VPŠ DOBA VISOKA POSLOVNA ŠOLA DOBA MARIBOR

Transkript

1 VPŠ DOBA VISOKA POSLOVNA ŠOLA DOBA MARIBOR POGODBA O DELU V EU - KONTRAUTEŽ POGODBI O ZAPOSLITVI (diplomsko delo) Uroš Poglej Maribor, 2009 Mentor: dr. Rok Lampe Somentorica: mag. Darja Galun, univ.dipl.iur Lektorica: Mateja Žerjavič Prevod v tuji jezik: Tanja Žuran Putora, prof. nemščine

2 POVZETEK Vsako podjetje stremi k čim večji uspešnosti. K temu pripomorejo tudi obligacijska razmerja, ki so razmerja najmanj dveh ljudi, od katerih je en dolžnik, drugi upnik. Obligacijsko razmerje je relativno, saj velja le med upnikom in dolžnikom. Pogodba o delu oziroma podjemna pogodba je pogosto spojena z drugimi pogodbami. Pogodba o dobavi, o montaži pomeni pogosto kombinirano kupno in podjemno pogodbo. Predmet podjemne pogodbe mora biti mogoč in dopusten, sicer je pogodba nična. Podjemne pogodbe tvorijo tiste pogodbe, pri katerih je predmet pogodbe izvršitev določenega fizičnega in telesnega dela. Bistvena sta dva elementa. Prvi je odgovornost podjemnika za uspeh dela, drugi pa je plačilo, ki ga predstavlja cena storitve. Plačilo mora biti v načelu določeno, lahko pa je tudi določljivo. Podjemna pogodba je neformalna pogodba in zakonik ne določa za veljavnost te pogodbe nobene posebne oblike, zato je pravilo za veljavnost zadostno ustno soglasje. Pogodba o zaposlitvi: Novi ZDR naj bi namreč delovno razmerje opredeljeval kot pogodbeno razmerje med dvema strankama - delavcem in delodajalcem, torej bi stranki imeli enako možnost pogajanj pri sklepanju pogodbe (kot v civilnem pravu). V praksi pa je še vedno delodajalec tisti, ki postavlja večino pogojev, pogodba o zaposlitvi pa je pogodba delovnega prava, ki jo urejajo delovnopravni predpisi. Pogodbi o zaposlitvi (in delovnemu razmerju) ZDR namenja kar 111 členov od skupnih torej pomemben del. Pri pripravi pogodbe o zaposlitvi bodite pozorni predvsem na naslednje postavke: Pisni predlog pogodbe o zaposlitvi mora biti vročen delavcu vsaj tri dni pred predvideno sklenitvijo delovnega razmerja. Delodajalec lahko sklene pogodbo o zaposlitvi samo z delavcem, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje dela. Pogoje delodajalec določi z notranjimi predpisi (največkrat je to sistemizacija delovnih mest).

3 KLJUČNE BESEDE pogodba, podjemnik, dolžnik, delo, material, razmerje, plačilo, garancija, kakovost, nadzor, reklamacije

4 ZUSAMMENFASSUNG Jedes Unternehmen strebt zum größten Erfolg. Dazu gehören auch die Schuldverhältnisse, die das Verhältnis von mindestens zwei Vertragsparteien decken, wo eine davon der Schuldner und die andere der Gläubiger ist. Das Schuldverhältnis ist relativ, weil es nur zwischen dem Gläubigen und dem Schuldner gilt. Arbeitsvertrag bzw. (freier) Mitarbeitervertrag ist oft mit anderen Verträgen verbunden. Liefer- bzw. Montagevertrag stellen oft eine Kombination vom Verkaufs- und Mitarbeitervertrag dar. Der Gegenstand des Mitarbeitervertrages soll möglich und zulässig sein, da sonst der Vertrag nichtig ist. Unter Mitarbeitervertrag versteht man diejenige Verträge, wobei der Vertragsgegenstand die Ausführung von physischer und körperlicher Arbeit ist. Zwei Elemente sind da wichtig. Das erste ist die Verantwortung des Unternehmers für den Erfolg, das zweite die Zahlung, also der Preis für die Dienstleistung. Die Zahlung muss grundsätzlich bestimmt sein, kann aber auch bestimmbar sein. Der Mitarbeitervertrag ist ein informeller Vertrag und das Gesetzbuch bestimmt keine besondere Form für die Gültigkeit dieses Vertrages. Es genügt nur ein mündliches Einvernehmen. Arbeitsvertrag: Das neue Gesetz über Arbeitsverhältnisse sollte nämlich das Arbeitsverhältnis als ein Vertragsverhältnis zwischen zwei Vertragsparteien, also zwischen Arbeiter und Arbeitgeber, definieren. Das heißt, dass die Vertragsparteien dieselbe Möglichkeit beim Vertrag schließen haben würden (wie im Zivilrecht). In Praxis ist der Arbeitgeber noch immer derjenige, der die meisten Bedingungen bestimmt; der Arbeitsvertrag ist ein Vertrag des Arbeitsrechtes, der durch Vorschriften des Arbeitsrechtes geregelt wird. Gesetz über Arbeitsverhältnisse widmet dem Arbeitsvertrag (und dem Arbeitsverhältnis) sogar 111 Paragraphen von insgesamt 246, also ein wichtiger Teil. Bei der Vorbereitung des Arbeitsvertrages sollte man besonders aufmerksam auf folgende Posten sein: Der schriftliche Vorschlag des Arbeitsvertrages muss dem Angestellten mindestens drei Tage vor vorausgesehenem Abschluss eines Arbeitsverhältnisses eingehändigt werden.

5 Der Arbeitgeber kann den Arbeitsvertrag nur mit dem Angestellten abschließen, der die Bedingungen für diese Arbeitsstelle ausfüllt. Die Bedingungen dafür werden durch interne Vorschriften des Arbeitgebers (oft mit der Systematisierung der Arbeitsplätze) gestellt. SCHLÜSSELWÖRTER: Vertrag, (freier) Mitarbeiter, Schuldner, Arbeit, Material, Verhältnis, Zahlung, Garantie, Qualität, Kontrolle, Reklamationen

6 KAZALO VSEBINE 1. UVOD SPLOŠNE DOLOČBE RAZMERJE DO PRODAJNE POGODBE KAKOVOST PODJEMNIKOVEGA MATERIALA NADZOR PODJEMNIKOVE OBVEZNOSTI NAPAKE MATERIALA OBVEZNOSTI OPRAVITI DELO ODSTOP OD POGODBE ZARADI ODSTOPA OD DOGOVORJENIH POGOJEV ODSTOP OD POGODBE PRED IZTEKOM ROKA ZAUPANJE IZVRŠITVE POSLA TRETJEMU ODGOVORNOST ZA SODELAVCE NEPOSREDNA ZAHTEVA PODJEMNIKOVIH SODELAVCEV OD NAROČNIKA IZLOČITEV IZDELANE STVARI NAROČNIKU ODGOVORNOST ZA NAPAKE SKRITE NAPAKE PRENEHANJE PRAVICE KDAJ PODJEMNIK NIMA PRAVICE SKLICEVATI SE NA PREJŠNJE ČLENE PRAVICA ZAHTEVATI ODPRAVO NAPAK POSEBEN PRIMER ODSTOPA OD POGODBE NAROČNIKOVA PRAVICA GLEDE DRUGIH NAPAK IZVRŠENEGA POSLA ZNIŽANJE PLAČILA OBVEZNOST NAROČNIKA DOLOČITEV PLAČILA IN IZPLAČILA IZRAČUN Z IZRECNIM JAMSTVOM NEVARNOSTI ZASTAVNA PRAVICA PRENEHANJE POGODBE POGODBA O ZAPOSLITVI PRAVICA ZAPOSLENIH DO OBVEŠČENOSTI IN SOODLOČANJA V EVROPSKI UNIJI SPLOŠNA NAČELA PRAVICA DO OBVEŠČENOSTI OB SKLENITVI DELOVNEGA RAZMERJA PRAVICA DO OBVEŠČENOSTI IN POSVETOVANJA GLEDE VPRAŠANJ, KI VPLIVAJO NA ZAPOSLOVANJE KOLEKTIVNO ODPUŠČANJE PRENOSI LASTNIŠTVA PODJETJA PLAČILNA NESPOSOBNOST DELODAJALCA EVROPSKI SVET DELAVCEV STATUT EVROPSKE DRUŽBE Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO VKLJUČEVANJE ZAPOSLENIH V ODLOČANJE V EVROPSKI GOSPODARSKI DRUŽBI MINIMALNE ZAHTEVE GLEDE OBVEŠČANJA IN POSVETOVANJA Ureditev pravice do obveščenosti v nekaterih članicah EU MEHANIZMI OBVEŠČANJA IN POSVETOVANJA URESNIČEVANJE PRAVICE DO OBVEŠČENOSTI IN POSVETOVANJA REŠEVANJE SPOROV IN SANKCIONIRANJE KRŠITEV ZAPOSLOVANJE DRŽAVLJANOV V EU IN EGP V SLOVENIJI ZAPOSLOVANJE SLOVENSKIH DRŽAVLJANOV V ČLANICAH EU IN EGP... 38

