Rok Stergar. Pregled pomembnejših enciklopedij in leksikonov. (Različica 1.9)

Transkript

1 Rok Stergar Pregled pomembnejših enciklopedij in leksikonov (Različica 1.9) Enciklopedije in leksikoni so zelo dobra možnost za seznanitev z dogodkom, krajem, osebo ali pojavom. Seveda to ni edini način njihove uporabe: koristni so za iskanje in preverjanje podatkov, za razjasnitev pojmov in pri številnih podobnih opravilih. Prav tako so ti priročniki zelo uporabni med študijem. Boljše enciklopedije pri geslih navajajo najpomembnejšo literaturo, zato so lahko dober pripomoček za izdelavo začetne raziskovalne bibliografije. Za zgodovinarje je značilno še, da pogosto uporabljamo tudi zastarele enciklopedije in leksikone. Podatki v takšnih priročnikih sicer niso več uporabni za spoznavanje sedanjosti, so pa lahko še kako koristni pri raziskovanju preteklosti, saj so zanimiv vir. Priročniške literature je ogromno od zelo splošne do zelo specializirane. Zato ta pregled ne more in ne želi biti kompleten, ampak je omejen na nekaj najpomembnejših enciklopedij in leksikonov. 1

2 Enciklopedije Enciklopedija Slovenije, ki je izšla v 16. zvezkih, je za slovenske zgodovinarje gotovo osnovni enciklopedični pripomoček. ES je nacionalna enciklopedija in ne univerzalna. V njej najdemo predvsem informacije o Sloveniji in Slovencih oziroma ljudeh, povezanih s prostorom današnje Slovenije. Gesla so obširna in podrobna ter večinoma opremljena z osnovno bibliografijo. Posodobljen in okleščen derivat ES v dveh zvezkih z okrog 8000 gesli je Slovenika : slovenska nacionalna enciklopedija (2011). Zelo pomembna je Enciklopedija Jugoslavije, ki je izšla v dveh izdajah in več jezikovnih različicah. Včasih je uporabna tudi Stanojevićeva Narodna enciklopedija : srpsko-hrvatsko-slovenačka, ki je izšla v času prve Jugoslavije. Nacionalne enciklopedije poznajo tudi nekateri drugi narodi: omenim naj Jewish Encyclopedia, ki je izšla v začetku 20. stoletja in je sedaj prosto na voljo na spletu ( Kljub zastarelosti je za raziskovalce habsburške zgodovine 19. stoletja in tudi za koga drugega zelo dobrodošel pripomoček. Novejša Encyclopaedia Judaica (1. izd. 1972, 2. izd. 2006) je na voljo v tiskani obliki in kot e- knjiga. Hrvatska enciklopedija, ki je izhajala v letih , je prišla le do petega zvezka in črke E. Nova izdaja, ki je začela z enakim naslovom izhajati po letu 1999, je splošna enciklopedija, s poudarkom na Hrvaški in Hrvatih. Obsega 11 zvezkov. Kot prva v seriji hrvaških regionalnih enciklopedij je v enem obsežnem zvezku izšla Istarska enciklopedija, ki je dostopna tudi na spletu (istra.lzmk.hr/abecedarij.aspx). Avstrijski stari Österreich-Lexikon v dveh zvezkih je sedaj prosto dostopen na internetu (austrialexikon.at/af/aeiou. Spletno izdajo, ki temelji na zadnji tiskani izdaji iz leta 1995, redno posodabljajo in je dopolnjena s slikovnim gradivom. Novi tiskani Österreich-Lexikon je izšel leta 2004 in je precej obsežnejši: v treh zvezkih ima okrog petnajst tisoč gesel. 2

