NEMŠKA LITERARNA USTVARJALNOST NA SLOVENSKEM

Größe: px
Ab Seite anzeigen:

Download "NEMŠKA LITERARNA USTVARJALNOST NA SLOVENSKEM"

Transkript

1 NEMŠKA LITERARNA USTVARJALNOST NA SLOVENSKEM Polona Žagar - 1 -

2 Vplivi nemščine na slovenski jezik: rokopis/črkopis ortografija/pravopis sintaksa/skladnja besedišče Zapisovanje s črkami SREDNJI VEK: slovenska pisava zapisana s črkami, kot jih Nemčija in Evropa uporabljata za zapis svojih besed (latinski alfabet) - Brižinski spomeniki GOTIKA: gotska pisava/gotica; temelji na latinskem alfabetu, vendar z določenimi spremembami in značilnostmi PO 1445: Gutenberg 1. tiskane knjige, latinica 16. STOL.: gotica kot črkopis, latinski teksti pa v latinici P. Trubar: 1550 Katekizem. Abecednik (pisani v gotici) 1555 latinica; od tu dalje nemščina ne vpliva več na slovenski jezik (kar se tiče pisave) 2.WW: opustijo gotico in uvedejo latinico Ortografija / pravopis Nemški pravopis je v času Trubarja zelo nedodelan, zato so Trubarjevi zapisi nekorektni, drugačni. Tudi slovenski je nedodelan. Luther začne besede sredi stavka pisati z veliko začetnico, še posebej tiste, ki so se mu zdele pomembne (Gott, Herr, Gnade podobno dela tudi Trubar). Kasneje se iz te navade oblikuje pravilo o PISANJU SAMOSTALNIKOV Z VELIKO ZAČETNICO (Hauptswörter) Skladnja / sintaksa vpliv na vrstni red besed v stavku uporaba osebnih zaimkov (pri slovenščini to ni potrebno) dobesedni prevodi določni/nedoločni člen Besedni zaklad Prevzete besede!!!! stvn. (Ahd) - 2 -

3 mies Tisch < discus (miza) mensa > mésa > Ahd. mies sīda (dolg i) Seide (žida) scado Schade (škoda)»verkehrssprache«pettan / Cilli / Marburg kaže določeno število nemških prebivalcev v mestih iz Rim. časov verjetno nemško Reifniz Ribnica Feistriz Bistrica Augsdorf Loga vas Laibach Ljubljana REFORMACIJA BAROK RAZSVETLJENSTVO 19. STOL slovenski teksti pod velikim vplivom nemščine po letu 1918 je ta vpliv KONČAN!!! SLO 3 pokrajine / enote / t.i. vojvodine: KOROŠKA, ŠTAJERSKA, KRANJSKA Osnovna državna tvorba = KARANTANIJA tu nastane vojvodina Koroška (v okviru Bavarske) 955 vojvodina Koroška se loči od Bavarske 976 Koroška se osamosvoji 1180 Štajerska se osamosvoji 1364 Kranjska se osamosvoji Osoje = najstarejši samostan (ok. 1000) benediktinski samostan 3 VELIKI MENIŠKI RODOVI: 1) benediktinci (Sv. Benedikt) 2) kartuzijanci: Žiče (1160) Jurklošter (1170) - 3 -

4 Bistra (1255) Pleterje (1403) St. Paul Osoje (ok. 1000) 3) cistercijanci: Stična, Moše, Kostanjevica na Krki, Vetrinj (1140) CERKVENA UREDITEV Oglej patriarhat Salzburg (nad)škofija postavita mejo med obema škofijama V slovenskem prostoru nastanejo nekatere škofije: 1070 Krška škofija (danes Celovška) 1218 Sekovska (danes Graška; v slovenskem prostoru ne igra nobene vloge) sedež = Seckau (blizu Gradca) 1228 Lavantinska (Mariborska) 1461 Ljubljana Zaključene nemške naselbine na slovenskem (do ½ 19.stol.): Sorica Nemški Rut»Sprachinsel«=»Jezikovni otok«kočevje (Gottschee) 1330_naseljevanje [kočevarji - danes tam živeči; kočevci priseljenci (govorili bavarsko narečje)] 1908_Hans Tchinkel SLOVNICA KOČEVARSKEGA NAREČJA 1941_področje Kočevske naselijo Italijani NEM in ITA se zmenijo za prisilno izselitev v KK Po 2.WW_Nemci se poslovenijo 3 OBDOBJA: 1) Althochdeutsch Glose ohranili so se 3 prepisi (1100) 2) Mittelhochdeutsch

5 - Nemška literatura doživi 1. razcvet z viteško književnostjo (Hoffische Literatur) 3) Neuhochdeutsch po 1500 SREDNJI VEK OSTANKI SREDNJEVEŠKEGA SLOVSTVA na SLOVENSKEM MARIJINA TOŽBA: 14. stol. - opisuje Marijino tožbo pod križem - pisana v VERZIH in PROZI (manj emocionalno nabiti) MRTVAŠKI PLES: - zapisan v rokopisih Viljema Bavarskega - dramatična pesem (nastop različnih oseb) - memento mori CISIOJANUS: - rimani koledar - če ima mesec 31 dni, ima kitica 31 besed - veliko nemških poimenovanj (Hornung, ) - roj. dnevi svetnikov MANUSKRIPT 224: - knjiga zagovorov KAKO JE NASTAL ROŽNI VENEC? Vitezi so služili gospodu, ženski in Bogu. Minne Liebe ljubezen MINNESANG: hôhe minne = visoka ljubezen frouwe (ženska je previsokega stanu, ga ne ljubi) niedere minne = nizka ljubezen wîp, weib (ženska je prenizkega stanu) ebene minne = uravnovešena ljubezen (vse je OK) tougen minne = skrivna ljubezen Srednjeveško slovstvo Zbirka Naša beseda MK 1972 Jakob UNREST (Koroški vitez) KOROŠKA KRONIKA ( ) Pisati jo je začel po letu V njej je omenjeno ustoličevanje knezov)

6 VITEŠKA UMETNOST 1) viteško/dvorsko pesništvo 2) viteška/dvorska epika Ljubezensko pesništvo = službena dolžnost služiti tudi ženskam ne moremo iskati realistične podobe srednjeveškega življenja (idealizirane podobe / literat. utopične narave) VISOKA LJUBEZEN = TEZA URAVNOVEŠENA LJUBEZEN = SINTEZA NIZKA LJUBEZEN = ANTITEZA VITEŠKA LIRIKA Walther von der VOGELWEIDE (najpomembnejši in največji srednjeveški viteški pesnik) * (cca.) Napravil je SINTEZO, po tem viteški pesniki niso mogli povedati nič več pomembnega. Vsi, ki so pisali po letu 1230, so se imenovali POSNEMOVALCI ali EPIGONI. Neidhart von REUENTAL (Gobarski vitez) * 1180/ Zapustil je varne vode Minnesanga. Povedal je vse, kar je bilo res. To smer (nizka ljubezen) je nadaljeval in pripeljal do končnih konsekvenc. Ne opisuje več obnašanja vitezov, ampak občutke deklet. svež veter Bernhard SPANHEIM Vladati začne okrog leta Je velik mecen. Vlada na samostanu Št. Vid/St. Veid an der Glau (glavno mesto koroške) in ima velik posluh za viteško liriko in njihovo kulturo. Leta 1214 na njegov dvor pride Walther von der Vogelweide. Nemško viteško pesništvo v slovenskem prostoru najbolj zaživi na Koroškem*, drugje pa imamo mnogo dobrih posnemovalcev. Viteški pesniki so odvisni od mecenov. Vitez = zmes med potujočim pevcem in navadnim meščanom * Manessische Handschrift Manesse dal zbrati in zapisati dvorsko liriko + slike 3 PESNIKI POSNEMOVALCI - 6 -

7 Der von SUONEGE (Žovneški) pravi baron V svojih pesmih zavzame vlogo viteza. Pesniti začne v 13. stol. (po 1230), ohranjenega pa je zelo malo (v Heidelberškem rokopisu). Frouwe (žena gospoda), Flouwerin WÎP (plemenite žene) Maget Der von OBENBURG (Gornjegrajski) Gornji Grad benediktinski samostan Ni bil vitez, ampak verjetno oskrbnik samostana. Pesni v maniri visoke ljubezni. Njegove pesmi so bolj optimistične, kot tiste od Žovneškega vsebujejo slike iz narave. V Manessische Handschrift-u je ohranjenih 7 njegovih pesmi. Der von SCHARPFENBERG (Ostrogrški) Sledi Neidhardtu, opisuje realno opredelitev viteškega življenja. Ohranjeni sta dve njegovi pesmi. Zadnji viteški pesnik, ki ima stik s Slovenijo/Slovenci: Oswald von WOLKENSTEIN viteški pesnik poznega srednjega veka * grad na Tirolskem Njegova avtobiografska pesem: ES FÜGTE SICH (Zgodilo/Primerilo se je) Med svojimi popotovanji se je naučil 10 jezikov; med drugim tudi jezika WINDISCH (=slovenski jezik). 2 leti je služboval pri Brixenškem škofu, ki ima v lasti Bled, kjer so tudi ohranjena Wolkensteinova dela. = zadnji VELIKI viteški pesnik VITEŠKA EPIKA ( ) Najpomembnejši nemški epski pesniki: 1) Hartman von AUE 2) Gottfried von STRAßBURG Tristan und Isolde 3) Wolfram vom ESCHENBACH (* ) Parzival - 7 -

8 začeli so fr. pisatelji, nem. so njihove zgodbe prevzeli in prilagodili. Vsak vitez je v svojem življenju doživljal AVANTURE (Mhd. aventiure), da bi dosegel tisto stopnjo v razvoju viteza (človeka), ki ji rečemo POPOLNOST. Vitezi imajo v določenih primerih možnost, da svoje napake popravijo. Viteško pesništvo je utopično pesništvo (idealizirana podoba). Erec (=vitez) išče svojo ljubezen najde»idealno ženskozaleži se pri njej«to ni podoba idealnega viteza; žena mu očita, zato se odloči, da bo šel na dogodivščine in s seboj vzel še njo. ü 3 VRLINE VITEZA: 1) prava mera (mâze) ko vse 3 stopnje osvoji, doseže stopnjo im. êre 2) zvestoba (triuwe) (čast), hôhe muot (»high mood«, visoki pogum) 3) stanovitnost (stæte) PARZIVAL = najbolj pomembno epsko delo; najbolj se dotika našega prostora. v NUK-u 5 listin, delov Parzivala v eni od zgodb srečamo Tevrizenta (Parzivalov stric po mamini strani), ki svoje zgodbe z avantur pripoveduje Parzivalu: Nekoč je jezdil od Seville, preko Celja (Zilje) Ogleja (Aglai) Logatca (Ro(h)as) Rogaške Slatine Gandina (Gandîn) okolice reke Drave (pri Ptuju) -> omenjena slovenska pokrajina Trâ reka Grajena potoček te natančni podatki dokazujejo, da je Wolfram slov. kraje prejezdil in jih tudi poznal Pergament: Wigalois (avtor Wirnt von Grafenberg) = sin junaka iz Parzivala = opis življenja tega sina Parzival in Gawan Ulrich von LICHTENSTEIN * Napiše delo z naslovom FRAUENDIENST (Služba ženski). Delo je avtobiografski roman; sploh 1. nemški avtobiografski roman. Končano je bilo leta

9 V njem opisuje t.i. Venus fahrt (Venerina pot) sam avtor se je našemil v Venero in je tako po svetu viteze pozival na boje za čast. Službo Bogu in Gospodu zanemari. Potovanje leta 1227: Benetke Češka meja Na koroški meji ga pričaka skupina vitezov pod vodstvom Bernharda von Spanheima, ki ga pozdravi s slovenskimi besedami:»buge was primi, gralva Venus.«(gralva = kraljica, kraljeva) Napiše tudi FRAUENBUCH (1257) V pogovoru z neko gospo/žensko napeljuje, kako viteštvo počasi propada. Gre za neke vrste kritiko takratne družbe. Bil je dober lirski pesnik: opisuje naravo in ljubezenske občutke pesmi pa uvršča v svoj ep Frauendienst. EPSKA DELA V CELOTI NASTALA V SLOVENSKEM PROSTORU I) KOROŠKA Na tem področju sta pomembna dva epska pesnika: (verjetno meščana) Heinrich von dem TÜRLIN Ulrich von dem TÜRLIN Heinrich je napisal ep KRONA VSEH PUSTOLOVŠČIN (3000 verzov) kompilacija zgodb, dogodivščin; dokaj nepomembno delo. Delo, ki ga napiše Ulrich pa ima naslov WILLEHALM (povzame tematiko Eschenbacha). II) ŠTAJERSKA Ottokar iz GEULE Napiše obsežno rimano ŠTAJERSKO KRONIKO ( verzov). To delo ni ep, temveč kronika (= popis dogodkov v nekem časovnem intervalu). Leta 1318 konča pisanje kronike. Brat Filip iz ŽIČ (verjetno Bavarec, kartuzijanec v Žičah) * 1345 Napiše religiozni ep, kmalu po letu 1302 pa nemško pesnitev VITA MARIÆ ET LAVATORIS (Življenje Marije in Rešitelja/Jezusa) v več kot 8000 verzih. Pri pisanju se je opiral na več srednjeveških viteških del. Žiče (nem. Seitz/Zeits) Ottokar je sanjal o nekem samostanu in ko se je zbudil, je začel vpiti:»zajc, zajc!«- 9 -