7 13. ZAKON O DELOVNIH RAZMERJIH V PRAKSI SPLOŠNI AKTI DELODAJALCA POGODBA O ZAPOSLITVI ZA NEDOLOČEN ČAS SPREMEMBA DELODAJALCA IZREDNA ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI ZAPOSLOVANJE INVALIDOV POVRAČILA STROŠKOV V ZVEZI Z DELOM NADOMESTILO PLAČE NASTANITEV MED DELOVNIM RAZMERJEM PLAČILO PRIPRAVNIKOV LETNI DOPUST IN REGRES ZA LETNI DOPUST PRERAZPOREJANJE DELAVCEV NEVELJAVNOST POGODB O ZAPOSLITVI POGODBA O DELU V EU KONTRAUTEŽ POGODBI O ZAPOSLITVI DAVČNI VIDIK: KAKO JE ZA DELODAJALCA DAVČNO UREJENO; POGODBA O ZAPOSLITVI; PODJEMNA POGODBA ZAKLJUČEK PRIMER PODJEMNE POGODBE PRIMER POGODBE O ZAPOSLITVI VIRI IN UPORABLJENA LITERATURA IZJAVA O AVTORSTVU KAZALO TABELE IN GRAFA: 1. GRAF REGISTRIRANIH BREZPOSELNIH OSEB ZAPOSLITVENI GRAF

8 1. UVOD Slovenija je postala del Evropske unije, prav tako je del razvitega sveta. Ubada se s številnimi problemi, ljudje pa vse bolj verjamejo v dobro in uspešno prihodnost. Uvajanje podjetništva pomeni za nas korenito spremembo ne samo v razumevanju stvari, ampak tudi v oblikovanju in uporabi sredstev za doseganje podjetniških ciljev. Evropska unija med pomembna področja šteje tudi gospodarsko rast. V prvem delu diplomske naloge bom predstavil splošna določila podjemne pogodbe. V drugem delu naloge bom predstavil potek garancije, ki je pri podjemni pogodbi bistvenega pomena. V tretjem delu bom podrobneje predstavil, kakšne so podjemnikove obveznosti, pravice in odgovornosti, in v zadnjem delu pogodbo o zaposlitvi ter prednosti in slabosti tako ene pogodbe kot druge. 8

9 2. SPLOŠNE DOLOČBE S podjemno pogodbo se podjemnik zavezuje opraviti določen posel, kot so izdelava ali popravilo kakšne stvari, telesno ali umsko delo itd., naročnik pa se zavezuje, da mu bo za to plačal. Poslovni namen je izmenjava nagrade, plačila in delovnega uspeha. Posel, ki se s podjemno pogodbo prevzema, je po svoji naravi materialni, faktični in nepravni posel. Pojem materialnega posla pa se ne sklada s pojmom»fizičnega posla«, saj iz opredelitve pogodbe izhaja, da je lahko predmet pogodbe tudi intelektualno delo oziroma intelektualna storitev. Opravljanje posla izvaja podjemnik (prevzemnik dela,»podjetnik«) samostojno, v svojem imenu in na svoj račun. Po navedenem se pravzaprav podjemna pogodba loči od mandatne pogodbe. Opravljanje posla podjemnika na svoj račun pri podjemni pogodbi pomeni, da vse do predaje pogodbenega dela nosi sam odgovornost oziroma rizik na predmet pogodbe. Podjemna pogodba je pogosto spojena z drugimi. Pogodba o dobavi, montiranju strojev pomeni pogosto kombinirano kupno in podjemno pogodbo. Pogosto so pogodbe o rabokopu zvezane s podjemno pogodbo. Stanovanjsko podjetje se zaveže oskrbovati stanovalca s centralno kurjavo. Gledališka vstopnica daje pravico ogleda predstav in pravico uporabe do prostora, sedeža v gledališču. S transportno pogodbo je pogostokrat združen tudi najem prostora ali najem celotne ladje (ladjarska pogodba, čarter). Predmet pogodbe je lahko določen tudi s predračunom. Sporno je, ali se pod pojmom»določen posel«razume tudi določen rezultat, ki mora nastati naročniku iz podjemnikovega dela. Po prvem pojmovanju je predmet podjemne pogodbe rezultat, ki ga je dolžan doseči podjemnik. Takšno mnenje je preseženo. Pri izdelavi oziroma opravi stvari se praviloma zahteva rezultat, kar pomeni, da mora biti stvar kvalitetno izdelana in opravljena. Pri storitvah, fizičnih ali intelektualnih, pa ni vedno tako. Rezultat se zahteva pri poslih, pri katerih pravilno, skrbno in vestno delo po pravilih stroke z uporabo primernega materiala, če je ta potreben, vedno pripelje do dobrega rezultata oziroma do kvalitetnega posla. Pri pogodbah, pri katerih niti najbolj vestno, skrbno delo podjemnika ne zagotavlja gotovega rezultata, ki je odvisen tudi od okoliščin, na katere podjemnik nima vpliva, je predmet pogodbe samo vestno in strokovno delo po pravilih stroke, brez garancije, da bo vodil do želenega rezultata. Predmet pogodbe o znanstvenoraziskovalnem delu ni neko znanstveno 9