3 Med univerzalnimi enciklopedijami je najbolj znana nedvomno zelo kvalitetna Encyclopaedia Britannica, ki je leta 2010, po 244 letih izhajanja, zadnjič izšla v knjižni izdaji, sedaj pa je dostopna le še na spletu (britannica.com/). Med uporabnejše angleške enciklopedije sodi tudi manj obsežna The Columbia Encyclopedia (6. izdaja, 2000), ki ima tudi spletno izdajo. Sprotni popravki in aktualizacije so poleg povsem prostega dostopa njeni pomembni aduti. Na voljo je na več spletnih mestih, izmed katerih je morda najbolj uporabno Nekaj zelo dobrih univerzalnih enciklopediji je na voljo v drugih jezikih. Priročniki nemške založbe Brockhaus imajo pri nas že dolgo upravičeno velik sloves. Nova, 21. izdaja Brockhaus Enzyklopädie je izšla v 30 zvezkih in ima okrog tristo tisoč gesel, vendar zaradi zastonjske internetne konkurence ni dosegla pričakovane naklade, tako da je bila verjetno zadnja tiskana izdaja znamenite enciklopedije. Italijanska Enciclopedia italiana di scienze, lettere ed arti, po izdajatelju imenovana tudi Treccani (na spletu jo najdemo na: in francoska La Grande Encyclopédie (prva izdaja s konca 19. stoletja je na spletu v zbirki Gallica: gallica2.bnf.fr/) sta le dva nadaljnja primera neangleških univerzalnih enciklopedij. Velik sloves ima tudi Bol'šaja Sovetskaja enciklopedija, ki je izšla v več izdajah in z naslovom Great Soviet Encyclopedia še v angleščini. Tretja ruska izdaja je na voljo na spletu (slovari.yandex.ru/dict/bse). Tudi zagrebška Opća enciklopedija Jugoslavenskog leksikografskog zavoda, ki je izšla v treh izdajah, je še danes koristna, predvsem pa zelo razširjena, saj jo v Sloveniji najdemo v marsikateri dnevni sobi in splošni knjižnici. Vse več univerzalnih enciklopedij obstaja le v digitalni obliki. Marsikdaj so prosto dostopne, vendar so največkrat manj kvalitetne, oziroma namenjene širšemu krogu bralcev in imajo zato krajša ter manj poglobljena gesla, običajno manjka tudi seznam literature. Še iz časov izumrlih cd-romov je bila najbolj znan tovrstni priročnik Encarta. Toda prehoda na splet ni preživela in njen založnik, Microsoft, jo je v letu 2009 ukinil. 3

4 Tako kot mnoge podobne projekte jo je zasenčila prosto dostopna Wikipedija, ki jo urejajo in dopolnjujejo prostovoljci. Zato so gesla zelo različna tako po dolžini kot po kvaliteti in zanesljivosti. V povprečju so uporabna, se pa v Wikipedijo občasno vtihotapijo hude neumnosti. Kljub temu je postala glavni enciklopedični priročnik današnjega časa, saj ima nekaj nespregledljivih prednosti: prosto dostopnost, ogromno število gesel, predvsem pa veliko ažurnost. Wikipedija nastaja v različnih jezikih, največja je angleška (en.wikipedia.org/), ki ima (aprila 2012) že skoraj štiri milijone geselskih člankov. Nemška (de.wikipedia.org/) jih ima skoraj milijon in pol, španska (es.wikipedia.org/) skoraj in francoska več kot 1, (fr.wikipedia.org/). Slovenska Wikipedija (sl.wikipedia.org/) ima več kot gesel. Opozoriti pa je potrebno, da je Wikipedija sicer hvalevreden projekt, ki postaja nenadomestljiv pri iskanju informacij, vendar zaradi svoje odprte narave ne more biti referenčno delo. Gesel iz WP torej pri seminarskih delih, diplomskih nalogah in podobnih izdelkih ne smemo navajati med literaturo. To in nekatere druge pomanjkljivosti so poskušali nadoknaditi projekti, ki sicer temeljijo na sodelovanju prostovoljcev in wiki oblikovanju, vendar dajejo večjo težo mnenjem in odločitvam urednikov s preverjenimi referencami. Izmed teh je najdlje prišel Citizendium, projekt enega izmed soustanoviteljev Wikipedije; presegel je gesel (en.citizendium.org/). 4

