pripravljanju čaja, ki traja več kot 5 minut, dosežemo podaljšano sproščanje kofeina tudi do 12 ur. Izraza "poživljajoče" in "pomirjujoče" sta v tem kontekstu torej napačna, bolj primerni bi bili oznaki "močno poživljajoče" in "manj poživljajoče". Povprečna skodelica čaja vsebuje 50 mg kofeina in mg polifenolov. Glede na te podatke bi ga naj zaužili 3 skodelice dnevno (približno 600 ml). Nekateri znanstveniki jih priporočajo celo 10, vendar bi ob tem lahko prišlo do pojava stranskih učinkov, ki so značilni za prevelik odmerek kofeina. Prekoračitev priporočene količine pa ni povezana zgolj s prevelikim odmerkom kofeina. Redko se pojavijo stranski učinki, predvsem pri osebah z občutljivim želodcem. Pri pogostem pitju večjih količin čaja lahko pride do prekomernega izločanja žželodčne kisline, razdražženega žželodca, zmanjšanja apetita, zaprtja ali celo diareje. Temu se lahko izognemo z dodatkom mleka, saj to zmanjša učinek taninov in klorogenske kisline, ki sta glavna povzročitelja navedenih stranskih učinkov. Za konec Izvor besede je, kot po pričakovanju, kitajski. Oznaka za besedo je enotna, vendar se v različnih provincah zaradi dialektov izgovarja drugače. Kitajski znak za besedo čaj Tako imamo dve osnovni besedi: "TE" in "CHA", iz katerih so se razvile številne izpeljave za poimenovanje čaja v mnogih jezikih. Znana je še tretja različica, "ZOO", vendar njen prehod v druge jezike ni tako znan. Jeziki, ki imajo izpeljavo iz besede "te": armenski, danski, nizozemski, angleški, finski, estonski, francoski, nemški, madžarski, islandski, indonezijski, italijanski, norveški, poljski, španski, švedski, hebrejski, latinski in še nekateri. Jeziki, ki imajo izpeljavo iz besede "cha": arabski, albanski, bengalski, hrvaški, češki, grški, hindujski, japonski, korejski, perzijski, portugalski, romunski, ruski, srbski, slovaški, slovenski, svahili, tajski, turški, ukrajinski, vietnamski in še nekaj ostalih. Širjenja besede ne moremo povezati z dejanskim širjenjem rastline. Kot primer je moč navesti Anglijo, v katero je čaj prišel večinoma preko province Kanton, le-ta pa uporablja besedo "cha". Marija Benček Več informacij: KLIKNI!

14 14 okrogla rubrika miza O NOVEM ZAKONU iz ust glavnih akterjev - udeležencev okrogle mize O novem, polemičnem zakonu o zdravilih je bilo že veliko napisanega. Usoda predmeta nezadovoljstva mnogih farmacevtov je praktično že zapečatena, saj je predlog zakona prestal tretje branje, po katerem skoraj ni več možnosti za spremembe. Nekatere glavne akterje v tej zgodbi, ki so tudi sodelovali na okrogli mizi o dotičnem zakonu, smo povprašali še za nekaj mnenj in pojasnil v zvezi z izvajanjem zakona. Odgovarjali so izr. prof. dr. Stanislav Primožič, mag. farm. (Agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke), mag. Andreja Čufar, mag. farm. (Lekarniška zbornica Slovenije), Silva Pečar - Čad, mag. farm. (Inštitut za varovanje zdravja), Vlado Sever, direktor sektorja za trženje (Sanolabor) in Zdenko Taušič (Sekcija farmacevtskih tehnikov, SFD). Do zaključka redakcije žal še nismo prejeli odgovora prof. dr. Aleša Mrharja, mag. farm. Kakšni so ocenjeni stroški zdravljenja