10 Matija ZEMLJIČ (duhovnik) Leta 1904 je to delo prevedel v slovenščino, hkrati pa je avtor pesmi Triglav, moj dom. CELJSKA KRONIKA je nastala pred letom 1461, imenovana tudi Kronika grofov Celjskih. V njej je zapisana tudi že smrt zadnjega grofa Ulricha (leta 1456 je bil ubit) Anna WAMBRECHTSAMER (po rodu Slovenka) Delo DANES CELJSKI GROFJE IN NIKDAR VEČ HUMANIZEM, RENESANSA, REFORMACIJA (16. stol.) Zgodovinsko ozadje: HUMANIZEM = novo gibanje Humanisti si prizadevajo za renesanso (ponovno rojstvo, poskus ponovne oživitve»zlate dobe«*, ki jo je srednji vek zapravil). To je fikcija; mrtvega se ne da priklicati nazaj, lahko pa nastane kaj novega. In za to se humanisti zavzemajo. *»zlata doba«= čas vladanja kralja Avgusta, čas latinščine (ki je zato tudi jezik humanistov) Humanizem je evropsko gibanje (po zaslugi latinščine), vendar zato omejeno na tanek sloj prebivalstva (ozka skupina izobražencev). Humanisti začnejo na človeka gledati drugače, zanima jih on sam, postavijo ga v središče (nič več vere, religioznosti). Hkrati s tem pa je človeku zadana težja naloga samoodločanje, svobodna volja. Geslo humanističnih pisateljev = ad fontes! (= Nazaj k izvirom) Sočasno s postavitvijo te zahteve pride do sprememb tudi v religioznem življenju. Le-to pa spremlja gibanje im. REFORMACIJA. Eden najpomembnejših spisov: UTOPIJA (avtor Sir Thomas Moore) prikaže idealno človeško družbo Reformacija se v marsičem razlikuje od humanizma. Ne obrača se le do visokih izobraženih ljudi, temveč tudi na ljudstvo, zato mora pisati v njim razumljivem jeziku ljudskem. Martin LUT(H)ER Leta 1517 na vrata Wittenberške cerkve nabije 95 tez: # zahteva (primarna zahteva) reformacijo;

11 # zahteva prepoved prodaje odpustkov; #»Vsak kristjan naj bere Sv. Pismo sam, ne potrebuje posrednika (duhovnika)«zadnja zahteva posledično pomeni tudi: da mora biti Sv. Pismo prevedeno v jezik, ki ga ljudje razumejo da se morajo ljudje naučiti brati, kasneje tudi pisati. pride do ustanavljanja šol Primož TRUBAR Najpomembnejši dosežek protestantskega gibanja Posluša Lutra na slovenskem pride do razvoja književnosti 1534 Luter izda celotno SV. Pismo v nemščini 1584 Dalmatinov slovenski prevod Sv. pisma 15. stoletje Najpomembnejša je iznajdba tiska: Johann Gutenberg leta 1445 iznajde napravo s pomičnimi črkami; od tega časa dalje lahko knjige tiskajo v več izvodih; ni potrebe po prepisovanju (kar pa ne pomeni, da so se cene knjig znižale) tiskane v INKUNABULAH Turki leta 1453 končno zavzamejo Carigrad: konec Bizantinskega cesarstva (Carigrad postane Istanbul) ta dogodek do neke mere vpliva na kulturno dogajanje in literarno ustvarjanje v Evropi (pripovedi, poročila) Leta 1492 Kolumb odkrije Ameriko: spremeni se gospodarski položaj v Evropi TA ČAS = ZANIMIV, POLN SPREMEMB Človek kot individuum pridobi na pomenu. 16. stoletje na slovenskem Boj med katolicizmom in protestantizmom: 1555 mir v Augsburgu deželni gospod izbere vero svojih podložnikov (»ajus regio ejus religio«) iz teh nasprotij se razvije 30-letna vojna ( ) Poglavitne teme v 16. stol. V slovenskem prostoru: boj med protestanti in katoliki

12 kmečki upori* Turki pomembna dela, ki so jih napisali tujci ali domorodci kmečki upori & Luter: Bori se za človeške pravice, ko pa se uprejo kmetje, se pritožuje. V nekem svojem spisu celo zahteva, da se jih pobije kot stekle pse. Latinščina zgublja na pomenu. Luther pri prevajanju upošteva 3 zakone: 1) tradicija 2) uvede nove besede 3) pozorno poskuša govorjeni jezik (aufs Maul schauen) Nemščina je na začetku 16. stoletja zelo neurejen jezik nima pravil, slovnice. KMEČKI UPORI Kmetje se upirajo, ker jih plemiči izkoriščajo, bojijo se vojn, plemiči so vzljubili denar. EIN NEWES LIED VON DEN KRAJNERISCHEN BAUERN pesem Leta 1515 se pojavi Celjski kmečki upor in ta pesem izide na letakih (Flugblatt). V 6 kiticah pripovedujejo o uporu in tem, kako jih»dobro plemstvo«(adelgut) premaga in kakšne so bile kazni. Zapisano je tudi, kaj so kmetje kričali: LEUKHUP (4x) WOGA GMAINA 1. slovenske tiskane besede!!! STARA PRAVDA Peter von RADIES kupi to pesem v Zagrebu pri nekem starinarju in jo prinese v Slovenijo, kjer o njej poroča Janez BLEIWEIS von TRSTENIK (spis v Slovenski matici, , 1877):»To je slabo zapisana nemška pesem in slovenščina v njej je tudi narobe, razen pravde (pravice).«vseslovenski kmečki upor Leta 1573 izide pesem o tem uporu v nibelunškem verzu (4 kitice, 7-8 zlogov, rima aabb, dolgi verz) in ima dolg uvod o dogajanju (upor Zakaj? Kdo?). To je vzgojna pesem, kmetje so zadrti, prvič povejo, zakaj so se upirali (zoper slabo oblast). Ker je od Boga, je slaba, ker je kazen za grehe. Ne dopušča pa upiranja. Pesnik skuša najti vzrok upiranja tudi v Turkih oni naj bi jih naščuvali, vendar to ni res. TURŠKI VPADI

13 Leta 1575 izide prva tiskana knjiga v nemščini (v LJ) (Mondela). To je knjiga REDE WIEDER DIE TÜRKEN. J. Saliceti je avtor. ITINERARIUM Leta 1530 pošlje kralj Ferdinand odposlaništvo v Carigrad, da bi dosegli mir. Odposlaništvo vodi pl. Jožef Lamberg (s seboj ima tolmača Benedikt Kuripečič) on je tudi avtor tega dela, ki je poročilo o odpravi. Pogajanja so neuspešna. Pot se začne v Augsburgu in se nadaljuje prek Ljubljane, Metlike pridejo v Carigrad. Kuripečič opiše kraje, ohranjenih je nekaj lesorezov se po neuspešnih pogajanjih odpravijo iz Carigrada in pridejo v Ljubljano. Potopis vsebuje tudi pogovor dveh konjušnikov o političnem stanju (papež, spor med verniki, Turki). Z jezikovnega stališča je delo zelo SLABO. Lambert * Svoje življenje opiše v neki nemški pesmi, ki jo J.V. Valvasor objavi v SVK; pesem uporablja Knittelvers, ki so ga prvi uporabljali mojstri pevci (Meistersinger) in se zdaj prenese tudi med obrtnike (4 poudarjeni, 4 nepoudarjeni zlogi). ZNAMENITE OSEBNOSTI / DOGODKI Žiga (Sigismund) von HERBERSTEIN * Izhajal iz prvotno nesvobodne družine, kasneje pa postanejo pomemben plemiški rod. Kmalu pride na cesarski dvor. Njegovo nalogo prevzame Karel V. (sv. Rimski cesar). Leta 1513 ga imenujejo v dvorni svet; pošiljajo ga po svetu: njegova najpomembnejša pot je pot v Rusijo, ki jo opiše v svojem delu MOSKOVSKI ZAPISKI (1549). Delo ja napisano v latinščini (De rerum moscoviticarum commentarii). Ker doživi dober sprejem, ga Herberstein prevede v nemščino. Prevod je SLAB in ga nihče ne bere. Leta 1563 (v Baslu) ga prevede Heinrich PANTALEON(E). ta prevod doživi VELIK USPEH in leta 1567 ter 1576 izide v ponatisih. Leta 1951 ga Modest GOLIA prevede v slovenščino. MOSKOVSKI ZAPISKI: = 1. moderni opis rimskega cesarstva/kneževin

14 = znan po ruskih navadah / načinih vladanja Napiše tudi svoj življenjepis z naslovom SELBSTBIOGRAPHIE v katerem uporablja zelo slabo nemščino. Paracelsus / Aureolus Theophratus von HOHENHEIM (Švicar) * Njegovo delo je predvsem posvečeno medicini. Z očetom pride v Beljak ( ). Noče se zgledovati po avtoritetah takratne medicine (Avicena, Galen). Uradna medicina ga sovraži, ukvarja se z alternativnimi vedami (astronomija, astrologija, ), zavzema se proti delu za denar. Sigmund Freud mu posveti knjigo.»alterius non sit, qui suus esse potest.«svoje spise piše v nemškem jeziku izmišlja si svoje besede, da ga drugi ne bi razumeli. Napiše spis KRONIKA IN POREKLO KOROŠKE, ki zelo dolgo ostane v obliki rokopisa. Šele leta 1955 dočaka tisk. Lorenz in Paul (vnuk) KHEPITZ CELOVŠKA KRONIKA Opisuje dogodke na Koroškem (Celovcu in okolici) v letih Celovec je popolnoma pogorel Maksimilijan ga je podaril deželnim stanovom in ta ko je Celovec postal glavno mesto Koroške 1563 v Celovcu prva nemška maša (= protestantska maša) reformacija (vsa bogoslužja v domačem jeziku) Nikodemus FRISCHLIN * Nemški protestantski pisatelj, ki pa piše predvsem v latinščini. Je tudi dober pesnik, poimenujejo ga»poetus laureatus«. Nenavadno prepirljiv; zastopa načelo, da imajo plemiči preveč denarja hoče več enakosti. Leta 1568 že poučuje na univerzi v Tübingenu. Deželni knez Würtenberški ga da zapreti, dobi prepoved pisanja spisov. Z 28. na 29. novembra je poskušal pobegniti, a si je pri padcu z zidu zlomil vrat. Snov za pisanje je jemal iz Sv. Pisma in antične književnosti (ženske iz stare zaveze Rebecca, Susanna, )

15 Napisal je le eno nemško dramo z naslovom FRAU WENDELGARD. Združiti poskuša latinsko šolsko dramo z ljudsko igro premik Delo JULIUS REDIVIVUS (Oživljeni Julius) Julij Cezar (pesnik ga oživi, pride v Nemčijo) je neprijetna kritika. Oblastniki ga zaničujejo, zameri se jim. 2 leti ( ) je preživel tudi v Ljubljani, kjer je bil rektor stanovske šole. Zanjo je napisal tudi šolski red: - naloge učencev - kaj smejo in česa ne - učenje v latinščini V svojo deželo je pisal pisma in v njih, da na Kranjskem vsak govori 3 JEZIKE (italijansko, kranjsko, nemško) Napiše tudi učbenik za pouk latinščine (izdaja ga v Benetkah), vendar ga v šolah ne dovolijo uporabljat. Hieronymus MEGISER * 1554/55 (Stuttgart) - v Linzu Eden najpomembnejših ljudi v slovenski kulturni zgodovini. N. Frischlin je bil njegov učitelj. Njegov oče pa je učitelj na tamkajšnji šoli. Kot privatni učitelj deluje na Kranjskem. V Gradcu je imenovan za historeografa. Leta 1593 pride v Gradec, postane rektor celovške stanovske šole (Collegium sapientæ et pietatio). Leta 1601 mora kot protestant zapustiti Koroško odide v Leipzig, kjer postane dvorni historeograf saškega dvornega kneza. Tu živi do leta 1616, ko dobi dovoljenje za vrnitev v Avstrijo. Zasluge na področju: Slovaropisja / jezikoslovja napiše 1. slovar: SLOVAR 4 JEZIKOV (Dictionarium quator lunguarum), kjer je slovenščina uporabljena kot enakovreden jezik. izda tudi knjigo PREGOVOROV (1592) misli + pregovori (tudi slovenski) Chi od ſtraha umre, ſperzi mu zuone (Kdor od strahu umre, mu zvoni s prdci) je prvi, ki se začne ukvarjati s turščino napiše razpravo o turščini

16 Leta 1612 v Leipzigu izda knjigo z naslovom ANNALES CARINTHIÆ (Koroški letopisi) dela ne napiše povsem sam. pisati ga začne Michael Gotthardt Christallnigkh (Kristalnik) Obstajajo še nekateri religiozni spisi, kjer se katolicizem in protestantizem medsebojno obtožujeta: Muchitsch (iz Celja) napiše dolgo razpravo o prednosti katoliške vere teološki problemi so obravnavani v latinščini, obrekovanje pa v nemščini. Pomembna skupina v katolicizmu so PREKRŠČEVALCI ali ANABAPTISTI, ki trdijo, da je treba ljudi ponovno krstiti, ko odrastejo. Nekaj pomembnejših piscev: Balthazar HUBMAYR Ustanovitelj prekrščevalcev, švicarski duhovnik je na Dunaju obsojen in zažgan temu dogodku je priča P. Trubar Hans HAAS Živi v Slovenskem Gradcu. Po Trubarju se imenuje Janž Zajc. Napiše poslanico v nemščini, ki jo pošlje v Sl. Gradec. V njej opisuje preganjanje anabaptistov. Leta 1527 ga obtožijo in v Gradcu tudi obesijo. V tem obdobju se pojavijo tudi JEZUITI, imenovani po Ignaciju Lojolskem (sodnik duhovnik). Leta 1597 v Ljubljani ustanovijo šolo in kolegij (začetek Univerze). V šolstvu imajo pomembno vlogo, saj pospešujejo literarno ustvarjanje in kulturno življenje. Sicer se zavzemajo bolj za latinščino, za Božič pa uprizorijo igro v slovenščini. Pojavijo se tudi cerkvene pesmi, k dopolnitvi branja Sv. Pisma. Protestanti jim dajo večji pomen, kot katoliki. Trubar jih piše v slovenščini. Z njimi se ukvarjajo pesniki in imajo dokaj visoko umetniško vrednost: Paul GERHARD Piše cerkvene pesmi, ki se ukvarjajo z religioznimi problemi živijo naprej kot katoliške; sodelujejo tudi glasbeniki. Leta 1628 morajo protestantski plemiči zapustiti avstrijske dežele; pišejo pesmi o težavah, ki jih imajo v izgnanstvu. To so EXULANTI (eden najbolj znanih je Hans Khnevenküller) EXULANTEN LITERATUR:

17 Johannes KHEPLER Od 1595 do 1600 je astronom in astrolog v Gradcu. Izdaja koledarje, v katere vključuje tudi literarna dela (5 takih koledarjev). Izhajajo tudi pratike. Astrologija je mlajša in neumnejša sestra astronomije. BAROK (17. stol.) Vsestransko gibanje, ki zavzame celotno Evropo, z najmočnejšim vplivom na literaturo. Načela: MEMENTO MORI (zopet strah pred smrtjo in življenjem), CARPE DIEM in VANITAS. Človek baroka si svet predstavlja kot gledališki oder: THEATRUM MUNDI Ta čas zaznamuje 30-letna vojna ( ). Nemški barok traja od 1600 do 1720 in zavzema dve generaciji piscev. Prva doživi 30- letno vojno in o njej poroča, druga (mlajša) se od nje distancira. Andreas GRYPHIUS napiše sonete o nestanovitnosti časa pesniki so zelo vezani na sodobni čas. Leta 1624 Martin GRITZ napiše prvo preskriptivno nemško poetiko DAS BUCH VON DER DEUTSCHEN POETEREY. Odeva stanje tistega časa povsod vlada kaos. Ta poetika je v uporabi do leta 1730, ko GOTTSCHED napiše novo: CRITISCHE DICHTKUNST (für) DIE DEUTSCHEN kaže na razsvetljenstvo Najpomembnejši pisec je Hans Christoph von GRIMMELSHAUSEN, ki napiše nemški razvojni roman SIMPLICIUS SIMPLICISSIMUS vsebina podobna tisti v Parzivalu. KOROŠKA GALLANDA Napiše prvo pesniško zbirko v nemškem jeziku. Virilius GLEIßENBERG * 1685 (Salzburg) Na Koroško pride kot menih v samostan Osoje. Tam živi do smrti. Leta 1725 postane opat. Piše v latinščini

18 Napiše dolg latinski ep z naslovom POLJSKI KRALJ BORISLAV SPOKORNIK OSOJSKI (v 6 knjigah). hudoben kralj; na stara leta izgnan iz svoje dežele. Pomembno je, da snov za pisanje jemlje iz okolja, kjer živi. MEDICINA CONTRA MELANCHOLIAM navodila zoper melanholijo (neke vrste bolezen, depresivnost). Zdravilo naj bi bilo branje poezije. V svoja dela vpleta tudi krajše zgodbice, humornega značaja (v nemškem jeziku). ŠTAJERSKA Ø KRANJSKA Zbirka kritik s pomembno literarno vrednostjo gledališki dogodek (v cerkvi pri bogoslužju) Pridigar na slovenskem: Janez SVETOKRIŠKI Za pridige je značilno, da imajo svojo gledališko vrednost. Vanje naj bi bile vpletene krajše humoristične zgodbe, ki prenašajo to, kar bi pridigar rad povedal. Janez Ludvik SCHÖNLEBEN * pridigar teolog polihistor Napiše KARNIOLA ANTIČNA IN NOVA spis Leta 1672 izda slovensko knjigo (ponatis) EVANGELIJI INU LISTUVI. Leta 1669 napiše zbirko pridig v nemščini: PRAZNIČNE POŽIVLJAJOČE URE. V tej zbirki kaže odlično seznanjenost s hist. problemi. V njem vidijo njegovega predhodnika; meniha Abrahama San(c)ta CLARA. Deluje na Dunaju postane dvorni pridigar; nekaj časa živi v Gradcu, gre tudi v Rim verjetno skozi Ljubljano. Njegovo pravo ime (A. St. Clara) je Hans Ulrich MEGERLE. * 1644 (Dunaj)

19 Pridiga Kranjcem: EINE REDLICHE RED(E) für DIE KREINERISCHE NATION. Na dan Sv. Ahaca so Kranjci na Dunaju praznovali zmago pri Sisku (zmaga nad Turki). Pridiga kasneje izide tudi v tisku. Narrabo mirabilia tue začetek pridige Povzame jo po Valvasorju. Izda še veliko pridig, kjer govori o grehih, nevarnostih, ki pretijo v takratnem času, identificira sovražnike (Turke), boleznih (kuga), slabo govori o Judih. Najpomembnejši pisatelj na kranjskem v 16. stol.: Janez Vajkard VALVASOR * 1641 (Ljubljana) velik polihistor etnograf etnolog literat član angleške družbe (English Royal Society) Po študiju odide na potovanje po Evropi (14 let), kupi Bogenšperk (bakroreznica) in se loti pisanja SLAVE VOJVODINE KRANJSKE. Leta 1689 DIE EHRE DES HERTZOGTHUMS CRAIN (15 knjig). Pride na beraško palico, prodati mora Bogenšperk in se preseli v Krško. Prodati mora tudi svojo knjižnico zagrebškemu škofu. TEATER ČLOVEŠKE SMRTI delo v 3 delih Franz von WÜLZENSTEIN * (tega leta izide njegova zadnja knjiga, ki jo izda njegov brat) Izda prvi baročni roman v nemškem jeziku, ki je prevod in pridredba Ferranteja Pallavacinija (v svojih delih napada cerkev). Napiše 4 romane: Govoreča mutka»la muta lapacce«(1669) Usoda lepe Velimire in Velandra (1671) Popolna zaročenka Vulkan (plete svoje ljubezenske vezi) Adam Sebastian von SIETZENHEIM(B)

20 V Ljubljano pride iz Nemčije, pred letom 1650 (omenja ga Valvasor). Leta 1659 izda knjigo OGLEDALO GENEROZNE MLADOSTI / MLADINE. Delo izide v Münchnu. To je delo z vzgojno noto, kako je treba plemiško mladino vzgajati, vrednote, ki naj bi si jih ta mladina pridobila. 1. poskus na slovenskem, kjer se nekdo ukvarja z vzgojo!!! Albert von PELZHOFFEN Iz Novega Mesta živel je na gradu Kamen. Piše politične spise in jih izda v knjigi NA NOVO ODKRITA DRŽAVNIŠKA MODROST (sooča se s politiko svojega časa, kritičen). Knjigo leta 1710 v Frankfurtu izda njegova žena. Svoje knjige izdaja v Nemčiji, ker jih v avstrijskih deželah prepovejo. Zavzema se za javno blaginjo, pomoč do boljšega življenja. Markus GERBEC znameniti zdravnik * Študira v Italiji. Svoja dela piše v latinščini. Zavzema se za prenehanje prakse puščanja krvi. Razmeroma pomembno delo: GRÜNDLICHE VERTHÄYDIGUNG DER LAYBACHERISCHEN LUFT (Temeljita obramba ljubljanskega zraka). 1. okoljevarstveno delo na slovenskem Najpomembnejši prazniki: Božič pasijonske igre Velika noč Ni stalnih gledališč, samo veliki dvori (po letu 1648 konec vojne). Razcvet na Dunaju dvorno gledališče (Burgtheater), z Leopoldom II. (vlada od ). V provincah ni gledališč, šele v 18. stol. se začnejo pojavljati prva stanovska čledališča (po stanovih, tudi v LJ). Ta gledališča so navezana na popotna gledališča družine, primitivna, neizobražena publika, ki ima rada smeh, kri to niso plemenita gledališča. Igralci v gledaliških skupinah so poklicni igralci (od tega živijo) iz Italije, Nizozemske, Anglije; kasneje tudi nemškogovoreči hochdeutsche Komedianten (ne razumejo drugih jezikov, vse povejo z mimiko Pavliha = Hanswurst). Igrajo stalne igre, prav tako tudi resne igre = Staats- und Hauptaktion prikazujejo zgododvinske dogodke Znani kranjski igralci; 2 ljubljančana: # Martin HÄNDLER

21 # Melchior HARRER V gledališki skupini dosežeta velik uspeh iz materialov sta sestavila in napisala lastno igro. Ponavadi igrajo EX TEMPORE = sproti si izmišljajo, kaj bodo igrali (comedia del arte) Der verirrte Soldat / Des Glücks Probierstein (igra) Nastane v 2. pol. 17. stol. (1670) Peter von Radisch jo leta 1865 objavi v Zagrebu. Glamurozno = zaplete zgodbo perzijski cesar želi umoriti sina; reši ga prijatelj, nato pa sin reši očeta konec je srečen, zanimivo za gledalca! (osebe visokega stanu) # Franc Jožef GOGALA * Igralec v popularni skupini (znan v A in NEM), postane dvorni igralec (Hofkomediant) v GLEDALIŠČU PRI KOP. VRATIH (na Dunaju). Napiše svojo igro: ERNEST / ERNST ŽELEZNI koroški vojvoda, ki se zadnji leta 1414 ustoliči na Gosposvetskem polju in leta 1418 uspešno brani Radgono pred Turki. Igra naj bi bila igrana okoli leta 1717/23. Ohranjen letak igralci si na vajah (sproti) izmišljajo besedilo, obstaja le okvirna zgodba. Tuje gledališke skupine prinašajo sodobne igre kranjsko občinstvo se seznanja s tem, kaj se dogaja po Evropi v Ljubljano pride gledališka skupina, ki jo vodi Elenson (Capo, Principal, glavni igralec) vodja, glavni igralec, lastnik družine. Ta prinese igro Andreasa Gryphiusa, PAPINIANUS (nastala leta 1659). Igra je državni akcijon (Staatsaktion). Pred ali med igro igrajo komično, zaradi gledalcev (da se ne bi začeli dolgočasit). Izberejo igro Molierja. Skupine so na slabem glasu. Posebno dovoljenje za igranje v mestih da igralski grof. Niso smeli govoriti vulgarno, igrati med prazniki, na cesarjev rojstni dan, RAZSVETLJENSTVO (Aufklärung nič razuma) ( ) Spremeniti želijo svet, razsvetliti, narediti boljšega (s pomočjo luči razuma). Deluje na podlagi zdravega razuma, vstran potiska čustva razsvetljeni absolutizem. Marija TEREZIJA ( ) splošna šolska obveza Jožef II. razpusti samostane, meniške rodove, leta 1773 razpustijo jezuitski red

22 Religija izgublja na pomenu vladarji se otepajo duhovščine. DEIZEM človek mora sam skrbeti za svet, zato mu je bog dal razum; spreminjajo se kulturne razmere. W. LEIBNIZ začetnik razsvetljenske filozofije Paralelno se razvijata SENTIMENTALIZEM poudarja čustvo, nasprotuje razsvetljenstvu- in PIRETIZEM religiozno (umika se v privatnost). Z Rousseanom se STURM UND DRANG ROMANTIKA razvije čustva so več kot razum SLOVENSKI PROSTOR V ČASU RAZSVETLJENSTVA Žiga POPOVIČ eminenten * 1705 (Arclin pri Celju) (Perchtoldsdorf pri Dunaju) Predstavnik razsvetljenstva na slovenskem, piše v nemščini. Razglasi se za zasebnega znanstvenika. Potuje po Evropi in se seznanja z nemškimi literati (lingvisti). Gottsched najpomembnejši lingvist Premik v razmišljanju: Gottsched upošteva le narečje osrednje Nemčije, vse druge pozabi. Popovič pa v svojih spisih zahteva, da upošteva še ostala narečja. SPOR (1750 Untersuchungen von Meere več razprav). Leta 1753 na dunajski univerzi dobi službo prvega profesorja nemščine (prej ga ni bilo). Tam službuje do leta 1766, nato se upokoji. Popiše jezik, nastane delo: NEMŠKA OPISNA SLOVNICA, uredi uradno zapisovanje in zbirati začne material za slo-nem slovar, vendar ga ne dokonča. Bil je proti poimenovanju»slovar«, ker beseda izhaja iz besede»sclavus«, kar pomeni slava. Anton Tomaž LINHART * Leta 1780 izda dramo MISS JENY LOVE (vpliv Lessingovega dela Miss Sara Sampson) ni več razsvetljensko delo, ima prizvok viharništva (Sturm und Drang). Almanah (pesmi) BLUMEN AUS KRAIN (1781) zbere svoje pesmi (idile, junk pesmi, niso vse njegove), najboljše takrat na slovenskem in nemškem. Objavi (junaško) pesem PEGAM IN LAMBERGAR; prevede jo v heksameter poskus ZGODOVINE KRANJSKE

23 Tisti čas v Nemčiji vlada STURM UND DRANG: 1781 Schillerjevi RAZBOJNIKI malo prej WERTHER sloni na čustvih napredek: ekstremno gibanje dobi ekstremen odgovor (zavrača ves razum) nemško klasično obdobje Johann Anton SUPPANTSCHITSCH * Pozno obdobje razsvetljenstva pri nas. Rojen v Ljubljani, revnim staršem. Leta 1803 je verjetno napisal dramsko delo: OBA GOSPODA TURJAŠKA. Za nekaj časa odide na Dunaj (potuje 20 dni), kjer je opisal življenje na univerzi. Leta 1808 dobi službo profesorja gimnazije v Celju (do 1817), potem pa prestopi na gimnazijo Maribor. Najprej poučuje različne predmete, kasneje se usmeri na zgodovino. Poskusi se tudi kot gramatik. Piše v nemškem jeziku. Prozni pisatelj: predvsem opisuje različne slovenske pokrajine: IZLET IZ CELJA V SOLČAVO IZLET IZ CELJA V SEVNICO (obe poti je prehodil sam) Raziskoval je v starih arhivih. Njegov stil je skoraj bliže baroku kot razsvetljenstvu. Najpomembnejši kot pesnik: BALADE PRIGODNICE o mojster verza o v svojem patosu uporablja zelo»pritegnjeno«, neuporabno in neprimerno govorico Njegovi učenci: M. Slomšek F. Miklošič J. Koseski Njegovo pomembno delo: PEGAMA IN LAMBERGARJA prevede v nemščino, ohranijo originalno slovensko kopijo stopico. 19. STOLETJE Najpomembnejši nemški pesnik, rojen na Kranjskem: Anastasius GRÜN Anastazij Zelenec (po Prešernu) *