5 Na nekaj spletnih mestih je javno dostopna tudi optično prebrana izdaja Britannice iz leta 1911 ( in encyclopedia.jrank.org/). V pripravi pa je tudi spletna izdaja v okviru angleškega Wikivira (en.wikisource.org/wiki/eb1911). Več kot stoletje stara enciklopedija je v velikem delu zastarela, za zgodovinarje pa je kljub temu občasno celo uporabnejša kot novejše izdaje. Sicer prav enajsta izdaja Britannice velja za najkvalitetnejšo, saj še ni bila namenjena širšemu bralstvu, temveč izobražencem. Na spletu je dostopna tudi njena davna prednica, Cyclopaedia iz leta Dva zvezka enega prvih enciklopedičnih del v angleščini seveda nista več uporabna kot priročnik, sta pa lahko zanimiva kot vir (digital.library.wisc.edu/1711.dl/histscitech.cyclopaedia). Enako velja za znamenito razsvetljensko Encyclopédie ou Dictionnaire raisonné des sciences, des arts et des métiers, par une Société de Gens de lettres, ki je izhajala med leti 1751in Za dobro spletno izdajo je poskrbela chicaška univerza (encyclopedie.uchicago.edu/). Zelo koristna je vrsta specialnih enciklopedij: v hrvaščini sta na primer izšli Vojna enciklopedija in Enciklopedija likovnih umjetnosti. Izhajati je začela zelo zanimiva enciklopedija evropskega vzhoda (Enzyklopädie des europäischen Ostens), ki je bila nekaj časa prosto dostopna na spletu, aprila 2012 pa je ni bilo mogoče najti. Nemška je tudi Enzyklopädie Erster Weltkrieg, ki je izšla že v drugi izdaji. V slovenščini imamo na primer prevedeno in prirejeno Oxfordovo enciklopedijo zgodovine. Za zgodovinarje je zanimiva tudi Catholic Encyclopedia, ki je v knjižni obliki izšla leta 1913, sedaj pa je prosto dostopna na spletu ( deloma tudi na Wikiviru: en.wikisource.org/wiki/catholic_encyclopedia_%281913%29). To delo je vsaj deloma še uporabno kot priročnik. Aktualnih informacij sicer ne bomo našli, prav tako je marsikaj napisano očitno pristransko, a če nas zanima manj znan katoliški meniški red, je lahko zelo koristna. Izšli sta tudi novejši New Catholic Encyclopedia (1. izdaja leta 1967, druga leta 2002) in Enciclopedia Cattolica, ki je v Vatikanu izšla v letih

6 V slovenskem prostoru Encyclopaedia of Islam sicer ni med bolj pogosto uporabljanimi priročniki, vendar je zanjo kljub temu dobro vedeti, saj je standardni priročnik o islamu in islamskem svetu. Druga angleška izdaja, znana tudi kot EI2, je v 12 zvezkih izšla v letih , vzporedno je izhajala tudi francoska. Izšla je tudi na optičnem mediju, za naročnike je dostopna na spletu. Od leta 2007 v tiskani in spletni obliki izhaja že tretja izdaja (EI3). Velikokrat pa imajo obetajoče zveneči naslov "enciklopedija" knjige, ki so pravzaprav le nekoliko večji ilustrirani priročnik. Enciklopedija orožja je na primer lepo ilustrirana knjiga, ki s pravo enciklopedijo nima dosti skupnega. Leksikoni Če je med enciklopedijami na prvem mestu ES, med leksikoni primat gotovo pripada obsežnemu Slovenskemu biografskemu leksikonu. Prinaša ogromno informacij o ljudeh iz slovenskega prostora, ker pa je začel izhajati že v letih po prvi svetovni vojni, takrat še kot Slovenski bijografski leksikon (sic), je precej zastarel zlasti v prvih zvezkih. Kljub vsemu je za zgodovinarja nenadomestljiv, saj na novo izdajo še čakamo doslej so leta 2000 izšla le Poskusna gesla za novi Slovenski biografski leksikon. Od leta 2009 je SBL dostopen na spletu (nl.ijs.si:8080/fedora/get/sbl:sbl/view/). Leta 2008 je izšel leksikon Osebnosti : Veliki slovenski biografski leksikon z več kot gesli. Zaradi nedavnega izida je seveda zelo ažuren, kot moderna izdaja ima tudi fotografije, so pa gesla v primerjavi s SBL precej manj obsežna. Pomembno dopolnilo SBL je tudi novejši Primorski slovenski biografski leksikon (PSBL), ki po kvaliteti in obsegu dosega starejšega vzornika, po aktualnosti pa ga presega. PSBL je v celoti dostopen na spletu ( sicer le kot pdf. 6