bolezni, ki bodo nastale kot posledica prodaje in uporabe OTC zdravil v specializiranih prodajalnah (ulkus )? ARSZMP: Odgovor bo možen, ko se bo dalo dokazati, da so taki stroški v sistemu, ki ga razvijamo, sploh nastali. Ocenjujemo, da sistemsko tveganje za uporabnike ne bo povečano glede na nove koristi pri pričakovani prostorski in vrednostni dostopnosti. Ocenjujete pa lahko tudi sami, če veste, kakšni so že danes stroški zaradi bolezni in poškodb, ki nastanejo zaradi dostopnosti OTC zdravil v lekarnah. Vlado Sever: Vaše vprašanje že prejudicira, da bo prodaja "določenih" (še ne vemo katerih) zdravil brez recepta tudi v specializiranih prodajalnah povzročila dodatne bolezni. Mislim, da je takšno razmišljanje napačno in zlonamerno. Zaradi nepravilne uporabe zdravil res prihaja do dodatnih bolezni, vendar je to predvsem posledica nevednosti in neodgovornosti ljudi do lastnega zdravja. Če si nekdo hoče škoditi (alkohol, cigarete, mamila), mu tega nihče ne more preprečiti, tudi diplomiran farmacevt v lekarni ne. Silva Pečar - Čad: Glede na nedorečenost predloga novega Zakona o zdravilih, je nemogoče predvideti stroške zdravljenja oz. napovedati negativne posledice zaradi "lažjega dostopa do zdravil" oz. prodaje teh zdravil v specializiranih prodajalnah. Kot mi je znano, so bili že sprejeti amandmaji, na podlagi katerih se bodo že nekoliko omejili možni negativni učinki na zdravje (kupci teh zdravil bodo morali biti polnoletni, samopostrežni način prodaje bo dovoljen samo za tradicionalna zdravila rastlinskega izvora). Andreja Čufar: Ocene tega pri nas ni, sklepamo lahko le na osnovi podatkov iz tujine. Kakšne so napovedi glede deleža prodanih zdravil v specializiranih prodajalnah? Kakšen delež prodaje bi izgubile lekarne? Bo to pomenilo manjše zaposlovanje farmacevtov v lekarnah? ARSZMP: Po grobih ocenah ne več kot % sedanjega prometa OTC. Verjetno pa se bo postopno povečala celotna vrednost OTC trga v RS (lekarne in specializirane prodajalne) s sedanjih 7 % na 10 % ali več. Na zaposlovanje v lekarnah bodo v prihodnje vplivali povsem drugi mehanizmi (novi lastniški model, spremembe v strukturi lekarniške mreže, nove oblike integracije itd.). Glede na to, da imamo pri nas bistveno premajhno število farmacevtov, se bo njihovo število verjetno kvečjemu povečevalo, vzporedno z njim pa tudi njihovi delovni napori in, upajmo, zdravstveni učinek v populaciji, skrb za kronične bolnike, delo pri prevenciji, delo s posebnimi ogroženimi ali potencialno ogroženimi skupinami itd. V primerjavi z delovanjem le-teh je potencial sprememb zaradi novosti na OTC področju majhen. Vlado Sever: Na prvi dve vprašanji vam ne znam odgovoriti, ker je težko predvideti, kako se bodo odzvali potrošniki, glede zadnjega pa sem prepričan, da to ne bo vplivalo na zmanjšanje zaposlovanja farmacevtov v lekarnah, saj zdravila brez recepta po pravilu izdajajo tehniki in predstavljajo manjši delež v prodaji lekarn. Silva Pečar - Čad: Na to vprašanje bomo lahko odgovorili šele, ko bo določeno, katera zdravila in pod kakšnimi pogoji se bodo lahko prodajala v specializiranih prodajalnah. Predvidevamo, da se zaposlovanje farmacevtov