24 Pravo ime: grof Anton Alexander AUSBERG. Imel je graščino Šrajbarski turn pri Leskovcu (pri Krškem). Na Dunaju je bil Prešeren njegov učitelj. Leta 1831 izda zbirko pesmi z naslovom SPAZIERGÄNGE EINES WEINER POETER, v kateri zelo kritično označi takratno politično in kulturno delo v Avstriji. To leti predvsem na Metternicha. Nastopi zoper cenzuro. Bil je tretji, ki je še enkrat prevedel Pegama in Lambergarja Leta 1850 v Leipzigu izda pesmi VOLKSLIEDER AUS KRAIN. Začenja se obdobje časopisov (dnevni, tedenski, ) za kmete, rokodelce, ženske, Tudi v slovenskem prostoru začnejo izhajati časopisi (Tanja Žigon, Nemški časopisi na slovenskem, 2001, Študentska založba). Prvi časopis v slovenskem prostoru (v Ljubljani) je TEDENSKE LJUBLJANSKE NOVICE (izhaja samo 2 leti ). Prinaša to, kar je bilo najti v drugih časopisih. LAIBACHER ZEITUNG začne izhajati leta 1778 (do 1918), ima tedensko prilogo, posvečajo se umetnosti, zgodovini, popisu. Najpomembnejša priloga je ILIRSKI LIST ali Illyrisches Blatt (januar /49). V njem objavljajo slovenski pesniki (Prešeren, Deklcam), zgodovinarji ter slovenski pesniki, ki pišejo v nemščini. Nudi pomembno čtivo za slovensko izobraženstvo in manj izobražene. Ves čas se dosledno zavzema za slovenske koristi. Čopovo besedilo o črkarski pravdi. CARNIOLIA (6 let; ) Najpomembnejši urednik je Leopold Kordesch. domovinski interesi: da bi se Kranjsko natančno popisalo in da bi objavljali tudi pisatelji, ki pišejo v nemščini, pa imajo vseeno stik z domovino. Ta ideja propade, zaradi težav s financiranjem. 20. STOLETJE Tudi v tem času se nadaljuje nemško ustvarjanje na slovenskem. Lili NOVY piše tako v nemškem, kot v slovenskem jeziku. V našem prostoru so še ljudje, ki pišejo v nemščini. Posebej še po 2. WW, kasneje (2. polovica 20. stol.) manj. Le na Štajerskem se še pojavlja določena nemška meščanska elita

25 Druga verzija zapiskov pa je v obliki vprašanj in odgovorov na ta vprašanja. Vprašanj/odgovorov je veliko, ker je celotna snov predavanj podana v tej obliki. Niso pa to vprašanja, ki se pojavljajo na izpitu (nekatera že, ne pa vsa!). Na izpitu so vprašanja zastavljena bolj na široko (npr. tri ali celo več vprašanj iz zapiskov je na izpitu sestavljeno kot eno samo vprašanje, na katerega pa morate čim več odgovoriti). Pa veliko sreče! Vprašanja iz nemške literarne ustvarjalnosti na Slovenskem Janko 1. Kdaj so nastali Freisinški spomeniki? 2. Kateri so štirje aspekti, ki so vsebovani v Freisinških rokopisih? 3. V kateri pisavi so zapisani Brižinski spomeniki? 4. Na katerem črkopisu sloni gotika? 5. Kaj je iznašel Johann Gutenberg? K čemu je to pripomoglo? 6. Kdaj se uveljavi gotica v nemških besedilih? 7. Kateri sta prvi slovenski tiskani knjigi? Katerega leta sta izšli? Kdo ju je napisal? V katerem črkopisu sta zapisani? 8. Katerega leta je prišlo do preobrata pri Trubarju? Kaj se je takrat zgodilo? 9. Kaj se zgodi, ko začne Trubar pisati v latinici? Kdaj se to zgodi? 10. Kakšen je Trubarjev črkopis? Pod vplivom katerega pravopisa je bil Trubarjev črkopis? 11. Kaj je uporabljal Trubar v svojih besedilih? 12. Zakaj so pri Trubarju nekatere besede zapisane z veliko začetnico? 13. Katere besede je začel Martin Luther pisati z veliko začetnico? Zakaj? 14. Kaj je značilno za odvisne stavke? Kdo je to uporabljal? 15. Kako se kaže vpliv nemščine v slovenskih besedilih? 16. Kdo je začel s prevajanjem svetega pisma v slovenščino? Kdo je sveto pismo dokončno prevedel? Katerega leta? S katerim prevodom si je pri prevajanju pomagal? 17. Iz katerega jezika je prevzetih veliko besed? Katere besede je še prevzela slovenščina? 18. Katerega leta se je končal vpliv Nemcev? Zakaj? 19. Katere slovenske pokrajine je zavzelo nemško literarno ustvarjanje? 20. Katera je bila prva državna tvorba? 21. Kdaj je nastala vojvodina Koroška in kdaj samostojna vojvodina Koroška? 22. Katerega leta se je osamosvojila Štajerska? Pod katero slovensko pokrajino je spadala prej? Kdaj je postala samostojna vojvodina Štajerska? 23. Kakšno vlogo so v srednjem veku imeli samostani in knjižnice? 24. Kateri je najstarejši samostan na Slovenskem? Kateri meniški red je v tem samostanu? 25. Kateri so še drugi samostani v srednjem veku ustanovljeni na slovenskem ozemlju? Kateri meniški redovi so bili v tem času na Slovenskem? 26. Kje je bila ustanovljena prva Kartuzija na Slovenskem? 27. Katere so še kartuzije, ki so nastale na slovenskem prostoru v Srednjem veku? Katerega leta so nastale? 28. Kateri samostan je pomemben na Koroškem, katerega leta je nastal? 29. Kaj je naredil avstrijski prestolonaslednik Jožef II v 18. stol.? 30. Kako je izgledala cerkvena ureditev? Kje je bil patriarhat in kje nadškofija? Iz katerega leta je ta delitev? Pri čem ima ta cerkvena delitev posledice? 31. Katera reka je meja med patriarhatom in nadškofijo? H kateremu procesu je pripomogla ta meje?

26 32. Katere škofije so nastale na slovenskem ozemlju? Katera škofija je na Slovenskem nastala prva? Katera je bila najpomembnejša škofija? Kdaj je nastala? Kdo je njen ustanovitelj? Kdaj je nastala ljubljanska škofija? Kaj je zanjo značilno? 33. Kateri je najpomembnejši jezikovni otok na Slovenskem? Kateri sta dve zaključeni nemški naselbini na Slovenskem? 34. Kdaj se začnejo naseljevati Kočevarji na Kočevsko? 35. Kdo je napisal slovnico kočevskega narečja? Kdaj? 36. Za kaj so se leta 1941 odločili Nemci in Italijani? 37. Kam so Nemci skupaj z Italijani naselili Kočevarje po prisilni preselitvi? Kaj se je zgodilo z našimi ljudmi na območju kamor so potem naselili Kočevarje? 38. Kje so Apače? Po čem so znane? 39. Kako se deli starejša nemška književnost? 40. Kdaj je obdobje stare, kdaj srednje in kdaj nove visoke nemščine? 41. V katerih deželah se začne razvijati obdobje nove visoke nemščine? 42. Kateri je bil prvi jezikovni premik? Naštej lastnosti jezikovnih premikov? 43. Kaj je značilnost priimkov? 44. Kako so se pri nas ohranile stare nemške glose? 45. Kdaj so nastali prepisi originalov? Iz katerega obdobja so originali in iz katerega njihovi prepisi? 46. V katerem narečju je napisanih večino tekstov iz obdobja srednje visoke nemščine? 47. Katera dela so pomembnejša? Tista, ki so nastala pri nas ali tista, ki so prišla k nam od drugod? 48. S katero temo/s kakšnimi vprašanji se ukvarja večina tekstov? Zakaj? 49. Kako je bilo z vero v srednjem veku? Je bila povsem izključena? 50. Katera književnost se pojavi v obdobju visokega srednjega veka? 51. Katera dela lahko uvrstimo k leposlovju? Tista, ki so nastala pri nas, ali tista, ki so prišla k nam od drugod? 52. Kaj so v obdobju literature visokega srednjega veka želeli doseči z religioznimi spisi? Kako so ohranjeni te religiozni spisi (v drobcih ali v celoti)? 53. Naštej religiozne spise! 54. Kakšna je značilnost zagovorov? 55. O čem pripoveduje religiozni spis z naslovom Marijina tožba? 56. Kako je zapisana Marijina tožba? Kakšna je značilnost delov, ki so zapisani v prozi in kaj tistih, ki so zapisani v verzih? 57. Kje je ohranjen Mrtvaški ples? Kaj je značilnost rokopisa tega dela? Kaj pomeni»mrtvaški ples«? 58. Kaj pomeni»memento Mori«? 59. Kaj po krščanski morali predstavlja smrt? 60. Kaj nam sporoča rokopis»grešniku v dober namen«? 61. Kaj je»cizija Janus«? Kaj je značilnost tega koledarja? 62. Kakšno vlogo so imeli koledarji v srednjem veku? 63. Kaj so Zagovori, kdo jih je tako poimenoval? Kakšna je njihova naloga? 64. Kdo je ustvarjal dvorsko/viteško književnost? 65. Kdo so bili vitezi? Kaj je njihova značilnost? Kaj so imeli vitezi? Kakšni so morali biti? Kdo jih je spremljal? 66. Kaj je bilo pri vitezih najpomembnejše? Za kaj so služili vitezi? V kakšni družbi so živeli? Komu so služili? Katera njihova služba je bila najtežja? Zakaj? 67. Kaj se je razvilo iz njihovega služenja ženski? 68. Za kaj si prizadeva dvorska epika? 69. Za kaj si prizadeva izobražen vitez na področju ljubezni? (štirje ljubezenski aspekti)

27 70. Kaj je značilno za visoko ljubezen (hôhe Minne)? 71. Kaj je značilno za nizko ljubezen (niedere Minne)? 72. Kaj je značilnost uravnovešene ljubezni (ebene Minne)? 73. Kaj je značilnost skrivne ljubezni (touge Minne)? 74. Kje je najbolj zaživelo viteško pesništvo na slovenskem prostoru? Kdo je tam podpiral viteze? Kakšen je socialni status vitezov? 75. Kdo so ustvarjalci»minnesanga«na slovenskem prostoru? 76. V katerem rokopisu so ohranjene tri pesmi Žovneškega? 77. Kdo je napisal Kroniko Koroške? Kdaj je začel s pisanjem? Katero obdobje zgodovine je zajel? 78. Kakšen položaj so imeli vitezi v družbi? Kaj so na koncu postali vitezi? 79. Kaj predstavlja viteško pesništvo? 80. Kakšne vrste ljubezni lahko gojijo vitezi? 81. Kaj so želeli vitezi ustvarjati s pomočjo pesmi? Kakšna je zaradi tega njihova lirika? 82. Kateri so štirje ljubezenski aspekti? 83. Kaj predstavlja visoka, kaj srednja in kaj nizka ljubezen? 84. Kateri so najpomembnejši vitezi na Slovenskem? 85. Kako poimenujejo ljubljeno žensko v visoki, kako v srednji in kako v nizki ljubezni? 86. Kako se imenuje ženska, ki si jo mora poiskati vitez? 87. Kje je živel pesnik Der von Obernburger? Kdaj? 88. S čim se je ukvarjal v svojem poklicnem življenju? Je bil vitez ali kaj drugega? 89. O čem je pesnikoval v svojih pesmih? Koliko je njegovih pesmi? 90. Kakšen pomen imajo bele lilije in rdeče vrtnice? 91. Kdo nastopa v pesmih Scharpfenberga? Kaj se z njo zgodi? 92. Kdaj so viteški pesniki ustvarjali pri nas? 93. Katera je tema njihovih pesmi? 94. Zakaj ima Oswald von Wolkensteinski tako ime? Kdaj je živel? 95. Kako je naslov njegove avtobiografske pesmi? 96. Kaj je značilno za njegove pesmi? 97. Ali je bil Oswald von Wolkenstein izobražen? Kaj to potrjuje? 98. Kakšno poezijo je pisal Wolkensteinski? 99. Kateri problemi so ga pestili? 100. Kaj je značilno za njegovo videnje ljubezni?/kam prehaja zemeljska ljubezen? 101. Kaj je uporabljal Oswald von Wolkensteinski? 102. Kdaj je obdobje dvorske epike? 103. Kaj je na slovenskem prostoru ohranjeno iz tega obdobja? 104. Kateri so trije pomembni epiki, ki so ustvarjali na slovenskem prostoru? 105. Kaj so morali opraviti vitezi, preden so bili sprejeti v elitni klub vitezov? 106. Kje se je začelo viteštvo? 107. Kaj so avanture? 108. Kdo je napisal delo Parzival? 109. Kakšen problem se kaže v tem delu? 110. Kaj se dogaja s Parzivalom? Kaj išče? 111. Kateri motiv se kaže v delu Parzival? 112. Kdo je Trevrizent? Kaj se z njim dogaja? 113. Kdaj je živel Wolfram von Eschenbach? Kaj njegovega je ohranjenega v NUK-u? 114. Kateri njegov roman je pomemben, kaj opisuje? 115. Kaj se dogaja z vitezom, ki je opisan v tem romanu dogaja? Katere tri vrline si vitez pridobi?