7 Uporabimo lahko še nekaj manj ambicioznih regionalnih ali lokalnih biografskih priročnikov. Leta 1998 je izšel poskusni zvezek Gorenjskega biografskega leksikona; njegov naslednik je spletni leksikon Gorenjci.si ( Karel Bačer je v revijah vrsto let objavljal Gradivo za dolenjski biografski leksikon; leta 2004 je izšlo v knjigi, sedaj je Dolenjski biografski leksikon prosto dostopen na spletu (bio.nm.sik.si/). Samo na spletu so na voljo Koroški biografski leksikon ( Celjski biografski leksikon ( notranjski Notranjci.si ( in mariborski Mariborčani ( na Prevaljah so natisnili Biografski leksikon občine Prevalje, kot raziskovalna naloga je nastal Ribniški biografski leksikon. Takšni lokalni leksikoni so za raziskovalce krajevne zgodovine nedvomno zanimivi, toda SBL in PSBL sta tako po obsegu kot po kakovosti razred zase. V slovenščini imamo sicer še splošna Svetovni biografski leksikon : ljudje in dela v geslih Luca Menašeja in Veliki svetovni biografski leksikon Igorja Antiča. Med biografskimi leksikoni v drugih jezikih je za slovenske zgodovinarje zelo uporaben Österreichisches biographisches Lexikon , ki še ni končan. Spletna različica je v zadnjih letih na voljo zastonj ( le na spletu pa je za plačilo dostopna tudi nastajajoča dopolnjena druga izdaja, ki bo vsebovala dopolnjena gesla prve in nova gesla za obdobje po 1950 ( Prav tako ni zaključena podobna serija Neue Österreichische Biographie. Marsikdaj pa biografskih informacij ne bomo našli ne v SBL ne v ÖBL, temveč v njunem predhodniku: Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreichs, ki ga je med leti 1856 in 1891 v veličastnih šestdesetih zvezkih napisal Ljubljančan Constantin von Wurzbach. 7

8 Po slikah celotne originalne izdaje lahko listamo v spletni zbirki avstrijske literature ( in v delu je spletna objava v nemškem Wikiviru, vendar vsa gesla še niso prepisana (de.wikisource.org/wiki/blkö). Naši južni sosedi imajo še nedokončani Hrvatski biografski leksikon, ki je v letu 2009 prišel do sedmega od predvidenih dvanajstih zvezkov in je žal le deloma dostopen na spletu (hbl.lzmk.hr), zahodni pa monumentalni Dizionario Biografico degli Italiani, ki naj bi imel kar 110 zvezkov; doslej jih je izšlo 75, vsa gesla pa so na voljo na spletu ( Nekoliko bolj oddaljeni in zato za Slovence manj uporabni sta Allgemeine Deutsche Biographie, ki je izhajala v letih , in Neue Deutsche Biographie (v letu 2010 je izšel 24. zvezek od predvidenih 28). Tako ADB kot NDB sta prosto dostopni na spletu ( V letih in sta izšli tudi prva in druga izdaja Deutsche Biographische Enzyklopädie v 12. zvezkih z več kot gesli. Nemci imajo sicer še celo vrsto biografskih priročnikov, med katerimi je potrebno omeniti Biographisches Lexikon zur Geschichte Südosteuropas (München, ), ki pokriva tudi Slovenijo in širšo regijo. Biografske leksikone imajo tudi številni drugi narodi, zato je toliko bolj koristen World Biographical Information System Online (WBIS Online) založbe De Gruyter, ki vsebuje podatke o šestih milijonih ljudi. Je zelo drago orodje, a je na spletni strani slovenske NUK ( prosto dostopno z računalnikov ljubljanske univerze. Za hitro preverjanje ali iskanje podatkov so zelo uporabni splošni leksikoni. Slovenske založbe so jih izdale kar nekaj, v zadnjih letih so izšli Slovenski veliki leksikon, Veliki splošni leksikon in nazadnje prenovljena Sova. Zelo izčrpni so nekateri nemški ali francoski splošni leksikoni oziroma enciklopedični slovarji, ki so povsem primerljivi z najboljšimi univerzalnimi enciklopedijami. Francoski Grand Dictionnaire encyclopédique Larousse je izredno obsežen. Tudi nemški Meyers Konversations-Lexikon ali Meyers enzyklopädisches Lexikon upravičeno slovita kot izvrstna priročnika. Doživela sta vrsto izdaj, za zgodovinarje pa je posebno dobrodošlo, da je četrta izdaja iz let že nekaj let prosto dostopna na internetu ( Na istem naslovu je dostopen še en znamenit nemški leksikon, 14. izdaja Brockhaus' Konversationslexikon iz let