v lekarnah zaradi tega ne bo zmanjšalo, saj bodo praviloma vsi, ki bodo imeli težave zaradi nepravilnega jemanja zdravil ali zaradi njihovih neželenih učinkov, prišli po nasvet v lekarno. Andreja Čufar: Dokler nimamo seznama zdravil, so kakršne koli napovedi precej nehvaležno delo. Trenutno specializirane prodajalne prodajo okoli 20 % zdravil, ki se smejo izdajati v lekarnah in specializiranih prodajalnah. Naša ključna usmeritev je bila skrb za varno in pravilno uporabo zdravil. Sicer pa se konkurence ne bojimo - če temu sploh

15 intervju rubrika lahko rečemo konkurenca. Naš cilj je, da javnost prepozna farmacevta kot strokovnjaka za zdravila in lekarno kot varno mesto za nakup zdravil in za svetovanje o zdravilih. nepravilnega odnosa do zdravil in njihove zlorabe. Lekarniški farmacevt bi pravzaprav moral biti eden od bistvenih zdravstvenih agentov v sodobni družbi in ne le (izključni) distributer OTC zdravil. Andreja Čufar: Odgovornost za to nosi uporabnik zdravila. Problem je, da finančne posledice nosimo vsi, ki plačujemo v sklad obveznega zdravstvenega zavarovanja. Kdo bi prevzel odgovornost za možne posledice (tudi smrtne) interakcij OTC zdravil z drugimi zdravili kot tudi z npr. z alkoholom (primer: okvara jeter pri uživanju paracetamola in alkohola)? Bi to bil farmacevtski tehnik v specializirani trgovini ali sploh nihče? ARSZMP: Za posledice uporabe OTC zdravil v skladu z dovoljenjem za promet je odgovoren nosilec dovoljenja za promet. Za pravilno uporabo zdravil v družbi pa so odgovorni vsi, ki predstavljajo sistem zdravstva, vključno z lekarnarji. Fizični distribucijski kanal je ena, odnos do pravilne uporabe zdravil pa druga stvar. Lekarniški farmacevt ima tukaj tudi v RS velik potencial za delovanje, npr. za odvračanje od Vlado Sever: Odgovornost je tako na strani farmacevtskega tehnika v lekarni, kot bolnika, ki je takšno kombinacijo užival. Odgovornost farmacevtskega tehnika v lekarni in specializirani prodajalni je, da bolnika opozori na nevarne posledice uživanja paracetamola skupaj z alkoholom, odgovornost bolnika pa, da to upošteva. Kdo je po vašem odgovoren za smrt velikega števila kadilcev zaradi raka na pljučih? Na vsaki škatlici z velikimi črkami piše, da kajenje ubija. Silva Pečar - Čad: Farmacevtski tehnik v specializirani prodajalni ne more biti odgovoren za možne posledice interakcij OTC zdravil z drugimi zdravili, saj nima ustreznih znanj o zdravilih, predpisanih na recept, niti vpogleda v predpisana zdravila. Ali obstaja pritisk proizvajalcev zdravil na sprejetje takšnega zakona, kot je predlagan? ARSZMP: Takega pritiska ne zaznavamo. Pritisk pa obstaja na ravni oglaševanja, oglejte si kak "prime time", npr. na POP TV ali katerem drugem slovenskem programu, in štejte oglase za zdravila. A tu ni poti nazaj. Oglaševanje je zakonito in regulirano. Sicer pa lahko čez nekaj časa izvedete ankete med obiskovalci lekarn in specializiranih prodajaln in merite zadovoljstvo uporabnikov, predvsem pa tudi vrsto in količino prodanih zdravil, pa boste dobili "evidence-based" podatke, kdo je promotor zdravja in kdo promotor prodaje. Vlado Sever: Nimam takšnih informacij.