28 116. Kaj pomeni ERE? Kdaj si jo vitez pridobi? 117. Kdo je napisal Tristan und Isolde? 118. Kaj se zgodi s Tristanom in Isoldo v tem romanu? 119. Katera je poglavitna tema viteške epike? Kaj pomeni»ebene Minne«? 120. Kdo je bil Ulrich von Lichtenstein? Kdaj je živel? Kakšen pesnik je bil? Katero je njegovo avtobiografsko delo, kaj to delo predstavlja, kaj opisuje? 121. Katero pot je opravil? Kako je to izgledalo? 122. Katera služba je pri njem imela prednost, kaj je bilo z ostalima dvema? 123. Kaj je naredil Bernhard Spanheim ob prihodu Ulricha Lichtensteinskega? Kdaj se je to zgodilo? 124. Katero knjigo je napisal Ulrich Lichtensteinski? Kaj je zanjo značilno? 125. Kakšne vrste pesnik je? O čem pripovedujejo njegova dela? 126. Katere pridobitve prinaša reformacija? 127. Kdo je bil začetnik reformacije? Kakšna je bila njegova zahteva? 128. Kakšen je bil jezik v 16.stol.? 129. Kaj je vplivalo na književnost 16.stol.? 130. Kdaj so se začeli kmečki upori? Kateri so vzroki zanje? Kateri so pomembni kmečki upori na Slovenskem? 131. Katera pesem je ohranjena iz obdobja kmečkih uporov, kaj sporoča? 132. Kakšno vlogo pri osveščanju o kmečkih uporih je imel Peter von Radiec (Peter Radič/Peter Plemeniti)? 133. Kakšen pomen ima puntarska pesem»le vkup, le vkup, uboga gmajna«za Slovence? 134. V katerem delu so prvič zapisane slovenske besede? 135. Kako je nek pesnik obravnaval kmete, ki so se upirali? 136. Katerega leta je izšla v Ljubljani prva nemška tiskana knjiga? 137. Kaj pomembnega je nastalo iz obdobja vpadanja Turkov? 138. Kdo je bil Benedikt Kuripečič? Kaj je napisal? 139. Kdo je še napisal neko pesem o pogajanju s turškim sultanom o prenehanju napadanja Turkov? 140. Kdo se je še podal v Carigrad k turškemu cesarju? Kaj je napisal? Kdo je njegovo delo objavil? 141. Kateri je znameniti verz, ki so ga uporabljali, ko so opisovali svoja doživetja s Turki? 142. Kdaj propade viteška književnost? 143. Kdo je na Koroške izdal prvo pesniško zbirko napisano v nemškem jeziku? Katerega leta? 144. Kdaj je živel Virgilius Gleiβenberg? V katerem jeziku je pisal? S čim se je ukvarjal ob svojem prihodu na Koroško? Kje je živel na Koroškem? 145. Katero je pomembno delo Virgiliusa Gleiβenberga? Katero knjigo je poleg tega dela še napisal? 146. Kdo je pomemben pridigar Osrednje Slovenskega prostora (Kranjskega)? 147. Definicija pridige! Katero pomembno vlogo ima pridiga? Po katerih pravilih so pridige pisane? Kakšen učinek morajo imeti? 148. Kaj je Johann Ludwig Schönleben naredil leta 1672? 149. Katero Schönlebnovo delo je pomembno za Slovence? Katerega leta je nastalo? 150. Koga so literarni zgodovinarji videli kot Schönlebnovega naslednika? Kje je deloval?

29 151. Kakšno je pravo ime Abrahama a Santa Clara? Katero delo je napisal? Katerega leta? 152. Po kom je povzel podatke o Kranjski, ki jih je uporabil v svojih delih? V katerem delu je pisal o Kranjski? 153. Kaj mu je predstavljalo nevarnost? 154. Katera je njegova negativna človeška lastnost? 155. Kdo je najpomembnejši pisec na Kranjskem? V katerem času je živel in ustvarjal? 156. Kaj je bil po poklicu? 157. S katerim delom si je zaslužil čast, da je postal član angleške kraljeve družbe (Royal Society) 158. Katero je njegovo najpomembnejše delo? Kje ga je ustvarjal? V kolikih knjigah je napisan? 159. Katero delo je še napisal? V katerem jeziku? O čem to delo pripoveduje? 160. Kakšno vlogo na Slovenskem ima Hans von Wützenstein? 161. Čigavi prevodi so njegovi romani? Kaj je s tem dosegel? 162. Katere štiri romane je napisal Ferante Pallavicini? Kakšen je bil kot človek? 163. Kaj je napisal Adam Sebastjan von Sietzenheim? Kakšno vlogo ima to delo? Kje je izšlo to delo? 164. Katero delo je napisal Albert Pelzhoffer? Za kaj se je zavzemal? Kakšno vlogo naj bi po njegovem imela politika? Katera je njegova lastnost in kaj ga dela nenavadnega? 165. Kdaj je živel Markus (Marko) Gerbec? 166. V katerem jeziku je Grebec pisal svoja dela? Za kaj si je prizadeval? 167. Katero je njegovo razmeroma pomembno delo? V katerem jeziku je napisano? 168. Katera epika sta bila pomembna na Koroškem? V kakšnem razmerju sta bila eden do drugega? Katera pomembna dela sta napisala? 169. Kje je bil viteški turnir? 170. Kateri epski pesnik je bil znan na Štajerskem? Katero delo je napisal? Kaj je to delo zajemalo? 171. Katero delo je nastalo v Spodnji Štajerski? Kdo ga je napisal? Kje je avtor tega dela živel? Kaj je značilnost tega dela? 172. Kdo je njegovo delo prevedel v slovenščino? Kdaj? 173. Katero delo je znano iz srednjega veka s celjskega področja? 174. Kdo je napisal zgodovino celjskih grofov? Kako je naslov tega dela? 175. Kako se glasi geslo humanističnih pisateljev? 176. Kdaj je obdobje humanizma? 177. Za kaj so se zavzemali humanisti? Kaj je renesansa? 178. Kaj so Neolatinisti? Kakšno gibanje je bilo to? Zakaj? 179. Kdo je znan humanist? Kaj je napisal? 180. Kaj je značilno za reformacijo? Koga postavlja v ospredje? Kaj predstavlja začetek reformacije? Katerega leta se začne? 181. Kaj je Martin Luther obesil na vrata Würtenberške stolnice? Katerega leta se je to zgodilo? 182. S čim se ni strinjal Martin Luther? Za kaj si je prizadeval? Katero svojo zahtevo je omilil? Zakaj? 183. Kdo je pri nas sledil Luthrovim idejam o prevodu Svetega Pisma? Kdaj smo Slovenci dobili prvi prevod Svetega Pisma? Kdo ga je prevedel? Kdaj smo dobili prvi katoliški prevod Biblije? 184. Kateri je najpomembnejši dosežek reformatorjev?

30 185. Kaj je olajšalo možnost priti do knjig? Kdo ima zasluge za to? 186. Kaj pomeni»inkunabula«? 187. Kdaj je bilo Bizantinskega cesarstva dokončno konec? Kaj je k temu pripomoglo? Kako se od takrat naprej imenuje glavno mesto nekdanjega Bizantinskega cesarstva? 188. Kaj je Kopernik v tistem obdobju naredil? Katero sliko je naslikal Michelangello? Kaj je želel z njo povedati? Katere šole se začnejo odpirati? 189. Kateri verski boj se pojavi v 16.stol.? Kako se ta boj razreši? Kje? Kaj se zaradi tega zgodi v Sloveniji? 190. Katere so poglavitne teme na našem prostoru v 16.stol.? 191. Katero delo je napisal Johannes Soviceti? Zakaj je to delo pomembno? Kdaj je bilo napisano? 192. Katero knjigo je leta 1530 izdal Peter Stern? 193. V katero družbo je bil sprejet Žiga von Herberstein? Katerega leta je bila ta družba ustanovljena? Kaj je Herberstein napisal? 194. Katerega leta so izšli Moskovski zapisi? V katerem jeziku so bili najprej zapisani? 195. Kdo je bil znameniti zdravnik na Koroškem? Kako je bilo njegovo pravo ime? Kaj je napisal? Kaj je bila njegova značilnost? Katero medicino je zagovarjal? V katerem jeziku je pisal svoje spise? Kaj je značilnost njegovega jezika kar se tiče besed? 196. Katero obsežnejše delo je napisal je napisal poleg svojih spisov? Koga je omenjal v tej knjigi? 197. Kdo je napisal Celovško kroniko? Kaj je v tem delu napisano? 198. Katerega leta je Celovec postalo mesto v lasti deželnih stanov? 199. Kdaj je bila v Celovcu prva nemška maša (protestantsko bogoslužje)? 200. Kdo je bil Nikodemus Frischlin? V katerem jeziku je pisal? Spadal je med? 201. Za kaj si je prizadeval? Kdo po njegovem mnenju potrebuje več pravic? Kaj je njegovo prizadevanje o povečanju pravic določenega sloja prebivalstva povzročilo? 202. Kako se imenuje njegova drama? V katerem jeziku je napisana? 203. Kaj je želel združiti? 204. Katero je poleg drame še eno izmed njegovih pomembnih del? 205. Katerega leta je napisal dva učbenika? 206. Kdo je najpomembnejši pisec srednjega veka (16.stol.) pri nas? 207. S čim se je ukvarjal v svojem poklicnem življenju? 208. Katero je njegovo najpomembnejše delo? Katero njegovo delo je poleg tega dela še pomembno za Slovence? 209. Ukvarjal se je tud s turškim jezikom. Kaj je napisal na tem področju? 210. Katero delo, ki ni v celoti njegovo, je izdal pod svojim imenom (to delo je začel pisati nek drug pisatelj, ki je med pisanjem tega dela umrl)? 211. Kako se imenujejo religiozni spisi, ki so napisani v obdobju protireformacije? Za kaj so ti spisi služili? 212. Kdo je napisal dolgo razpravo o prednostih katoliške cerkve? 213. Kdo so bili Anabaptisti? Kakšno je bilo njihovo mnenje? Kdo je bil začetnik Anabaptistov? Kaj se je z njim zgodilo? 214. Kaj je napisal Hans Haas (Janž Zajc)? Kaj je v tem svojem delu povedal? 215. Kaj je za protireformacijo začela uporabljati katoliška cerkev? Kdo jo je izumil?

Dr`avni izpitni center NEM[^INA. Izpitna pola 2. 2 A: Vodeni pisni sestavek 2 B: Dalj{i pisni sestavek

Dr`avni izpitni center NEM[^INA. Izpitna pola 2. 2 A: Vodeni pisni sestavek 2 B: Dalj{i pisni sestavek [ ifra kandidata: Dr`avni izpitni center *P053A22212* ZIMSKI ROK NEM[^INA Izpitna pola 2 2 A: Vodeni pisni sestavek 2 B: Dalj{i pisni sestavek Ponedeljek, 13. februar 2006 / 60 minut (20 + 40) Dovoljeno

Mehr

Državni izpitni center NEMŠČINA. Izpitna pola 2 Pisno sporočanje A) Krajši pisni sestavek (60 70 besed) B) Daljši pisni sestavek ( besed)

Državni izpitni center NEMŠČINA. Izpitna pola 2 Pisno sporočanje A) Krajši pisni sestavek (60 70 besed) B) Daljši pisni sestavek ( besed) Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *P151A22212* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NEMŠČINA Izpitna pola 2 Pisno sporočanje A) Krajši pisni sestavek (60 70 besed) B) Daljši pisni sestavek (150

Mehr

Državni izpitni center. Osnovna raven NEMŠČINA. Izpitna pola 3

Državni izpitni center. Osnovna raven NEMŠČINA. Izpitna pola 3 Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M12225123* Osnovna raven NEMŠČINA Izpitna pola 3 JESENSKI IZPITNI ROK Pisno sporočanje A) Pisni sestavek (v eni od stalnih sporočanjskih oblik) (100

Mehr

MODERIRANA RAZLIČICA

MODERIRANA RAZLIČICA Državni izpitni center *N09125122* REDNI ROK NEMŠČINA PREIZKUS ZNANJA Maj 2009 NAVODILA ZA VREDNOTENJE NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA ob koncu 2. obdobja MODERIRANA RAZLIČICA RIC 2009 2 N091-251-2-2 SPLOŠNA

Mehr

Državni izpitni center. Osnovna in višja raven NEMŠČINA. Izpitna pola 2. Slušno razumevanje. Sobota, 30. avgust 2008 / Do 20 minut

Državni izpitni center. Osnovna in višja raven NEMŠČINA. Izpitna pola 2. Slušno razumevanje. Sobota, 30. avgust 2008 / Do 20 minut Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M08225122* JESENSKI IZPITNI ROK Osnovna in višja raven NEMŠČINA Izpitna pola 2 Slušno razumevanje Sobota, 30. avgust 2008 / Do 20 minut Dovoljeno gradivo

Mehr

Dr`avni izpitni center NEM[^INA. Izpitna pola 2. 2 A: Vodeni pisni sestavek 2 B: Dalj{i pisni sestavek. Sreda, 15. junij 2005 / 60 minut ( )

Dr`avni izpitni center NEM[^INA. Izpitna pola 2. 2 A: Vodeni pisni sestavek 2 B: Dalj{i pisni sestavek. Sreda, 15. junij 2005 / 60 minut ( ) [ ifra kandidata: Dr`avni izpitni center *P051A22212* SPOMLADANSKI ROK NEM[^INA Izpitna pola 2 2 A: Vodeni pisni sestavek 2 B: Dalj{i pisni sestavek Sreda, 15. junij 2005 / 60 minut (20 + 40) Dovoljeno

Mehr

ZALOŽBA VEDI. Niko Ottowitz, Uvod v MicroStation (Einführung in MicroStation) 43 strani Seiten, BNR

ZALOŽBA VEDI. Niko Ottowitz, Uvod v MicroStation (Einführung in MicroStation) 43 strani Seiten, BNR Šolska založba VEDI nudi dijakinjam in dijakom Slovenske gimnazije, Dvojezične trgovske akademije in Višje šole za gospodarske poklice slovenska in dvojezična delovna gradiva ob učbenikih v nemščini. Gradiva

Mehr

Državni izpitni center. Višja raven NEMŠČINA. Izpitna pola 3

Državni izpitni center. Višja raven NEMŠČINA. Izpitna pola 3 Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M12225223* Višja raven NEMŠČINA Izpitna pola 3 JESENSKI IZPITNI ROK Pisno sporočanje A) Pisni sestavek (v eni od stalnih sporočanjskih oblik) (150