10 odkritje, ki naj se ga doseže, temveč samo znanstvenoraziskovalno delo, ki ga je treba opravljati z največjo profesionalno skrbnostjo, ne glede na dosežen rezultat. Predmet pogodbe o delu mora biti mogoč in dopusten, sicer je pogodba nična. Zakon predvideva štiri vrste oziroma kategorije poslov, ki so lahko predmet pogodbe o delu: izdelava stvari, popravilo stvari, telesno delo, umsko delo. Pri kategoriji popravila stvari gre predvsem za storitve storitvenih dejavnosti, zlasti»storitvenega obrtništva«. Poleg klasičnih obrtniških storitev spadajo v to kategorijo tudi popravila oziroma remonti strojev, avtomobilov in drugih naprav. Tu pogosto nastajajo izdelave novih delov oziroma zamenjave dotrajanih delov z novimi deli (lastne) tovarniške proizvodnje. Takrat se pri tej kategoriji pojavljajo elementi pogodb prej navedene kategorije, zlasti glede uporabe materiala, opravljanja nadzora itd. V to skupino pogodb (telesno delo) spadajo tudi pogodbe o montaži raznih objektov, naprav oziroma investicijske opreme. Drugi bistveni element podjemne pogodbe je plačilo, ki ga predstavlja cena storitve. Plačilo mora biti v načelu določeno, lahko pa je tudi določljivo, kar prihaja predvsem v poštev, ko se tudi predmet pogodbe ni mogel vnaprej na nedvomen način določiti, npr. pri remontu, popravilih itd. v teh primerih je plačilo odvisno od obsega storitev, to je od vloženega dela in materiala, če gre za pogodbo, v kateri je material prispeval podjemnik. Pogodbene stranke lahko določijo povračilo za opravljeno delo tako, kot jim najbolj ustreza, pod pogojem, da to ni v nasprotju s kongentnimi predpisi. Podjemna pogodba je po navedenem dvostransko obvezna, kar pomeni, da imata obe stranki svoje pravice in obveznosti. Pogodbene stranke izhajajo pri tem iz načela enake vrednosti vzajemnih dajatev (»ekvivalentnost prestacij«). Okoliščina, da predstavlja pogodbeno plačilo bistveni element podjemne pogodbe, pomeni, da se šteje, da pogodba ni sklenjena, če se stranke niso dogovorile glede plačila. Pogodba o delu je po svojem pravnem značaju vzajemna pogodba, kar pomeni, da je perfektna, če stranke dosežejo soglasje volj glede bistvenih sestavin, ki jih v pogodbi določijo kot bistvene, npr. rok izvršitve. Pogodba o delu je neformalna pogodba in zakonik ne določa za veljavnost te pogodbe nobene posebne oblike, zato je praviloma za veljavnost zadostno ustno soglasje volj. 10

11 2.1 Razmerje do prodajne pogodbe Pogodba, s katero se ena stranka zavezuje izdelati določeno premično stvar iz svojega materiala, se šteje v dvomu za prodajno pogodbo. Pogodba ostane podjemna pogodba, če se je naročnik zavezal dati bistven del materiala, ki je potreben za izdelavo neke stvari. Pogodba se šteje za podjemno pogodbo, če sta imela pogodbenika v mislih zlasti podjemnikovo delo. Razmerje pogodbe o delu in prodajne pogodbe je treba razmejiti, čeprav gre za določene podrobnosti, npr. prodaja stvari, plačilo cene. Če se nek pogodbenik (podjemnik) zaveže, da naročeno premično stvar povsem ali v pretežnem delu izdela iz svojega materiala, stranka pa ima v mislih predvsem ta material (primer krojača), se v dvomu šteje, da gre za kupoprodajo in ne podjemno pogodbo. Če pa se je naročnik zavezal dati material za izdelavo stvari na razpolago ali vsaj bistven del tega materiala, potem gre praviloma za podjemno pogodbo, treba pa je upoštevati namen strank, ali so imele v mislih podjemnikovo delo ali material, potreben za izdelavo stvari. Pogoj za obstoj podjemnikove pogodbe je, da dela izvajalec samostojno in na svoj račun, toda po naročnikovi koncepciji. Če so pogodbeniki imeli v mislih zlasti oziroma pretežno ali izključno podjemnikovo delo, in tudi če je bil material njegov, se šteje, da gre za podjemno pogodbo in ne prodajno. Za razmejitev prodajne in podjemne pogodbe je treba upoštevati: namen strank; pripadnost materiala. Če imajo stranke v mislih predvsem podjemnikovo delo, gre za podjemno pogodbo z vsemi posledicami, ki jih to povzroči. Če takega namena strank ne moremo ugotoviti, podjemnik pa se je zavezal, da opravi določeno premično stvar iz svojega materiala, se v dvomu tolmači, da gre za prodajno pogodbo, oziroma se šteje, da gre za podjemno pogodbo, če se je naročnik zavezal dati celoten ali bistven del materiala, ki je potreben za izdelavo stvari. Velja pravilo, da če gre za serijsko proizvodnjo za trg, gre za prodajo; če gre za»naročilo«individualno določene stvari za dovoljenje specifičnih potreb naročnika, govorimo o podjemni pogodbi. 11

12 2.2 Kakovost podjemnikovega materiala Dogovor je bil, da bo podjemnik izdelal stvar iz svojega materiala, ni pa bila določena kakovost. Podjemnik je dolžan dati material srednje kakovosti. Naročnik odgovarja za kakovost uporabljenega materiala enako kot prodajalec. Podjemnik se lahko med drugim tudi zaveže izdelati stvar iz svojega materiala, možno pa je tudi, da se tudi naročnik zaveže dati celoten ali bistven del materiala, ki je potreben za izdelavo neke stvari. Če je dogovorjeno, da izdela podjemnik stvar iz svojega materiala, se postavlja vprašanje kvalitete tega materiala oziroma kakšno kvaliteto materiala je podjemnik dolžan dati pri izdelavi naročene stvari. Pri odgovoru na to vprašanje se predvsem izhaja iz skupnega namena strank. Če so se stranke s pogodbo dogovorile o določeni kvaliteti, je podjemnik dolžan dati dogovorjeno kvaliteto. Če pa kvaliteta ni bila dogovorjena s pogodbo, se uporabijo določila, po katerih je podjemnik dolžan dati material srednje kakovosti. Navedena določila imajo dopolnilni dispozitivni značaj, ker se uporablja samo ob odsotnosti posebnega pogodbenega urejanja. 3. NADZOR Naročnik ima pravico nadzorovati posel in dajati navodila, seveda če to ustreza naravi posla. Podjemnik mora to omogočiti. S podjemno pogodbo se podjemnik zaveže naročniku, da bo opravil določeno materialno delo, npr. napravil ali popravil določeno stvar ali da bo izboljšal njene lastnosti. Pri opravljanju te obveznosti lahko naročnik sodeluje na več načinov, lahko da material in navodila, lahko sodeluje pri opravi posla. V vsakem primeru pa ima naročnik pravico, da med opravljanjem dela nadzoruje posel in daje navodila, če to ustreza naravi posla. Gre za dejansko vprašanje, ki ga bo sodišče v vsakem primeru presojalo različno. Če narava primera omogoča, da se opravlja ustrezen nadzor in dajo določena navodila, je podjemnik dolžan to omogočiti. Po drugi strani mora naročnik glede pogostosti in načina nadzora ravnati na pogodben oziroma običajen način glede na naravo posla in po ustreznem standardu. Podjemnik je dolžan opozoriti naročnika na pomanjkljivosti v navodilih in tudi na druge okoliščine, ki so lahko relevantne za naročeno delo, saj v nasprotnem primeru odgovarja za škodo. 12

13 4. PODJEMNIKOVE OBVEZNOSTI 4.1 Napake materiala Podjemnik je dolžan opozoriti naročnika na napake materiala, ki mu ga je naročnik izročil, ker jih je opazil ali jih je moral opaziti, ker sicer odgovarja za škodo. Če je naročnik zahteval, naj stvar izdela iz materiala z napakami, na katere ga je podjemnik opozoril, mora podjemnik ravnati po njegovi zahtevi, razen če je očitno, da material ni primeren za naročeno delo ali če bi izdelava iz zahtevanega materiala lahko škodila podjemnikovemu ugledu; v tem primeru lahko podjemnik odstopi od pogodbe. Podjemnik je dolžan opozoriti naročnika na pomanjkljivost v njegovem naročilu in na druge okoliščine, za katere je vedel ali bi moral vedeti in bi bile lahko pomembne za naročeno delo ali za njegovo pravočasno izvršitev, ker sicer odgovarja za škodo. Pogodba o delu predpostavlja izvršitev: podjemnik opravi določen posel za določeno nagrado oziroma plačilo, ki ga je dolžan plačati naročnik posla. Posel pogodbe o delu je lahko po svoji vsebini in vrsti zelo različen. Podjemnik je med izvršitvijo posla dolžan pokazati ne le svojo strokovnost, temveč tudi skrbnost, naročnika mora opozoriti na napake materiala, ki mu ga je naročnik izročil, ali pa napake svojega materiala. Prav tako je podjemnik dolžan nositi pravne posledice slabo izvedenega dela, tako da odgovarja za napake, prav tako tudi za skrite napake. Nenazadnje je dolžan podjemnik naročniku predati napravljeno ali popravljeno stvar, če je bila predmet posla. Podjemnik mora opraviti predvideno delo v skladu z določbami pogodbe in pravilih ustreznega posla. Če izvršitev dela ne ustreza pogodbenim oziroma drugim kriterijem, je podjemnik dolžan povrniti škodo naročniku, ki temu zaradi tega nastaja. Ko gre za napake posla, je treba razlikovati med napakami materiala ali napakami naročil, ki jih daje naročnik, in napakami izvršnega posla, ki se na določen način kažejo na kvaliteti dela. Podjemnik ima prav tako dolžnost, da opozori naročnika na vse pomanjkljivosti v njegovem nalogu, ki ga je izdal zaradi naročenega dela, in prav tako na druge okoliščine, za katere je vedel ali bi moral vedeti in bi bile lahko pomembne za naročeno delo ali njegovo pravočasno izvršitev. 13