9 Spletno izdajo ima tudi Zedlerjev Großes vollständiges Universal-Lexikon, ki slovi kot največji leksikon 18. stoletja ( Jasno je, da kot priročnik ni uporaben, a je zanimiv kot vir za kulturno zgodovino svojega časa. Enako velja za obe izdaji znamenitega češkega Ottovega konverzacijskega leksikona (Ottův slovník naučný, in Ottův slovník naučný nové doby, ), ki sta tudi dostopni na spletu (cotoje.cz). V času izhajanja sta dosegli zavidljivo kvaliteto in sta izredno pričevanje o tedanji češki kulturi in znanosti. Dodatno vrednost jima daje posebno še prvi izdaji zgodovinska tesna povezanost slovenskega in češkega prostora. Lexikon zur Geschichte Südosteuropas (Wien, Köln, Weimar, 2004) je za slovenskega zgodovinarja posebno zanimiv, saj pokriva regijo, v kateri je (vsaj del) Slovenije. Tudi eden najboljših zgodovinskih specialnih leksikonov, Lexikon des Mittelalters, ki ga medievisti pri svojem delu ne morejo spregledati, je napisan v nemščini. Poleg trdo vezane, študijske in žepne izdaje sta na voljo tudi CD-ROM in plačljivi spletni dostop. Za antiko je podobno pomembna klasična enciklopedija Paulys Realencyclopädie der classischen Altertumswissenschaft, ki je začela izhajati davnega leta Prvo izdajo je nadomestila nova, ki je izhajala med leti 1890 in 1978, in ima skoraj osemdeset zvezkov. Pauly-Wissowa, kot ga običajno imenujejo specialisti, je še vedno nepresežena referenca, ki pa zaradi obsega, cene in dolgotrajnega izhajanja ni dostopna vsakomur. Založba je zato izdala bistveno krajši in dostopnejši Der kleine Pauly : Lexikon der Antike. Deloma zastarelo razširjeno izdajo pa naj bi nadomestil Der neue Pauly : Enzyklopädie der Antike, ki je v 19 zvezkih izhajal od leta 1996 do leta 2003 (pozneje so začeli izhajati še dopolnilni zvezki) in je na voljo tudi kot CD-ROM. Pomen tega standardnega referenčnega dela jasno kaže izdajanje angleške različice Brill's New Pauly, ki izhaja od leta 2002 in bo imela 20 zvezkov. Tako nemška kot angleška izdaja sta na voljo tudi v plačljivi spletni različici (New Pauly Online; 9

10 V slovenščini je, poleg že omenjenih biografskih, izšla vrsta izvirnih ali prevedenih in prirejenih specializiranih leksikonov; nekateri so zanimivi tudi za zgodovinarje. Leta 2007 je izšel iz nemškega Dudnovega prevedeni in dopolnjeni kratki leksikon Zgodovina. Mali leksikon samoupravljanja je sicer izgubil svojo aktualnost, vendar je za raziskovalce jugoslovanske zgodovine gotovo še vedno uporaben. Poznavalci antike pogosto posežejo po Leksikonu antične numizmatike, ki ga je napisal slovenski numizmatik in zgodovinar Peter Kos, tisti, ki v antiki nismo zelo doma, lahko osnovne informacije poiščemo v leksikonu Antika ali v Malem antičnem leksikonu. Pri raziskovanju kulturne zgodovine nikakor ne smemo spregledati leksikona Slovenska književnost, ki je izšel v dveh izdajah (1982, 1996), literarni zgodovinarji pa so izdali še nekaj drugih uporabnih priročnikov (na primer Martin Grum, Slovenski prevajalski leksikon in Janko Moder, Slovenski leksikon novejšega prevajanja). Poleg tega si lahko zgodovinarji pomagamo še z leksikonom Pravo, s Slovenskim etnološkim leksikonom ali Splošnim religijskim leksikonom, gotovo pa ne bo škodilo niti občasno prebiranje Leksikona matematike. 10