16 16 okrogla miza Silva Pečar - Čad: podatkov. O tem nimamo Zdenko Taušič: Sami proizvajalci na sprejetje zakona ne pritiskajo. Izvajanje zakona bi omogočalo večjo količino zdravil iz uvoza, kar pa seveda pomeni tudi občutno znižanje cen. Andreja Čufar: Odgovor industrije na to vprašanje je bil negativen, utemeljen pa je bil s pisno podporo našim stališčem. Kako ocenjujejo varnost pacientov po uvedbi novega zakona, glede na možnost prekomerne rabe zdravil in zlorabe, interakcij med zdravili ipd.? ARSZMP: Varnost uporabnikov zaradi uvedbe vzporednega distribucijskega kanala ne bo bistveno zmanjšana, zaradi pozitivnega vpliva konkurence pa bo kvečjemu večja, saj bosta obe strani OTC področju posvečali kvečjemu več pozornosti in skušali utrditi in upravičiti svoje pozicije in prednosti. Silva Pečar - Čad: Več zdravil, ki bodo prešla iz lekarn v specializirane prodajalne, pomeni tudi potencialno večjo nevarnost za paciente. S pravilnikom, ki bi jasno določal kriterije, katera zdravila NE smejo biti v specializiranih prodajalnah, bi bila zaščita pacientov večja. Že dalj časa se napoveduje uvedba zapisa o izdanih zdravilih na zdravstvene kartice, s čimer bi lahko farmacevt imel pregled nad izdanimi zdravili, in bi tako lahko preprečil izdajo nekompatibilnih zdravil in mnoge neželene stranske učinke ter se tako približal pravi farmacevtski skrbi ter tudi profilu kliničnega farmacevta. Bi v primeru sprejetja zakona tudi farmacevtski tehniki v specializiranih trgovinah dobili vpogled v te podatke? Če da, ali je torej farmacevtski tehnik usposobljen za svetovanje o učinkovanju zdravil, medsebojnih interakcijah? ARSZMP: Informacijsko-tehnično gledano je tak vpogled sicer mogoč, vendar se v vašem vprašanju skriva predvsem vaše nerazumevanje skrbniških vlog zdravnika, lekarnarja - torej zdravstvenih delavcev z univerzitetno stopnjo strokovnosti. Izdaja nekega OTC zdravila se lahko beleži tudi v POS terminalu specializirane prodajalne, vpogled v izdana zdravila (na kartici ali sicer v zdravstvenih informacijskih bazah) pa imata potem lahko zdravnik in lekarniški farmacevt, ki sta strokovna skrbnika. Specializirane prodajalne ne morejo pretendirati na skrbniško vlogo, saj za to niso opremljene. Konec koncev bodo ljudje vse več zdravil dobili tudi prek spletnih lekarn in ne boste mogli trditi, da je hermetiziranje medikacijskih profilov osnovna paradigma farmacevtske skrbi. Kako bi bil možen nadzor nad izdajo OTC zdravil v specializiranih trgovinah? Bi uvedli terminale za zdravstvene kartice tudi v specializirane trgovine? ARSZMP: Predlog novega zakona o zdravilih določa, da nadzor nad delovanjem specializiranih prodajaln vršijo farmacevtski nadzorniki, ki delujejo v okviru Farmacevtskega nadzorstva, le-to pa je organizacijska enota Javne agencije za zdravila. Danes pa to izvajajo farmacevtski inšpektorji pri ARSZMP. O terminalih gl. zgoraj. Iskale se bodo tehnične rešitve. Kakšni so odzivi držav, ki imajo že uveden način prodaje zdravil, kot je predlagan (Nemčija, Avstrija) in odzivi držav, ki imajo povsem prosto prodajo nekaterih zdravil (Velika Britanija, Irska, Danska)? ARSZMP: Pozitivni. Teh držav je vse več. Širitev dostopnosti je vse večja. Tudi do splošnih trgovin (GSL). Predlagana rešitev za RS je pravzaprav zmerna. Direktiva EU zahteva, da z zdravili upravljajo le strokovnjaki z visoko izobrazbo (univerzitetni študij + 6-mesečna praksa + strokovni izpit) in z novim