Mehr

Državni izpitni center NEMŠČINA PREIZKUS ZNANJA

Državni izpitni center NEMŠČINA PREIZKUS ZNANJA Š i f r a u č e n c a : Državni izpitni center *N14125121* 6. razred NEMŠČINA PREIZKUS ZNANJA Ponedeljek, 12. maj 2014 / 60 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki: Učenec prinese modro/črno nalivno pero

Mehr

*P112A22212* NEMŠČINA. Izpitna pola 2 Pisno sporočanje A) Krajši pisni sestavek B) Daljši pisni sestavek

*P112A22212* NEMŠČINA. Izpitna pola 2 Pisno sporočanje A) Krajši pisni sestavek B) Daljši pisni sestavek Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *P112A22212* JESENSKI IZPITNI ROK NEMŠČINA Izpitna pola 2 Pisno sporočanje A) Krajši pisni sestavek B) Daljši pisni sestavek Ponedeljek, 29. avgust

Mehr

Dr`avni izpitni center NEM[^INA. Izpitna pola 2. 2 A: Vodeni pisni sestavek 2 B: Dalj{i pisni sestavek. ^etrtek, 25. avgust 2005 / 60 minut ( )

Dr`avni izpitni center NEM[^INA. Izpitna pola 2. 2 A: Vodeni pisni sestavek 2 B: Dalj{i pisni sestavek. ^etrtek, 25. avgust 2005 / 60 minut ( ) [ ifra kandidata: Dr`avni izpitni center *P052A22212* JESENSKI ROK NEM[^INA Izpitna pola 2 2 A: Vodeni pisni sestavek 2 B: Dalj{i pisni sestavek ^etrtek, 25. avgust 2005 / 60 minut (20 + 40) Dovoljeno

Mehr

Državni izpitni center NEMŠ^INA PREIZKUS ZNANJA. Sreda, 9. maja 2007 / 60 minut. NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA ob koncu 2. obdobja NAVODILA U^ENCU

Državni izpitni center NEMŠ^INA PREIZKUS ZNANJA. Sreda, 9. maja 2007 / 60 minut. NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA ob koncu 2. obdobja NAVODILA U^ENCU Š i f r a u ~ e n c a: Državni izpitni center *N07125121* REDNI ROK NEMŠ^INA PREIZKUS ZNANJA Sreda, 9. maja 2007 / 60 minut Dovoljeno gradivo in pripomo~ki: u~enec prinese s seboj modro/~rno nalivno pero

Mehr

Državni izpitni center NEMŠČINA PREIZKUS ZNANJA. Torek, 12. maja 2009 / 60 minut. NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA ob koncu 2. obdobja NAVODILA UČENCU

Državni izpitni center NEMŠČINA PREIZKUS ZNANJA. Torek, 12. maja 2009 / 60 minut. NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA ob koncu 2. obdobja NAVODILA UČENCU Š i f r a u č e n c a: Državni izpitni center *N09125121* REDNI ROK NEMŠČINA PREIZKUS ZNANJA Torek, 12. maja 2009 / 60 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki: Učenec prinese modro/črno nalivno pero ali

Mehr

Pri nalogah izbirnega tipa, kjer je poleg pravilne rešitve obkrožena še ena rešitev, učenec/učenka ne dobi točke.

Pri nalogah izbirnega tipa, kjer je poleg pravilne rešitve obkrožena še ena rešitev, učenec/učenka ne dobi točke. 2 N151-251-2-2 UVODNA NAVODILA ZA VREDNOTENJE Pri nalogah izbirnega tipa, kjer je poleg pravilne rešitve obkrožena še ena rešitev, učenec/učenka ne dobi točke. Če učenec/učenka ni jasno označil/-a pravilnega

Mehr

ALLES STIMMT! DELOVNI LISTI ZA GIMNAZIJE. Lekcija 1+ notranja diferenciacija

ALLES STIMMT! DELOVNI LISTI ZA GIMNAZIJE. Lekcija 1+ notranja diferenciacija 1 ALLES STIMMT! DELOVNI LISTI ZA GIMNAZIJE Lekcija 1+ notranja diferenciacija 1 Eine Europareise. Spiele mit deinem Partner/deiner Partnerin. Welche Länder möchtest du besuchen? Welche Sprache spricht

Mehr

Pri nalogah izbirnega tipa, kjer je poleg pravilne rešitve obkrožena še ena rešitev, učenec/učenka ne dobi točke.

Pri nalogah izbirnega tipa, kjer je poleg pravilne rešitve obkrožena še ena rešitev, učenec/učenka ne dobi točke. 2 N4-25-2-2 UVODNA NAVODILA ZA VREDNOTENJE Pri nalogah izbirnega tipa, kjer je poleg pravilne rešitve obkrožena še ena rešitev, učenec/učenka ne dobi točke. Če učenec/učenka ni jasno označil/-a pravilnega

Mehr

WESHALB ES ZWAR SLOWENISCH OHNE SLOWENEN GEBEN KANN, ABER KEINE SLOWENEN OHNE SLOWENISCH

WESHALB ES ZWAR SLOWENISCH OHNE SLOWENEN GEBEN KANN, ABER KEINE SLOWENEN OHNE SLOWENISCH Jochen Raecke Tübingen UDK 811.163.6'242 WESHALB ES ZWAR SLOWENISCH OHNE SLOWENEN GEBEN KANN, ABER KEINE SLOWENEN OHNE SLOWENISCH Glavna teza prispevka je, da se maternega jezika, kot se obi~ajno sli{i,

Mehr

ALLES STIMMT! DELOVNI LISTI ZA GIMNAZIJE. Lekcija 1. osnovni nivo

ALLES STIMMT! DELOVNI LISTI ZA GIMNAZIJE. Lekcija 1. osnovni nivo 1 ALLES STIMMT! DELOVNI LISTI ZA GIMNAZIJE Lekcija 1 osnovni nivo 1 Diese jungen Leute kennen sich noch nicht. Hilf ihnen. Schreib die fehlenden Wörter in die Sprechblasen. Ti najstniki se še ne poznajo.

Mehr

Državni izpitni center NEMŠČINA PREIZKUS ZNANJA. Ponedeljek, 9. maj 2011 / 60 minut. NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA ob koncu 3.

Državni izpitni center NEMŠČINA PREIZKUS ZNANJA. Ponedeljek, 9. maj 2011 / 60 minut. NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA ob koncu 3. Š i f r a u č e n c a: Državni izpitni center *N11125131* REDNI ROK 3. obdobje NEMŠČINA PREIZKUS ZNANJA Ponedeljek, 9. maj 2011 / 60 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki: Učenec prinese modro/črno nalivno

Mehr

Državni izpitni center NEMŠ^INA PREIZKUS ZNANJA. Sreda, 10. maja 2006 / 60 minut. NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA ob koncu 2.

Državni izpitni center NEMŠ^INA PREIZKUS ZNANJA. Sreda, 10. maja 2006 / 60 minut. NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA ob koncu 2. Š i f r a u ~ e n c a/-k e : Državni izpitni center *N06125121* REDNI ROK NEMŠ^INA PREIZKUS ZNANJA Sreda, 10. maja 2006 / 60 minut Dovoljeno gradivo in pripomo~ki: u~enec prinese s seboj modro ali ~rno

Mehr

2. Lies die Texte. Aus welchen Kontinenten kommen die Postkarten? Verbinde!

2. Lies die Texte. Aus welchen Kontinenten kommen die Postkarten? Verbinde! 1. Problem Jaka ist bei einem Nachbarn zu Besuch. Er schaut sich die Postkarten von seinen Enkelkindern an. Die Enkelkinder beschreiben, wie es dort ist, wo sie jetzt wohnen. Jaka kann nur die Hinterseiten

Mehr

Državni izpitni center NEMŠČINA PREIZKUS ZNANJA. Torek, 11. maj 2010 / 60 minut. NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA ob koncu 2. obdobja NAVODILA UČENCU

Državni izpitni center NEMŠČINA PREIZKUS ZNANJA. Torek, 11. maj 2010 / 60 minut. NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA ob koncu 2. obdobja NAVODILA UČENCU Š i f r a u č e n c a: Državni izpitni center *N10125121* REDNI ROK 2. obdobje NEMŠČINA PREIZKUS ZNANJA Torek, 11. maj 2010 / 60 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki: Učenec prinese modro/črno nalivno

Mehr

Državni izpitni center NEMŠ^INA PREIZKUS ZNANJA. Torek, 13. maja 2008 / 60 minut. NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA ob koncu 2. obdobja NAVODILA U^ENCU

Državni izpitni center NEMŠ^INA PREIZKUS ZNANJA. Torek, 13. maja 2008 / 60 minut. NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA ob koncu 2. obdobja NAVODILA U^ENCU Š i f r a u ~ e n c a: Državni izpitni center *N08125121* REDNI ROK NEMŠ^INA PREIZKUS ZNANJA Torek, 13. maja 2008 / 60 minut Dovoljeno gradivo in pripomo~ki: U~enec prinese s seboj modro/~rno nalivno pero

Mehr

Državni izpitni center NEMŠČINA PREIZKUS ZNANJA. Ponedeljek, 9. maj 2011 / 60 minut. NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA ob koncu 2.

Državni izpitni center NEMŠČINA PREIZKUS ZNANJA. Ponedeljek, 9. maj 2011 / 60 minut. NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA ob koncu 2. Š i f r a u č e n c a: Državni izpitni center *N11125121* REDNI ROK 2. obdobje NEMŠČINA PREIZKUS ZNANJA Ponedeljek, 9. maj 2011 / 60 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki: Učenec prinese modro/črno nalivno

Mehr

Meje mojega jezika so meje mojega sveta?

Meje mojega jezika so meje mojega sveta? Meje mojega jezika so meje mojega sveta? Učenje nemščine malo drugače Škratova čitalnica in Knjižnica Šiška (oktober december 2014) Predgovor Vodilo projekta Meje mojega jezika so meje mojega sveta?, ki

Mehr

Kauderwelsch Band 69. Slowenisch Wort für Wort

Kauderwelsch Band 69. Slowenisch Wort für Wort Kauderwelsch Band 69 Slowenisch Wort für Wort Inhalt Inhalt II-V 9 11 13 14 15 18 20 Das Wichtigste vorab Vorwort Hinweise zur Benutzung Slowenisch eine slawische Sprache Karte von Slowenien Aussprache

Mehr

Državni izpitni center NEMŠČINA. Torek, 14. maj 2013 / 60 minut

Državni izpitni center NEMŠČINA. Torek, 14. maj 2013 / 60 minut Š i f r a u č e n c a : Državni izpitni center *N13125121* REDNI ROK 2. obdobje NEMŠČIN Torek, 14. maj 2013 / 60 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki: Učenec prinese modro/črno nalivno pero ali moder/črn

Mehr

Dva jezika, več možnosti! Zwei Sprachen, deine Chance!

Dva jezika, več možnosti! Zwei Sprachen, deine Chance! Photo: Fritz Leopold Dodatna študijska programa za slovenščino v šoli Hochschullehrgänge für Slowenisch an Pflichtschulen Dva jezika, več možnosti! Zwei Sprachen, deine Chance! Institut für Mehrsprachigkeit

Mehr

Državni izpitni center *N * razred NEMŠČINA. Torek, 10. maj 2016 NAVODILA ZA VREDNOTENJE. NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA v 6.

Državni izpitni center *N * razred NEMŠČINA. Torek, 10. maj 2016 NAVODILA ZA VREDNOTENJE. NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA v 6. Državni izpitni center *N16125122* 6. razred NEMŠČINA Torek, 10. maj 2016 NAVODILA ZA VREDNOTENJE NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA v 6. razredu RIC 2016 2 N161-251-2-2 UVODNA NAVODILA ZA VREDNOTENJE Pri nalogah

Mehr

Državni izpitni center *P152A22213* JESENSKI IZPITNI ROK NEMŠČINA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 28. avgust 2015 POKLICNA MATURA

Državni izpitni center *P152A22213* JESENSKI IZPITNI ROK NEMŠČINA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 28. avgust 2015 POKLICNA MATURA Državni izpitni center *P152A22213* JESENSKI IZPITNI ROK NEMŠČINA NAVODILA ZA OCENJEVANJE Petek, 28. avgust 2015 POKLICNA MATURA RIC 2015 2 P152-A222-1-3 IZPITNA POLA 1 Vsaka pravilna rešitev je vredna

Mehr

BIBLIOGRAPHIE BIBLIOGRAFIJA DER KNJIŽNIH BUCHÜBERSETZUNGEN PREVODOV SLOWENISCHER SLOVENSKE LITERATUR LITERATURE INS V DEUTSCHE NEMŠâINO

BIBLIOGRAPHIE BIBLIOGRAFIJA DER KNJIŽNIH BUCHÜBERSETZUNGEN PREVODOV SLOWENISCHER SLOVENSKE LITERATUR LITERATURE INS V DEUTSCHE NEMŠâINO BIBLIOGRAPHIE BIBLIOGRAFIJA DER KNJIŽNIH BUCHÜBERSETZUNGEN PREVODOV SLOWENISCHER SLOVENSKE LITERATUR LITERATURE INS V DEUTSCHE NEMŠâINO BIBLIOGRAPHIE BIBLIOGRAFIJA DER KNJIŽNIH BUCHÜBERSETZUNGEN PREVODOV

Mehr

ALLES STIMMT! DELOVNI LISTI ZA GIMNAZIJE. Lekcija 2+ notranja diferenciacija

ALLES STIMMT! DELOVNI LISTI ZA GIMNAZIJE. Lekcija 2+ notranja diferenciacija 1 ALLES STIMMT! DELOVNI LISTI ZA GIMNAZIJE Lekcija 2+ notranja diferenciacija 1 Wie sieht dein Tag aus? Beschreibe deinen Tag in Sätzen. Kako izgleda tvoj dan? Opiši svoj dan v povedih. Um Uhr stehe ich