14 4.2 Obveznosti opraviti delo Podjemnik je dolžan opraviti delo po dogovoru in po pravilih posla. Izvršiti ga mora v določenem času, če pa čas ni določen, pa v času, ki je razumno potreben za take posle. Ne odgovarja za zamudo, nastalo zato, ker mu naročnik ni pravočasno izročil materiala, ali zato, ker je zahteval spremembe, ali zato, ker mu ni izplačal dolžnega predujma, in sploh za zamudo, nastalo zaradi naročnikovega ravnanja. Podjemnik je dolžan opraviti delo v času, kraju in na način, kakor je določeno v pogodbi in kakor to nalagajo pravila ustreznega posla. Podjemnik nosi rizik izpolnitve, vse dokler dela ne opravi. Dolžnost izvršitve dela predpostavlja pravočasno in pravilno izvršitev dela v skladu z določbami pogodbe in naravo dela. Kar zadeva pravočasnost, je podjemnik dolžan opraviti delo v času, ki je lahko določen s koledarskim računanjem ali glede na neko bodočo okoliščino. Če stranke niso določile časa izvršitve dela, se čas določa glede na vrsto in naravo konkretnega dela, upoštevajoč ustrezen standard, kar pomeni, da velja čas, ki je razumno potreben za ustrezen posel. Naročnik lahko zahteva povračilo škode, ki jo trpi zaradi zamude, lahko pa tudi odstopi od pogodbe. Podjemnik ne odgovarja za zamudo, če je nastala zaradi ravnanja naročnika, ki se mu lahko pripiše v krivdo, npr. ker mu naročnik ni pravočasno izročil materiala ali zato, ker je zahteval spremembe, ali zato, ker mu ni pravočasno izplačal dolžnega predujma. 4.3 Odstop od pogodbe zaradi odstopa od dogovorjenih pogojev Če se med opravljanjem dela izkaže, da se podjemnik ne drži pogodbenih pogojev in sploh ne dela, kot bi moral, in da bo imelo opravljeno delo napake, ga lahko naročnik na to opozori in mu določi primeren rok, da svoje delo prilagodi svojim obveznostim. Če do izteka tega roka podjemnik ne izpolni naročnikove zahteve, lahko ta odstopi od pogodbe in zahteva povrnitev škode. Iz opredelitve podjemne pogodbe izhaja dolžnost podjemnika, da opravi delo na dogovorjen način oziroma tako, kot to izhaja iz pravil samega posla. Podjemnik je dolžan pravilno in pravočasno izvršiti določen posel, to je delo. Če se podjemnik še med izvrševanjem dela ne drži dogovorjenih, pogodbenih pogojev oziroma sploh ne dela tako, kot bi moral po pogodbenih pogojih oz. ustreznem standardu, ga lahko naročnik opozori in mu določi 14

15 primeren rok, da svoje delo prilagodi svojim obveznostim. Če podjemnik ne ravna po zahtevah naročnika, lahko ta odstopi od pogodbe in zahteva povrnitev škode. 4.4 Odstop od pogodbe pred iztekom roka Rok je bistvena sestavina pogodbe. Če je podjemnik z začetkom ali dovršitvijo posla v taki zamudi, da je očitno, da ga ne bo pravočasno končal, lahko naročnik odstopi od pogodbe in zahteva povrnitev škode. To pravico ima naročnik tudi tedaj, ko rok ni bistvena sestavina pogodbe, če zaradi take zamude očitno nima več interesa za izpolnitev pogodbe. Tudi podjemna pogodba je lahko t. i. fiksni posel. S pogodbo lahko stranke določijo, da je rok izpolnitve bistvena sestavina pogodbe, kot lahko določijo rok izpolnitve, toda ne v smislu bistvene sestavine pogodbe. Če je rok bistveni element pogodbe, dolžnik pa ne izpolni obveznosti v tem roku, lahko naročnik odstopi od pogodbe. Če je bila podjemna pogodba sklenjena kot fiksna, je možno odstopiti od nje tudi pred iztekom roka, če je podjemnik z začetkom ali dovršitvijo posla v taki zamudi, da je očitno, da ga ne bo pravočasno končal v določenem roku. Odstop se izvrši z enostransko izjavo naročnika. 4.5 Zaupanje izvršitve posla tretjemu Če iz pogodbe ali narave posla ne izhaja kaj drugega, kot je določeno v pogodbi, podjemnik ni dolžan osebno opraviti posla. Tudi če posla ne opravi osebno, je podjemnik zanj še naprej odgovoren naročniku. Po določbi obravnavanega člena spada podjemna pogodba k skupini pogodb, ki so sklenjene glede na osebnostne lastnosti le, če je to dogovorjeno v pogodbi ali če izhaja iz narave posla. Pogodbe, sklenjene glede na osebnostne lastnosti ene ali obeh strank, predstavljajo odločilni element njihovega soglasja, tako da je izvrševanje obveznosti ali pridobivanje pravic strogo vezano na tistega pogodbenika, zaradi lastnosti katerega je pogodba tudi sklenjena. Pogodbe te vrste se sklenejo, ker stranke pogosto vstopajo v neko pogodbeno razmerje izključno zaradi določenih osebnostnih lastnosti druge pogodbene stranke. Te lastnosti so lahko zelo raznovrstne npr. posebne sposobnosti, nadarjenost, izkušnje določene osebe glede opravljanja določenega dejanja oziroma posla, lahko pa je tudi zaupanje ali naklonjenost neki osebi zaradi njenih osebnostnih lastnosti. 15