17 okrogla miza 17 zakonom ta zahteva ni izpolnjena. Kako to zagovarjate? Ali bo to posledično spremenilo uvrstitev določenega pripravka pod oznako zdravilo? ARSZMP: Direktiva določa proizvodnjo in promet na debelo. Ureditev prometa na drobno je prepuščena državam članicam. Če to ne bi bilo res, bi bile vse države, ki imajo že toliko let urejen promet z zdravili na drobno izven lekarn, v kršenju EU Acquisa, tako pa seveda niso. Poklic farmacevtskega tehnika je v RS definiran. Ali bi se farmacevtski tehniki morali dodatno izobraževati za delo v specializiranih trgovinah? Kdo bi taka izobraževanja izvajal, kdo bi preverjal znanje in kdo bi jih financiral? ARSZMP: Farmacevtski tehniki se že vsa leta redno strokovno izpopolnjujejo v okviru programov SFD in LZS. Ni razloga, da se ti programi ne bi razvijali tudi v prihodnje. Nove naloge pa bodo vplivale na programe izobraževanja farmacevtskih tehnikov tudi v okviru programa V. stopnje. Vključena bodo morala biti nekatera nova znanja, usmerjena k pacientu. Sicer pa na tem področju tudi ljubljanski univerzitetni program vam, študentom farmacije, ne daje prav veliko, in so naši diplomanti na tem področju pravzaprav premalo opremljeni z znanji in veščinami, ko vstopajo v stroko. A to je že drug nabor vprašanj za drug naslov. Zdenko Taušič: V okviru sekcije farmacevtskih tehnikov SFD pripravljamo vsakoletna izobraževanja, veliko pa je tudi simpozijev, strokovnih predavanj ter izobraževanj preko lekarniške zbornice. Večina tehnikov se jih tudi precej redno udeležuje. Zaenkrat nimam podatkov o tehnikih, ki so zaposleni v specializiranih prodajalnah, mislim da tudi niso včlanjeni v SFD. V teh prodajalnah pa je poleg tehnikov zaposlenega tudi veliko drugega kadra, ki seveda ni najbolj primeren za opravljanje tega dela. Menim, da gre bolj za dobiček, kot pa za prvotni namen zdravil - pomoč ljudem ob zdravstvenih težavah. Farmacevtski tehniki se z vsebino zakona ne strinjamo. Menimo, da mora strokovnost ostati vsaj na takem nivoju kot do sedaj. Kako bi se v Sanolaborju povečala prodaja z uvedbo zakona? So bile o tem narejene kakšne študije? Vlado Sever: To je težko predvideti, ker gre v bistvu samo za nov logistični kanal in se bodo zdravila verjetno še naprej pretežno prodajala v lekarnah. Seveda pa je odločitev potrošnikov, kje bodo kupovali. Bi pa to za naše prodajalne, kjer ljudje kupujejo raznovrstne medicinske pripomočke, vsekakor pomenilo dodatno, celovitejšo ponudbo, saj bi stranki, ki potrebuje določena zdravila brez recepta, prihranili pot v lekarno. Študije niso bile narejene, so pa javno znani podatki o porabi in vrednosti celotnega trga teh zdravil. Kaj menite o najbolj črnem scenariju - prodaji zdravil v supermarketih? Zdenko Taušič: Taka prodaja je praksa v marsikateri deželi, najbolj znane so vsekakor ZDA, katere si tudi vzame za zgled večina mladih ekonomistov. Tega ne odobravam. Sicer pa se tega scenarija bojim. Počasi se namreč odpirajo možnosti za praktično izvedbo tega. Lahko, da ne bo do tega nikoli prišlo, je pa ta zakon vsekakor en korak naprej proti podobni prodaji. Se v Lekarniški zbornici pripravljajo javne akcije osveščanja ljudi o nevarnosti (normalne in prekomerne) uporabe OTC zdravil? Andreja Čufar: Da, plakati in zgibanke, po potrebi tudi oglaševanje v drugih medijih. Javnost, ki podpira predlog novega zakona, se večinoma sklicuje na nezadostno svetovanje o OTC zdravilih v lekarnah. Ali ne bi bilo zato smiselno problem reševati na tem nivoju, torej s spodbujanjem svetovanja v lekarnah s strani farmacevtov ter s spodbujanjem pacientov, da se o OTC zdravilih informirajo v svojih lekarnah? Andreja Čufar: Da. Za letošnje leto imamo v planu kar nekaj aktivnosti na to temo. Kakšen pa bo zaključek te zgodbe? Sam zakon ima dobre in slabe strani. Slednje se je strokovna javnost trudila omiliti, kolikor se je dalo. V določeni meri jim je uspelo, tako da glavni predstavniki OTC zdravil še vedno ostajajo domena lekarnarjev. Za lepši dan pa zjutraj vzemite 20-kg tabletko Lepamisel. Tilen Kranjc