Mehr

Übersetze: Übersetze: Gestern habe ich kalten Kaffee getrunken. Frau Müller und Herr Schmitt heiraten am Samstag. Übersetze: Übersetze:

Übersetze: Übersetze: Gestern habe ich kalten Kaffee getrunken. Frau Müller und Herr Schmitt heiraten am Samstag. Übersetze: Übersetze: Gestern habe ich kalten Kaffee getrunken. Frau Müller und Herr Schmitt heiraten am Samstag. Wegen des schlechten Wetters brauche ich einen Regenschirm. In diesem Sommer gibt es viele Mücken. Peter's Vater

Mehr

Državni izpitni center NEMŠČINA. Četrtek, 10. maj 2012 NAVODILA ZA VREDNOTENJE. NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA ob koncu 2. obdobja

Državni izpitni center NEMŠČINA. Četrtek, 10. maj 2012 NAVODILA ZA VREDNOTENJE. NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA ob koncu 2. obdobja Državni izpitni center *N12125122* REDNI ROK 2. obdobje NEMŠČINA Četrtek, 10. maj 2012 NAVODILA ZA VREDNOTENJE NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA ob koncu 2. obdobja MODERIRANA RAZLIČICA RIC 2012 2 N121-251-2-2

Mehr

VLADO KRESLIN GEDICHTE SAMPLE TRANSLATION TRANSLATED BY: HORST OGRIS

VLADO KRESLIN GEDICHTE SAMPLE TRANSLATION TRANSLATED BY: HORST OGRIS SAMPLE TRANSLATION VLADO KRESLIN GEDICHTE TRANSLATED BY: HORST OGRIS Slovenian Book Agency I Metelkova 2b I 1000 Ljubljana I T: +386 (1) 369 58 20 I E: gp.jakrs@jakrs.si I www.jakrs.si Vlado Kreslin: Gedichte

Mehr

Vsak pravilen odgovor je vreden eno (1) točko. Skupno je možno doseči trideset (30) točk. Naloga 1: Wir Kinder vom Bahnhof Zoo

Vsak pravilen odgovor je vreden eno (1) točko. Skupno je možno doseči trideset (30) točk. Naloga 1: Wir Kinder vom Bahnhof Zoo 2 P122-A222-1-3 IZPITNA POLA 1 Vsak pravilen odgovor je vreden eno (1) točko. Skupno je možno doseči trideset (30) točk. Naloga 1: Wir Kinder vom Bahnhof Zoo 1. F 2. R 3. R 4. F 5. F 6. R 7. R 8. F 9.

Mehr

Nemčija Združitev Nemčije in problemi, Prebivalstvo

Nemčija Združitev Nemčije in problemi, Prebivalstvo Nemčija Združitev Nemčije in problemi, Prebivalstvo Združitev Nemčije in problemi oktobra leta 1990 se je tudi za Nemčijo končalo obdobje hladne vojne, ki je burila duhove predvsem v desetletjih po koncu

Mehr

Predmetna komisija za nemščino

Predmetna komisija za nemščino Predmetna komisija za nemščino Opisi dosežkov učencev 6. razreda pri NPZ-ju Slika: Porazdelitev točk pri nemščini, 6. razred ZELENO OBMOČJE Učenci, katerih skupni dosežki pri nemščini določajo mejo spodnje

Mehr

Ljubica Kosmač. Kocka Sanja v svetu številk. Würfel Träumchen in der Zahlenwelt

Ljubica Kosmač. Kocka Sanja v svetu številk. Würfel Träumchen in der Zahlenwelt Ljubica Kosmač Kocka Sanja v svetu številk Würfel Träumchen in der Zahlenwelt Ljubica Kosmač Kocka Sanja v svetu številk Največje bogastvo sveta Würfel Träumchen in der Zahlenwelt Der größte Reichtum

Mehr

Portfolio za dopolnilni pouk slovenščine v tujini Za starejše učence - nemško govorno področje

Portfolio za dopolnilni pouk slovenščine v tujini Za starejše učence - nemško govorno področje Portfolio za dopolnilni pouk slovenščine v tujini Za starejše učence - nemško govorno področje o Ime in priimek / Vorname, Name: o Kraj dopolnilnega pouka slovenščine: Ort, wo der Ergänzungsunterricht

Mehr

Državni izpitni center NEMŠČINA PREIZKUS ZNANJA. Ponedeljek, 1. junija 2009 / 60 minut. NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA ob koncu 3.

Državni izpitni center NEMŠČINA PREIZKUS ZNANJA. Ponedeljek, 1. junija 2009 / 60 minut. NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA ob koncu 3. Š i f r a u č e n c a: Državni izpitni center *N09225131* NAKNADNI ROK NEMŠČINA PREIZKUS ZNANJA Ponedeljek, 1. junija 2009 / 60 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki: Učenec prinese modro/črno nalivno

Mehr

18. Seminar za pevce in pianiste Kurs für Sänger und Pianisten. Mednarodna solopevska šola Internationale Solo-Gesangsschule.

18. Seminar za pevce in pianiste Kurs für Sänger und Pianisten. Mednarodna solopevska šola Internationale Solo-Gesangsschule. Društvo Hugo Wolf Slovenj Gradec Hugo-Wolf-Gesellschaft Slovenj Gradec 18. Mednarodna solopevska šola Internationale Solo-Gesangsschule Hugo Wolf Slovenj Gradec, 26. 30. 11. 2014 Seminar za pevce in pianiste

Mehr

EXPOSÉ GRADBENA ZEMLJIŠČA V SLOVENIJI / BAUGRUNDSTÜCKE IN SLOWENIEN / BUILDING PLOTS IN SLOVENIA

EXPOSÉ GRADBENA ZEMLJIŠČA V SLOVENIJI / BAUGRUNDSTÜCKE IN SLOWENIEN / BUILDING PLOTS IN SLOVENIA EXPOSÉ GRADBENA ZEMLJIŠČA V SLOVENIJI / BAUGRUNDSTÜCKE IN SLOWENIEN / BUILDING PLOTS IN SLOVENIA VSEBINA / INHALT / CONTENT Stran / Seite / Page 1. Zemljišče v Brežicah / Grundstück in Brežice / Property

Mehr

Državni izpitni center NEMŠČINA. Izpitna pola 1. A) Bralno razumevanje B) Poznavanje in raba jezika

Državni izpitni center NEMŠČINA. Izpitna pola 1. A) Bralno razumevanje B) Poznavanje in raba jezika Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *P083A22211* ZIMSKI IZPITNI ROK NEMŠČINA Izpitna pola 1 A) Bralno razumevanje B) Poznavanje in raba jezika Sreda, 11. februar 2009 / 60 minut (30 +

Mehr

Dr`avni izpitni center. Vi{ja raven NEM[^INA. Izpitna pola 3. Poznavanje jezika / 40 minut. Dele` pri oceni: 20 %

Dr`avni izpitni center. Vi{ja raven NEM[^INA. Izpitna pola 3. Poznavanje jezika / 40 minut. Dele` pri oceni: 20 % [ifra kandidata: Dr`avni izpitni center *001J5213* 001 Vi{ja raven NEM[^INA Izpitna pola 3 Poznavanje jezika / 40 minut Dele` pri oceni: 20 % Dovoljeno dodatno gradivo in pripomo~ki: kandidat prinese s

Mehr

JEZIKOVNI KOTIČEK Maj mesec ljubezni

JEZIKOVNI KOTIČEK Maj mesec ljubezni MAJ 2015 letnik 64, številka 5 4 POGOVOR Z MIRELLO MERKÙ Seveda, slovensko 7 JEZIKOVNI KOTIČEK Maj mesec ljubezni 9 SLOVENIJA, NAŠ SKUPNI DOM Škofjeloški pasijon FOTO VTISI Velikonočni utrinki z naših

Mehr

BUNTE WELT. Preverjanje usvojenih jezikovnih kompetenc

BUNTE WELT. Preverjanje usvojenih jezikovnih kompetenc BUNTE WELT Preverjanje usvojenih jezikovnih kompetenc Usvajanje jezikovnih kompetenc poteka pri uporabi pristopa CLIL drugače kot pri tradicionalnem pouku tujega jezika. Učiteljica mora pri CLIL-u poskrbeti

Mehr

Državni izpitni center. Višja raven NEMŠČINA. Izpitna pola 1. A) Bralno razumevanje B) Poznavanje in raba jezika

Državni izpitni center. Višja raven NEMŠČINA. Izpitna pola 1. A) Bralno razumevanje B) Poznavanje in raba jezika Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M15225211* Višja raven NEMŠČINA Izpitna pola 1 A) Bralno razumevanje B) Poznavanje in raba jezika JESENSKI IZPITNI ROK Sreda, 26. avgust 2015 / 60

Mehr

Dr`avni izpitni center. Osnovna raven NEM[^INA. Izpitna pola 3. Poznavanje jezika /40minut. Dele` pri oceni: 20 %

Dr`avni izpitni center. Osnovna raven NEM[^INA. Izpitna pola 3. Poznavanje jezika /40minut. Dele` pri oceni: 20 % [ifra kandidata: Dr`avni izpitni center *001J5113* 001 Osnovna raven NEM[^INA Izpitna pola 3 Poznavanje jezika /40minut Dele` pri oceni: 20 % Dovoljeno dodatno gradivo in pripomo~ki: kandidat prinese s

Mehr

P123-A Prazna stran OBRNITE LIST.

P123-A Prazna stran OBRNITE LIST. 2 P123-A222-1-2 P123-A222-1-2 3 Prazna stran OBRNITE LIST. 4 P123-A222-1-2 A) KRAJŠI PISNI SESTAVEK (60 70 besed) (čas reševanja: 20 minut)? Ste Vanja iz Slovenije in ste bili na koncertu vaše najljubše

Mehr

ADVANTAGE AUSTRIA KOLEDAR PRIREDITEV SLOVENIJA ALBANIJA KOSOVO 2014/2015. VSE NAŠE PRIREDITVE NAJDETE TUDI NA SPLETU:

ADVANTAGE AUSTRIA KOLEDAR PRIREDITEV SLOVENIJA ALBANIJA KOSOVO 2014/2015. VSE NAŠE PRIREDITVE NAJDETE TUDI NA SPLETU: ADVANTAGE AUSTRIA KOLEDAR PRIREDITEV SLOVENIJA ALBANIJA KOSOVO 2014/2015 VSE NAŠE PRIREDITVE NAJDETE TUDI NA SPLETU: www.advantageaustria.org/si PRIREDITVE V SLOVENIJI 2014 V POMURJU 10.11.2014 Radenci

Mehr

PÄDAGOGISCHES KONZEPT PEDAGOŠKI KONCEPT

PÄDAGOGISCHES KONZEPT PEDAGOŠKI KONCEPT Kinderhaus PÄDAGOGISCHES KONZEPT PEDAGOŠKI KONCEPT Liebe Eltern! Wir möchten Ihnen unser Konzept vorstellen, welches auf zwei Prinzipien fußt: Zum einen ist es ein Montessori Kindergarten, der sich an

Mehr

Državni izpitni center. Osnovna raven. Izpitna pola 1. A) Bralno razumevanje B) Poznavanje in raba jezika. Petek, 31. avgust 2012 / 60 minut (35 + 25)

Državni izpitni center. Osnovna raven. Izpitna pola 1. A) Bralno razumevanje B) Poznavanje in raba jezika. Petek, 31. avgust 2012 / 60 minut (35 + 25) Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M12225121* Osnovna raven JESENSKI IZPITNI ROK Izpitna pola 1 A) Bralno razumevanje B) Poznavanje in raba jezika Petek, 31. avgust 2012 / 60 minut (35

Mehr

ALLES STIMMT! DELOVNI LISTI ZA GIMNAZIJE. Lekcija 3+ notranja diferenciacija

ALLES STIMMT! DELOVNI LISTI ZA GIMNAZIJE. Lekcija 3+ notranja diferenciacija 1 ALLES STIMMT! DELOVNI LISTI ZA GIMNAZIJE Lekcija + notranja diferenciacija 1 Anna besucht einen Deutschkurs. Ergänze die Possessivartikel. Anna obiskuje tečaj nemščine. Dopolni s svojilnimi zaimki. Anna

Mehr

Državni izpitni center NEMŠČINA. Izpitna pola 1. A) Bralno razumevanje B) Poznavanje in raba jezika

Državni izpitni center NEMŠČINA. Izpitna pola 1. A) Bralno razumevanje B) Poznavanje in raba jezika Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *P103A22211* ZIMSKI IZPITNI ROK NEMŠČINA Izpitna pola 1 A) Bralno razumevanje B) Poznavanje in raba jezika Četrtek, 10. februar 2011 / 60 minut (30

Mehr

Državni izpitni center *P083A22213* ZIMSKI IZPITNI ROK NEMŠČINA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 11. februar 2009 POKLICNA MATURA

Državni izpitni center *P083A22213* ZIMSKI IZPITNI ROK NEMŠČINA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 11. februar 2009 POKLICNA MATURA Državni izpitni center *P083A22213* ZIMSKI IZPITNI ROK NEMŠČINA NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sreda, 11. februar 2009 POKLICNA MATURA RIC 2009 2 P083-A222-1-3 IZPITNA POLA 1 1 A: BRALNO RAZUMEVANJE (20) Točke

Mehr

Državni izpitni center *P092A22213* JESENSKI IZPITNI ROK NEMŠČINA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Četrtek, 27. avgust 2009 POKLICNA MATURA

Državni izpitni center *P092A22213* JESENSKI IZPITNI ROK NEMŠČINA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Četrtek, 27. avgust 2009 POKLICNA MATURA Državni izpitni center *P092A22213* JESENSKI IZPITNI ROK NEMŠČINA NAVODILA ZA OCENJEVANJE Četrtek, 27. avgust 2009 POKLICNA MATURA RIC 2009 2 P092-A222-1-3 IZPITNA POLA 1 A) BRALNO RAZUMEVANJE (20 točk)

Mehr

Državni izpitni center *P161A22213* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NEMŠČINA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Ponedeljek, 6. junij 2016 POKLICNA MATURA

Državni izpitni center *P161A22213* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NEMŠČINA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Ponedeljek, 6. junij 2016 POKLICNA MATURA Državni izpitni center *P161A22213* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NEMŠČINA NAVODILA ZA OCENJEVANJE Ponedeljek, 6. junij 2016 POKLICNA MATURA RIC 2016 2 P161-A222-1-3 IZPITNA POLA 1 Vsaka pravilna rešitev je

Mehr

Državni izpitni center NEMŠČINA. Izpitna pola 1. Bralno razumevanje. Petek, 28. avgust 2015 / 60 minut

Državni izpitni center NEMŠČINA. Izpitna pola 1. Bralno razumevanje. Petek, 28. avgust 2015 / 60 minut Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *P152A22211* JESENSKI IZPITNI ROK NEMŠČINA Izpitna pola 1 Bralno razumevanje Petek, 28. avgust 2015 / 60 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki: Kandidat

Mehr

ISSN IN NARODOPISJE. Review for History and Ethnography ČASOPIS ZA ZGODOVINO LETNIK 66 NOVA VRSTA 31 STR. 201^102 MARIBOR !