16 4.6 Odgovornost za sodelavce Podjemnik odgovarja za ljudi, ki so po njegovem naročilu delali pri prevzetem poslu, kot da bi ga sam opravil. Podjemnik je dolžan opraviti posel osebno le, ko je pogodba sklenjena intuitu personae, to je, da je naročnik posla v trenutku sklenitve pogodbe le-to sklepal glede na osebnostne lastnosti oziroma sposobnosti podjemnika v tem poslu, da ga nobena tretja oseba ne more zamenjati. Če temu ni tako oziroma če iz narave posla ne izhaja kaj drugega, podjemnik v načelu ni dolžan osebno opraviti posla, čeprav je naročniku še vedno odgovoren za opravo posla. To pomeni, da odgovarja podjemnik naročniku za delo svojih delavcev, ki so po njegovem naročilu opravljali posel, katerega opravo je podjemnik prevzel. Gre za odgovornost za pomočnike, ki so lahko samostojni pomočniki ali pa ljudje, ki delajo pod nadzorom podjemnika. Proti naročniku odgovarja podjemnik za delo svojih sodelavcev, kot da je sam izvršil posel; uporabljajo se splošne določbe o izpolnitvi obveznosti in posledicah neizpolnitve. Odgovornost za sodelavce je objektivna, ker poslovni gospodar odgovarja, tudi če dokaže, da je storil vse, da pomočnik napake ne bi storil. Odgovarja tudi ne glede na to, da dokaže, da je izbral zadosti strokovno osebo, da je pomočnika nadzoroval in mu je dajal zadostna navodila. 4.7 Neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev od naročnika Sodelavci se za svoje terjatve od podjemnika lahko obrnejo neposredno na naročnika in zahtevajo od njega, da jim te terjatve izplača iz vsote, ki jo v tistem trenutku dolguje podjemniku, če so prepoznane. Podjemnik lahko, če to ni v nasprotju s pogodbo ali naravo posla, zaupa izvršitev posla tretjim osebam, s tem da še naprej odgovarja za izvršitev dela oz. posla. Podjemnik odgovarja za svoje sodelavce in za njihovo delo, kot da ga je sam opravil. Če sodelavci podjemnika niso plačani za opravljeno delo, se postavlja vprašanje, od koga lahko zahtevajo izplačilo terjatev. Podjemnikovi sodelavci so v pravni zvezi samo s podjemnikom in lahko samo od njega zahtevajo tudi izplačilo. Če dolguje naročnik posla podjemniku določeno plačilo, lahko podjemnikovi sodelavci tudi neposredno od naročnika posla zahtevajo plačilo svojih prepoznanih terjatev, in to v breme vsote, ki jo v tem času naročnik posla dolguje podjemniku. S tem je v določenem smislu predpisano odstopanje od načela relativnega učinka 16

17 obligacijskih razmerij, kar pa ni edini primer. Govori se o možnosti direktne tožbe, to je actio directa; ustvarja se zakonita direktna vez. 4.8 Izločitev izdelane stvari naročniku Podjemnik je dolžan izročiti naročniku izdelano ali popravljeno stvar. Te obveznosti je prost, če je bila stvar, ki jo je izdelal ali popravil, uničena iz razloga, za katerega ne odgovarja. Če ima podjemna pogodba za predmet izdelavo ali popravilo določene telesne stvari, je dolžan podjemnik to stvar predati naročniku, potem ko opravi delo. Čas izročitve stvari se določi s pogodbo ali pa se ugotovi glede na vrsto in naravo posla po kriterijih običajnega teka stvari in delovanja. Način izročitve proizvedene ali popravljene stvari se prav tako določi s pogodbo, če pa v pogodbi ni določeno, se izročitev opravlja po pravilih prodane stvari, to je z dejansko vročitvijo ali s simboličnim načinom. Dolžnost izročitve izdelane ali popravljene stvari obstaja pri podjemniku le, ko gre za telesno stvar, za katero se je podjemnik zavezal v smislu njene proizvodnje oziroma popravila. Akt izročitve je pomemben zaradi vprašanja naključnega uničenja stvari. Podjemnik ni dolžan izročiti stvar, ko jo je proizvedel ali popravil, če je bila uničena zaradi primera višje sile ali razloga, za katerega podjemnik ne odgovarja. Gre pravzaprav za konkretizacijo splošnega pravila o oprostitvi dolžnika odgovornosti, po katerem je dolžnik prost svoje obveznosti za škodo, če dokaže, da ni mogel izpolniti svoje obveznosti oziroma da je zamudil z izpolnitvijo obveznosti zaradi okoliščin, nastalih po sklenitvi pogodbe, ki jih ni mogel preprečiti, odpraviti in se jim tudi ne izogniti. Če je bil material v lastninski sferi podjemnika, nosi ta rizik naključnega uničenja stvari, če pa je dal material naročnik, potem nosi rizik on po pravilu res perit domino. 5. ODGOVORNOST ZA NAPAKE Naročnik je dolžan pregledati opravljeno delo, takoj ko je to mogoče, in o ugotovljenih napakah nemudoma obvesti podjemnika. Če naročnik na podjemnikovo zahtevo, naj pregleda in prevzame opravljeno delo, brez utemeljenega razloga tega ne stori, se šteje, da je delo prevzeto. Po pregledu in prevzemu opravljenega dela podjemnik ni več odgovoren za napake, ki jih je bilo mogoče opaziti pri navadnem pregledu, razen če je zanje vedel, pa jih naročniku ni pokazal. 17

18 S podjemno pogodbo se podjemnik zaveže opraviti določen posel (izdelava ali popravilo določene stvari oziroma izvršitev nekega fizičnega ali intelektualnega dela) za naročnika posla, ki se obvezuje, da mu bo za to plačal določen znesek in da sprejme delo, ki je opravljeno po pogodbenih določbah in pravilih posla. Glede na to, da spada podjemna pogodba v skupino odplačanih pogodb, se tudi za to pogodbo uporabljajo določbe o odgovornosti za materialne napake. Kadar naročnik pregleda in sprejme izvršeno delo brez reklamacije, je podjemnik prost vsake odgovornosti za napake, ki bi jih bilo mogoče opaziti, odkriti pri navadnem pregledu. Podjemnik pa bo vendarle odgovarjal tudi za take napake, če je bil nepošten, to je, če je zanje vedel, naročnika pa nanje ni opozoril (načelo solidarnosti). 5.1 Skrite napake Če se pozneje pokaže kakšna napaka, ki je pri navadnem pregledu ni bilo mogoče odkriti, se naročnik vseeno lahko sklicuje nanjo, s pogojem, da o njej obvesti podjemnika čim prej, najpozneje pa v enem mesecu, ko je bila odkrita. Po dveh letih od prevzema opravljenega posla se naročnik ne more več sklicevati na napake. Na opravljenem delu lahko obstajajo ne le vidne, očitne napake, temveč tudi skrite napake, to so tiste napake, ki jih ni bilo mogoče odkriti, ugotoviti z običajnim pregledom pri prevzemu stvari. Če gre za vidne napake, je naročnik o njih nemudoma dolžan obvestiti podjemnika. 5.2 Prenehanje pravice Naročnik, ki je podjemnika pravočasno obvestil o napakah opravljenega posla, po enem letu od tega obvestila ne more več sodno uveljavljati svoje pravice. Če je naročnik o napakah pravočasno obvestil podjemnika, pa lahko tudi po izteku tega roka z ugovorom zoper njegov zahtevek za plačilo uveljavlja svojo pravico do znižanja plačila in do povračila škode. Rok enega leta, v katerem je naročnik dolžan realizirati svoje pravice, ki izhajajo iz napak prevzetega posla po sodni poti, je prekluzivni rok; ne gre torej za zastaralni rok, temveč za prenehanje naročnikove pravice same (prekluzija), kar morajo sodišča upoštevati po uradni dolžnosti. Tožbo je treba vložiti pri sodišču najpozneje zadnjega dne enoletnega roka, da bi lahko sodišče po njej postopalo. 18

19 5.3 Kdaj podjemnik nima pravice sklicevati se na prejšnje člene Podjemnik se ne more sklicevati na kakšno določbo prejšnjih členov, če se napaka nanaša na dejstva, ki so mu bila znana ali mu niso mogla ostati neznana, pa jih ni sporočil naročniku, ali ki je s svojim ravnanjem zavedel naročnika, da pravic ni pravočasno uveljavil. Podjemnik mora naročniku sporočiti nepravilnosti svojega izdelka, za katere ve, saj v nasprotnem primeru njegovo ravnanje ni pošteno (fraudolozno ravnanje). Podjemnik nima posebnega varstva. Določena je izguba podjemnikovih pravic, če je bil nevesten, to pomeni, če se napake nanašajo na dejstva, ki so mu bila znana ali mu niso mogla ostati neznana, pa jih ni sporočil naročniku. Pravzaprav je naročnik dolžan narejeno delo pregledati nemudoma oziroma takoj ko je to mogoče in o odkritih napakah nemudoma obvestiti podjemnika. 5.4 Pravica zahtevati odpravo napak Naročnik, ki je pravilno obvestil podjemnika, da ima opravljeno delo napako, lahko zahteva od njega, da mu napako odpravi in mu za to določi primeren rok. Pravico ima tudi do povračila škode, ki jo je zaradi tega utrpel. Če bi odprava napake zahtevala pretirane stroške, jo podjemnik dela lahko odkloni, vendar ima v tem primeru naročnik pravico po svoji izbiri znižati plačilo ali odstopiti od pogodbe in pa pravico do povračila škode. Pri očitanih napakah je dolžan naročnik o odkritih napakah nemudoma obvestiti podjemnika, v primeru skritih napak pa ga je treba obvestiti najkasneje mesec dni od njihovega odkritja. To obvestilo predstavlja predhodni akt v postopku realizacije pravice po sodni poti. To obvestilo je potrebno tudi v smislu nastanka oziroma realizacije pravice do odprave napak. Naročnik, ki pravilno obvestil podjemnika, da ima izvršeno delo neko napako, lahko zahteva od njega, da mu to napako odpravi. Naročnik mora v tem primeru določiti primeren rok, njegova dolžina pa je odvisna od konkretnih okoliščin in narave samega posla ter odkrite napake. Naročnik torej v primeru odkritja neke napake ne more takoj odstopiti od pogodbe. Treba je ugotoviti težo napake in možnost njene odprave. Če gre za neznatno napako, naročnik ne more odstopiti od pogodbe. 5.5 Poseben primer odstopa od pogodbe Če ima opravljeni posel tako napako, da je delo neuporabno, ali če je opravljen posel v nasprotju z izrecnimi pogodbenimi pogoji, lahko naročnik odstopi od pogodbe in zahteva 19

20 povračilo škode, ne da bi prej zahteval odpravo napake. Pravico do odstopa od pogodbe zaradi napak na izvršenem delu ima naročnik praviloma šele po izpolnitvi določenih pogojev. Predhodno mora obvestiti podjemnika, da ima izvršeno delo neko napako, in mu dati primeren rok za njeno odpravo. Če podjemnik odkloni odpravo napake, ima naročnik med drugim tudi pravico do odstopa od pogodbe. V določenih primerih naročnik ni dolžan zahtevati predhodne odprave napak, temveč lahko odstopi od pogodbe in zahteva povračilo škode že brez tega pogoja. Gre za primer, ko ima opravljeni posel oziroma delo takšno napako, da je delo neuporabno, ali kadar je delo opravljeno v nasprotju z izrecnimi pogodbenimi pogoji. Obstoj takšnih napak postavlja ipso facto pod vprašaj cilj pogodbe, zato je tudi določeno pravilo o neposredni možnosti odstopa od pogodbe. Podobno pravilo obstaja tudi pri odstopu od pogodbe zaradi neizvršitve, kjer je načeloma določeno, da se določi naknadni primerni rok dolžniku, da izpolni svojo obveznost kot predhodni pogoj, da bi lahko odstopil od pogodbe. V določenih primerih lahko odstopi od pogodbe tudi brez določitve tega roka. 5.6 Naročnikova pravica glede drugih napak izvršenega posla Če ima izvršeni posel napako, ki ni taka, da bi bilo delo neuporabno, ali če posel ni izvršen v nasprotju z izrecnimi pogodbenimi pogoji, je naročnik dolžan dovoliti podjemniku, da napako odpravi. Naročnik lahko določi podjemniku primeren rok za odpravo napake. Če podjemnik ne odpravi napake do izteka tega roka, jo lahko naročnik po lastni izbiri odpravi na njegov račun ali zniža plačilo ali pa odstopi od pogodbe. Naročnik ne more odstopiti od pogodbe, če gre za neznatno napako. V vsakem primeru ima pravico do popravila škode. Kadar ima opravljeno delo napake, je treba razlikovati, ali so napake po svoji naravi takšne, da je delo neuporabno, ali da izhajajo iz dejstva, da je opravljeno delo izvršeno v nasprotju z izrecnimi pogodbenimi pogoji, ali pa so te napake takšne, da zaradi njihovega obstoja delo ni neuporabno oziroma da ne izhajajo iz ravnanja, ki je v nasprotju z izrecnimi pogodbenimi pogoji. 20

21 5.7 Znižanje plačila Plačilo se zniža v razmerju med vrednostjo izvršenega dela ob sklenitvi pogodbe brez napake in vrednostjo, ko bi jo tedaj imelo izvršeno delo z napako. Če ima izvršeno delo neko napako, ima naročnik med ostalimi pravicami tudi pravico do znižanja plačila. Naročnik ima navedeno pravico predvsem, ko podjemnik odkloni odpravo napak zaradi pretiranih stroškov, ki bi jim bil s tem izpostavljen. Pravica do znižanja plačila je tedaj v alternativi s pravico do odstopa od pogodbe. Podjemnik lahko zahteva tudi sam odpravo napake, naročnik pa mu mora v tem smislu določiti primeren rok. Če pa podjemnik do izteka tega roka ne odpravi napake, lahko naročnik prav tako zniža plačilo. Tudi v tem primeru se ta pravica pojavlja kot ena od možnosti (poleg odstopa od pogodbe in odprave napak na račun podjemnika), ki jih lahko naročnik izkoristi po svojem izboru. 6. OBVEZNOST NAROČNIKA Naročnik je dolžan prevzeti delo, ki je bilo opravljeno po določilih in pravilih posla. Za podjemno pogodbo je značilna vzajemna obveznost. Podjemnik se zaveže, da bo pravočasno in pravilno opravil določeno delo, naročnik pa se obveže, da mu bo za to ustrezno plačal. Za koristi, ki jih s pogodbo pridobi naročnik, mora dati odgovarjajočo protivrednost s plačilom, zato predstavlja plačilo temeljno obveznost naročnika, ki obstaja pri vsaki podjemni pogodbi. Da bi podjemnik v resnici opravil posel, mora naročnik pogosto ravnati tako (opravi določeno delo), da bi omogočil oz. olajšal podjemniku, da opravi pogodbeno delo in da izroči predmet posla. Naročnik je dolžan prevzeti opravljeno delo v času in na način, ki je bil s pogodbo predviden oz. izhaja iz pravil odgovarjajočega posla. Dolžnost naročnika je predvsem, da sprejme posel z ustreznim sodelovanjem pri opravi posla in obveznost plačila. Stranke se lahko seveda dogovorijo še za drugačne obveznosti, toda navedene obveznosti so tipične za podjemno pogodbo. Poleg dolžnosti plačila ima naročnik tudi dolžnost, da prevzame delo. Izpolnitev te dolžnosti je pogojena z dolžnostjo podjemnika, da opravi določen posel. Naročnik ima pravico zahtevati izvršitev posla, sam pa mora opraviti pravočasen prevzem dela. Če je naročnik v upniški zamudi, nosi tudi rizik naključnega uničenja ali poškodovanja naročene stvari, prav tako pa dolguje tudi povračilo škode, ki jo zaradi zamude utrpi podjemnik. Podjemnik se v primeru zamude naročnika s prevzemom posla lahko reši svoje 21

22 obveznosti izročitve izdelane ali popravljene stvari, s tem da bo dal stvar v hrambo tretji osebi na stroške in rizik naročnika. Izbiro tretje osebe je dolžan podjemnik opraviti s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika oz. dobrega gospodarja, upoštevajoč pri tem naravo posla in cilj pogodbe. Po izvršenem sprejemu mora naročnik ugotoviti»stanje«posla v kratkem roku in o morebitnih napakah obvestiti podjemnika. Ko se napake posla pokažejo šele kasneje, po izvršenem sprejemu, je dolžan naročnik obvestiti podjemnika o teh napakah, takoj ko jih je odkril, najkasneje pa v enem mesecu od dneva, ko jih je odkril. Če tega ne naredi pravočasno, se šteje, da je posel sprejel z napakami. Če naročnik ne opravi pregleda posla, nobena od strank pa ne zahteva, da se opravi stanje posla, se šteje, da je sprejem posla molče opravljen tako, da je podjemnik načeloma prost odgovornosti za napake posla. 6.1 Določitev plačila in izplačila Plačilo se določi s pogodbo, če ni določeno z obvezno tarifo ali s kakšnim drugim obveznim pravnim aktom. Če plačilo ni določeno, ga sodišče določi tako, da ustreza vrednosti dela, za tak posel normalno potrebnem času kot tudi za to vrsto dela običajnemu plačilu. Naročnik ni dolžan izplačati plačila, preden ne pregleda izvršenega dela in ga ne potrdi, razen če ni drugače dogovorjeno. To velja tudi, če sta dogovorjeni izvršitev in izročitev dela po delih. Naročnik mora plačati podjemniku plačilo v času, kraju in na način, kot je določeno s pogodbo. Možno je, da določijo stranke plačilo v fiksnem znesku, ki ga je treba izročiti podjemniku po opravljenem poslu, prav tako pa je mogoče, da se plačilo dogovori tudi po delih, ki bodo dospevali z izvršitvijo določenega posla. Plačilo je lahko določeno tudi z obvezno tarifo ali kakšnim drugim obveznim pravnim aktom. Če plačilo sploh ni določeno, ga bo določilo sodišče, upoštevajoč: vrednost dela; normalno potreben čas za opravo pogodbenega posla; običajno plačilo za to vrsto dela. Stranke lahko določijo izplačilo plačila na način in v času, kot jim najbolj ustreza. Če stranke niso ničesar določile glede časa in načina izplačila plačila, se uporabljajo z zakonom določena dispozitivne določbe. Po teh določbah se plačilo praviloma plača po končanem poslu in to po tem, ko naročnik pregleda opravljeno delo in ga potrdi. Če sta bila izvršitev posla in njegova izročitev dogovorjena po delih, se za vsak del posla izplačuje ustrezno plačilo v trenutku 22

23 predaje določenega dela. Če je plačilo dogovorjeno pavšalno, je dolžan podjemnik izvršiti določen posel za ta znesek in ne more zahtevati, da se mu izplača večje plačilo, niti če je vložil več dela in imel večje stroške, kot je predvidel v trenutku sklenitve pogodbe. Izjema od tega pravila je le, ko so nastopili pogoji za odstop od pogodbe ali za spremembo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin. Sprememba prvotno dogovorjenega plačila se torej lahko zahteva v primeru nujnih sprememb, ki so za izraz soglasja volj, ne pa tudi ko podjemnik le na temelju svoje dispozicije povečuje obseg dela ali opravlja neko dodatno delo. Kraj izplačila se določa s pogodbo. Če stranke niso določile kraja izplačila plačila in ga ne moremo določiti niti s pomočjo namena in narave posla ali s pomočjo krajevnega običaja, se šteje, da je treba izpolnitev te obveznosti opraviti v kraju, kjer je imel naročnik v času nastanka obveznosti svoje prebivališče. Za zavarovanje plačila ima podjemnik zastavno pravico. 6.2 Izračun z izrecnim jamstvom Če je bilo plačilo dogovorjeno na podlagi izračuna z izrecnim jamstvom podjemnika za njegovo pravilnost, ta ne sme zahtevati večjega plačila, celo če je vložil v posel več dela in če je izvršitev terjala večje stroške, kot je pričakoval. S tem ni izključena uporaba pravil o razvezi in spremembi pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin. Če je bilo plačilo dogovorjeno na podlagi izračuna brez izrecnega podjemnikovega jamstva za njegovo pravilnost in se med delom izkaže, da je prekoračitev neizogibna, mora podjemnik o tem nemudoma obvestiti naročnika, sicer izgubi kakršnokoli terjatev zaradi večjih stroškov. Podjemna pogodba vedno predpostavlja plačilo za opravljeno delo. Najpogosteje je plačilo dogovorjeno s pogodbo, lahko pa je določeno tudi z obvezno tarifo ali kakšnim obveznim aktom. Postavlja se vprašanje, ali ima podjemnik pravico tudi do večjega plačila od pogodbeno dogovorjenega, če je vložil več dela od prvotno predvidenega. Razumljivo je, da je podjemnik dolžan vedno opraviti delo v kraju, času in na način, kot je bilo dogovorjeno v pogodbi, in po pravilih posla, možno pa je tudi, da med opravljanjem posla nastanejo večji stroški od predvidenih. V tem primeru je vprašanje, ali se je podjemnik zavezal z izrecnim jamstvom za pravilnost posla ali pa takšne obveznosti v konkretnem primeru ni bilo. Če je višina plačila dogovorjena na podlagi izračuna z izrecnim jamstvom podjemnika za pravilnost posla, se v načelu ne more zahtevati večjega plačila, tudi če je v posel vložil več dela in če je 23

24 izvršitev terjala večje stroške, kot je pričakoval. Podjemnik ima pravico do pogodbeno dogovorjenega plačila brez njegove revizije. Pri tem se izhaja iz tega, da lahko stranke v okviru»pogodbene svobode«svojo odgovornost ne samo omejijo in izključijo, ampak tudi razširijo na vse tiste primere, za katere sicer ne bi odgovarjale. To pomeni, da se podjemnik pri podjemni pogodbi lahko zaveže tudi z jamstvom za pravilnost izvršitve dela, kar se odraža s fiksiranjem plačila. Klavzula o izrecnem jamstvu podjemnika za njegovo pravilnost lahko vpliva na določitev nekoliko večjega plačila od tistega, ki bi ga bil naročnik dolžan plačati, če takšne klavzule ne bi bilo, od tod tudi pravijo, da podjemnik ne more zahtevati povečanja plačila pri večjih stroških od tistih, ki so bili pričakovani. Če obstajajo pogoji za odstop od pogodbe in spremembi pogodbe na podlagi spremenjenih okoliščin, ima podjemnik pravico do revizije pogodbenega plačila, kar pomeni, da če so med izvršitvijo posla nastopile nepredvidene okoliščine, ki otežujejo izpolnitev obveznosti podjemnika v takšni meri, da pogodba ne ustreza več pričakovanjem pogodbenih strank in da bi po splošnem mnenju bilo nepravično ohraniti jo v veljavi takšno, kot je, ima podjemnik pravico do odstopa od pogodbe oziroma se bodo pogodbeni pogoji pravično spremenili, če naročnik posla na to pristane. Z izračunom z izrecnim jamstvom se načeloma ne izključuje pravilo klavzule rebus sic stantibus. Stranke se lahko tudi odrečejo sklicevanju na spremenjene okoliščine, v tem primeru pa bi imel proračun z izrecnim jamstvom podjemnika širši učinek, seveda pod pogojem, da predhodni odrek sklicevanju na spremenjene okoliščine ni v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja. 24

25 7. NEVARNOSTI Če je dal material za izdelavo stvari podjemnik, pa je bila stvar iz kakršnegakoli razloga poškodovana ali uničena pred izročitvijo naročniku, je to prevzemnikovo tveganje in nima pravice do povračila za dani material in ne do plačila za svoje delo. Če je naročnik pregledal opravljeno delo in ga potrdil, se šteje, da mu je bila stvar izročena, da pa je ostala v hrambi pri podjemniku. Če je naročnik v zamudi, ker ni prevzel ponujene stvari, preide nevarnost za naključno uničenje ali poškodbo stvari nanj. Če se podjemna pogodba nanaša na izdelavo ali popravilo stvari, je možno, da opravi podjemnik naročeno delo iz svojega materiala, možno pa je tudi, da da material naročnik. V obeh primerih se lahko med poslom stvar poškoduje ali uniči, pri tem pa se postavlja vprašanje, kdo nosi odgovornost. Predvsem se pri tem razlikuje med primeri, ko je dal material podjemnik, in primeri, ko je dal material naročnik. V nevarnost sodijo vsa naključja, ki zadenejo izdelek, in to ne le naključja, ki izvirajo iz podjemnikove sfere, temveč tudi naključje, ki izvira od zunaj, to je nevtralno naključje, ker zanj nihče ne odgovarja. Če je dal material podjemnik, je tudi on odgovoren za poškodovanje ali uničenje stvari, če se je to zgodilo pred aktom izročitve stvari naročniku. Zaradi tega podjemnik nima pravice do povračila za dani material in za plačilo za svoje delo. Pri tem izhajamo iz splošnega pravila res perit domino, tako da podjemnik kot lastnik stvari pred njeno izročitvijo naročniku nosi tudi nevarnost naključnega poškodovanja ali uničenja stvari. 25

26 8. ZASTAVNA PRAVICA Zato da si zavaruje plačilo za svoje delo in povračilo za porabljeni material ter druge terjatve iz podjemne pogodbe, ima podjemnik zastavno pravico na stvareh, ki jih je izdelal ali popravil, in tudi na drugih predmetih, ki mu jih je izročil naročnik v zvezi z njegovim delom, vse dokler jih ima v posesti in dokler jih prostovoljno ne neha imeti. Bistveni element podjemne pogodbe, ki izhaja iz njene opredelitve, je plačilo, ki ga je dolžan naročnik plačati podjemniku za opravljeno delo. Plačilo se določi s pogodbo, če ni določeno s tarifo ali kakšnim drugim obveznim pravnim aktom. Če plačilo na ta način ni določeno, ga bo določilo sodišče glede na vrednost vloženega dela po normalno potrebnem času za tak posel in po običajnem plačilu za to vrsto dela. Plačilo je torej predpostavka podjemne pogodbe in predstavlja temeljno naročnikovo obveznost. Glede na pravilo, da naročnik ni dolžan izplačati plačila prej, preden ne pregleda in potrdi dela, razen če ni drugače določeno, se pojavlja vprašanje, kakšna sredstva zavarovanja ima na razpolago podjemnik za svoje terjatve na podlagi podjemne pogodbe, zlasti če je izdelal ali popravil določeno stvar, naročnik pa ni izpolnil svoje obveznosti plačila. Podjemnik ima na razpolago vsa sredstva zavarovanja, ki si jih na splošno lahko zamislimo v konkretnem obligacijskem razmerju (npr. poroštvo, solidarnost), toda tu je določena zakonita zastavna pravica na določenih stvareh za zavarovanje določenih terjatev. Če je naročnik izdelal ali popravil stvar za naročnika ali mu je ta izročil določene predmete v zvezi z naročenim delom, ima podjemnik zastavno pravico na teh stvareh, vse dokler so v njegovi posesti in dokler jih prostovoljno ne neha imeti. To zastavno pravico ima podjemnik zaradi zavarovanja plačila svojih terjatev na temelju podjemne pogodbe, predvsem zaradi zavarovanja plačila (plačilo za delo in porabljen material) in tudi ostalih terjatev, ki izhajajo iz te pogodbe. 26

27 9. PRENEHANJE POGODBE Vse dotlej, dokler naročeni posel ni končan, lahko naročnik odstopi od pogodbe kadarkoli hoče; vendar mora v tem primeru podjemniku izplačati dogovorjeno plačilo, zmanjšano za stroške, ki jih ta ni imel, pa bi jih moral imeti, če pogodba ne bi bila razdrta, kot tudi za tisto, kar je zaslužil drugje ali kar namenoma ni hotel zaslužiti. Čeprav so stranke podjemne pogodbe načeloma enakopravne, ima naročnik vendarle v smislu obravnavanega člena pravico, da enostransko po svoji volji odstopi od pogodbe (brez krivde podjemnika), vse dokler posel ni končan. Po drugi strani predstavlja izvršitev podjemne pogodbe za podjemnika trdno obveznost, saj on nima pravice odstopiti od pogodbe brez naročnikove krivde. Podjemnik opravlja zaupani posel po naročilu naročnika za zadovoljitev njegovih potreb, zato v primeru, če te potrebe prenehajo ali če bi naročnik iz katerihkoli razlogov izgubil interes za naročeni posel, nima niti pomena niti opravičila, da bi se ta opravil. 27

28 10. POGODBA O ZAPOSLITVI Pogodba o zaposlitvi je podnaslov kolektivne pogodbe dejavnosti, pod katerim bomo našli vrsto določil, ki se nanašajo ne le na pogodbo o zaposlitvi, temveč širše, na delovno razmerje delavca. Zato se bom v skušal omejiti le na pogodbo o zaposlitvi, torej 7. člen kolektivne pogodbe, preostalo pa si bomo podrobneje pogledali v naslednjih poglavjih. Pogodba o zaposlitvi je nedvomno po sprejemu zakona o delovnih razmerjih pridobila povsem novo vlogo in pomen, ki se ga pogosto premalo zavedamo. Namenjeno ji je celotno poglavje zakona, ki obsega člene od 9 do 119, torej kar 100 členov, v 12 pododdelkih, od njene sklenitve do njenega prenehanja. Razlaga vsebine, zapisane v zakonu, daleč presega namen te naloge, prav pa je, da opozorim na obsežnost zakonske ureditve. Njena izvedba, torej določba 7. člena kolektivne pogodbe dejavnosti, le dopolnjuje zakonske določbe tam, kjer je morda zakon pustil prazen prostor. Kljub vsemu pa se v celoti navajanju vsebine zakona ne morem izogniti, saj je njeno poznavanje bistveno za razumevanje določbe 7. člena kolektivne pogodbe. S pogodbo o zaposlitvi se sklene delovno razmerje, pogodba pa se sklene v pisni obliki. Če pogodba ni sklenjena v pisni obliki, to ne vpliva na njen obstoj in veljavnost. To pomeni, da je pogodba veljavna tudi, če je sklenjena v ustni obliki in se izvaja. Kadar je spor o tem, ali delovno razmerje obstaja ali ne, se domneva, da delovno razmerje obstaja (seveda če obstajajo elementi delovnega razmerja). Že zakon o delovnih razmerjih v 29. členu določa obvezne sestavine pogodbe o zaposlitvi. Če naštejemo le nekaj najbolj pomembnih: podatki o vrsti dela, kraj opravljanj dela, določilo o tem, ali gre za delovno razmerje za določen ali nedoločen čas, sklenjeno za polni ali krajši delovni čas, določilo o znesku osnovne plače delavca in o drugih sestavinah plače, navedba kolektivnih pogodb, ki zavezujejo delodajalca Kolektivna pogodba dejavnosti je temu dodala še tri obvezne sestavine: poskusno delo (če je zahtevano), tarifni in plačilni razred in znesek osnovne plače na mesec ali na uro ter način ugotavljanja delovne uspešnosti. Glede delovne uspešnosti se lahko stranki pogodbe (delavec in delodajalec) sklicujeta na veljavne kolektivne pogodbe ali splošni akt. Natančneje so opredeljene tudi nekatere druge obvezne sestavine, ki jih zahteva že zakon. Tako mora pogodba o zaposlitvi vsebovati opis dela, ki ga mora delavec po pogodbi o zaposlitvi opravljati, ali pa mora biti k pogodbi priložena kopija opisa del iz splošnega akta. Ta dopolnitev ni nepomembna, če vemo, da je neopravljanje nalog iz pogodbe lahko razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga ali celo za izredno odpoved pogodbe. Prav tako kolektivna pogodba dejavnosti zahteva, da mora biti kraj dela v pogodbi o zaposlitvi 28