ISSN IN NARODOPISJE. Review for History and Ethnography ČASOPIS ZA ZGODOVINO LETNIK 66 NOVA VRSTA 31 STR. 201^102 MARIBOR ! ISSN 0590-5966 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE Review for History and Ethnography 2 ČASOPIS ZA ZGODOVINO!N NARODOPISJE LETNIK 66 NOVA VRSTA 31 STR. 201^102 MARIBOR 1995 KAZALO - CONTENTES Jubileji

Mehr

ISSN IN NARODOPISJE. Review for History and Ethnography ČASOPIS ZA ZGODOVINO LETNIK 66 NOVA VRSTA 31 STR. 201^102 MARIBOR !

ISSN IN NARODOPISJE. Review for History and Ethnography ČASOPIS ZA ZGODOVINO LETNIK 66 NOVA VRSTA 31 STR. 201^102 MARIBOR ! ISSN 0590-5966 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE Review for History and Ethnography 2 ČASOPIS ZA ZGODOVINO!N NARODOPISJE LETNIK 66 NOVA VRSTA 31 STR. 201^102 MARIBOR 1995 KAZALO - CONTENTES Jubileji

Mehr

Državni izpitni center. Osnovna raven NEMŠČINA. Izpitna pola 1. A) Bralno razumevanje B) Poznavanje in raba jezika

Državni izpitni center. Osnovna raven NEMŠČINA. Izpitna pola 1. A) Bralno razumevanje B) Poznavanje in raba jezika Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M15225111* Osnovna raven NEMŠČINA Izpitna pola 1 A) Bralno razumevanje B) Poznavanje in raba jezika JESENSKI IZPITNI ROK Sreda, 26. avgust 2015 / 60

Mehr

QR KODE PRI POUKU QR CODES IN THE CLASS

QR KODE PRI POUKU QR CODES IN THE CLASS Ekonomska šola Celje Simona Sever Punčoh QR KODE PRI POUKU QR CODES IN THE CLASS Povzetek Sodobnega vzgojno izobraževalnega procesa si ne moremo več zamišljati brez uporabe informacijsko komunikacijske

Mehr

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Eva Kalan Mentor: Red. prof. dr. Bojko Bučar NASLEDSTVO DRŽAV GLEDE MEDNARODNIH POGODB S POSEBNIM OZIROM NA NASLEDSTVO SLOVENIJE GLEDE AVSTRIJSKE DRŽAVNE

Mehr

Volksgruppen im Spannungsfeld von Globalisierung und Regionalisierung

Volksgruppen im Spannungsfeld von Globalisierung und Regionalisierung k ärnten dokumentation Klagenfurt am Wörthersee 2009 b a n d 2 5 k ärnten dokumentation Volksgruppen im Spannungsfeld von Globalisierung und Regionalisierung Herausgeber: Peter Karpf Werner Platzer Udo

Mehr

Nemščina. Die artikel. Ženski spol Moški spol Srednji spol. Aussprache

Nemščina. Die artikel. Ženski spol Moški spol Srednji spol. Aussprache Nemščina Die artikel Die Der Das Die Ženski spol Moški spol Srednji spol množina Aussprache S (sie) = [z] Z (zehn) = [c] ß (schließen) = [s] sch (schließen) = [š] h (zehn) = [/] ch (sprache) = [h] ä (Äpfel)

Mehr

*M * NEM[^INA. Osnovna raven. A: Bralno razumevanje B: Poznavanje in raba jezika. Petek, 9. junij 2006 / 80 minut ( ) [ifra kandidata:

*M * NEM[^INA. Osnovna raven. A: Bralno razumevanje B: Poznavanje in raba jezika. Petek, 9. junij 2006 / 80 minut ( ) [ifra kandidata: [ifra kandidata: *M06125111* SPOMLADANSKI ROK Osnovna raven NEM[^INA A: Bralno razumevanje B: Poznavanje in raba jezika Petek, 9. junij 2006 / 80 minut (40 + 40) Dovoljeno dodatno gradivo in pripomočki:

Mehr

DIPLOMARBEIT. Titel der Diplomarbeit. Raziskava italianizmov v literaturi Marjana Tomšiča na osnovi izbranih del

DIPLOMARBEIT. Titel der Diplomarbeit. Raziskava italianizmov v literaturi Marjana Tomšiča na osnovi izbranih del DIPLOMARBEIT Titel der Diplomarbeit Raziskava italianizmov v literaturi Marjana Tomšiča na osnovi izbranih del Untersuchung der Italianismen in der Literatur von Marjan Tomšič anhand ausgewählter Werke.

Mehr

Marica Nadlišek Bartol in njeno literarno delo

Marica Nadlišek Bartol in njeno literarno delo Marica Nadlišek Bartol in njeno literarno delo S i lv i j a Borovnik Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Koroška cesta 160, SI 2000 Maribor, silvija.borovnik@uni-mb.si SCN IV/2 [2011], 94 102 Pisateljica

Mehr

POSLOVNA NEMŠČINA - OSNOVE KOMUNIKACIJE (1.DEL)

POSLOVNA NEMŠČINA - OSNOVE KOMUNIKACIJE (1.DEL) Nemščina Jasmina Noč [2017 ] POSLOVNA NEMŠČINA - OSNOVE KOMUNIKACIJE (1.DEL) 1. UVOD / EINFÜHRUNG der Bus das Telefon das Auto die Pizza die Information der Computer DER / moški spol DIE/ ženski spol DAS/

Mehr

Državni izpitni center NEMŠČINA. Izpitna pola 1. Bralno razumevanje. Ponedeljek, 8. junij 2015 / 60 minut

Državni izpitni center NEMŠČINA. Izpitna pola 1. Bralno razumevanje. Ponedeljek, 8. junij 2015 / 60 minut Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *P151A22211* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NEMŠČINA Izpitna pola 1 Bralno razumevanje Ponedeljek, 8. junij 2015 / 60 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki:

Mehr

fb/aufdieplätze WIE BITTE? PROSIM?

fb/aufdieplätze WIE BITTE? PROSIM? fb/aufdieplätze WIE BITTE? PROSIM? EINLADUNG ZUM SYMPOSIUM VABILO NA SIMPOZIJ FREITAG, 31. MÄRZ UND SAMSTAG, 1. APRIL 2017 MMKK Kärnten Burggasse 8, 9020 Klagenfurt PETEK, 31. MAREC IN SOBOTA, 1. APRIL

Mehr

ZADEVA: Uporaba vlakov z voznimi olajšavami FIP v mednarodnem prometu po progah DB AG

ZADEVA: Uporaba vlakov z voznimi olajšavami FIP v mednarodnem prometu po progah DB AG Slovenske železnice, d.o.o. Poslovna enota potniški promet Služba za prodajo in tarife Kolodvorska ul.11, 1506 Ljubljana, Slovenija Tel.: 01 / 29 14 550 Faks: 01 / 29 14 818 E-pošta: metka.lipicnik@slo-zeleznice.si

Mehr

PREŽIHOV VORANC IN AVSTRIJSKA KOROŠKA ALI O TEŽAVAH S PREŽIHOM 1

PREŽIHOV VORANC IN AVSTRIJSKA KOROŠKA ALI O TEŽAVAH S PREŽIHOM 1 Andrej Leben Univerza v Gradcu UDK 821.163.6-3.09Prežihov V.:94(436.5=163.6) PREŽIHOV VORANC IN AVSTRIJSKA KOROŠKA ALI O TEŽAVAH S PREŽIHOM 1 Članek prinaša oris Prežihovih vezi z avstrijsko Koroško in

Mehr

ZGODOVIN ČASOPIS HISTORICAL REVIEW ИСТОРИЧЕСКИИ ЖУРНАЛ. 4к/в1_ЈАађ. leto letnik 43

ZGODOVIN ČASOPIS HISTORICAL REVIEW ИСТОРИЧЕСКИИ ЖУРНАЛ. 4к/в1_ЈАађ. leto letnik 43 ZGODOVIN ČASOPIS «i] 1 ж HISTORICAL REVIEW ИСТОРИЧЕСКИИ ЖУРНАЛ 4к/в1_ЈАађ leto 1989 4 letnik 43 ZČ, Ljubljana, 43, 1989, številka 4, strani 471-642 in XIX -XXI ZGODOVINSKI ČASOPIS 949.712(05) HISTORICAL

Mehr

UPORNIŠTVO ŽENSKIH LIKOV V PROZI ZOFKE KVEDER

UPORNIŠTVO ŽENSKIH LIKOV V PROZI ZOFKE KVEDER Silvija Borovnik Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta silvija.borovnik@uni-mb.si UDK 821.163.6.09-3 Kveder Z.:396 UPORNIŠTVO ŽENSKIH LIKOV V PROZI ZOFKE KVEDER Zofka Kveder velja še vedno za prvo

Mehr

POSLOVNI TUJI JEZIK 2 NEMŠČINA

POSLOVNI TUJI JEZIK 2 NEMŠČINA POSLOVNI TUJI JEZIK 2 NEMŠČINA TOMAŽ KOBE VESNA MARINKO Višješolski strokovni program: Poslovni sekretar Učbenik: Poslovni tuji jezik 2 - Nemščina Gradivo za 2. letnik Avtorja: Tomaž Kobe, prof. nem. j.

Mehr

Dr`avni izpitni center NEM[^INA. Izpitna pola 1. 1 A: Bralno razumevanje 1 B: Poznavanje in raba jezika. Sobota, 28. avgust 2004 / 60 minut ( )

Dr`avni izpitni center NEM[^INA. Izpitna pola 1. 1 A: Bralno razumevanje 1 B: Poznavanje in raba jezika. Sobota, 28. avgust 2004 / 60 minut ( ) [ ifra kandidata: Dr`avni izpitni center *P042A22211* JESENSKI ROK NEM[^INA Izpitna pola 1 1 A: Bralno razumevanje 1 B: Poznavanje in raba jezika Sobota, 28. avgust 2004 / 60 minut (30 + 30) Dovoljeno

Mehr

Dr`avni izpitni center NEM[^INA. Izpitna pola 1. 1 A: Bralno razumevanje 1 B: Poznavanje in raba jezika. Sreda, 29. avgust 2007 / 60 minut ( )

Dr`avni izpitni center NEM[^INA. Izpitna pola 1. 1 A: Bralno razumevanje 1 B: Poznavanje in raba jezika. Sreda, 29. avgust 2007 / 60 minut ( ) [ ifra kandidata: Dr`avni izpitni center *P072A22211* JESENSKI ROK NEM[^INA Izpitna pola 1 1 A: Bralno razumevanje 1 B: Poznavanje in raba jezika Sreda, 29. avgust 2007 / 60 minut (30 + 30) Dovoljeno dodatno

Mehr

JEZIKOVNI KOTIČEK Sveti trije kralji

JEZIKOVNI KOTIČEK Sveti trije kralji JANUAR 2016 letnik 65, številka 1 4 POGOVOR Z MARJANOM BEČANOM Vsaka maša je zlata maša 8 JEZIKOVNI KOTIČEK Sveti trije kralji 9 NOVICE Starši na referendumu zaščitite otroke FOTO VTISI Miklavževanja po

Mehr

Osnovna raven NEM[^INA. A: Bralno razumevanje B: Poznavanje in raba jezika. Ponedeljek, 7. junij 2004 / 80 minut (40 + 40)

Osnovna raven NEM[^INA. A: Bralno razumevanje B: Poznavanje in raba jezika. Ponedeljek, 7. junij 2004 / 80 minut (40 + 40) [ifra kandidata: *M04125121* SPOMLADANSKI ROK Osnovna raven NEM[^INA A: Bralno razumevanje B: Poznavanje in raba jezika Ponedeljek, 7. junij 2004 / 80 minut (40 + 40) Dovoljeno dodatno gradivo in pripomočki:

Mehr

Österreich, Deutschland und die deutschsprachige Schweiz gemeinsam im internationalen Fokus der Slowenischen Buchmesse

Österreich, Deutschland und die deutschsprachige Schweiz gemeinsam im internationalen Fokus der Slowenischen Buchmesse Fokus der Slowenischen Buchmesse / Avstrija, Nemčija in nemško-govoreča Švica skupaj v mednarodnem fokusu Slovenskega knjižnega sejma / Österreich, Deutschland und die deutschsprachige Schweiz gemeinsam

Mehr

Brecht in marksizem. Bratko Kreft

Brecht in marksizem. Bratko Kreft 217 Brecht in marksizem Bratko Kreft V letih po drugi svetovni vojni so v središču svetovnega gledališkega dogajanja vodilni predvsem štirje dramatiki: Ber^olt Brecht, Jean Paul Sartre, Samuel Beckett

Mehr

Državni izpitni center. Osnovna raven. Izpitna pola 1. A) Bralno razumevanje B) Poznavanje in raba jezika

Državni izpitni center. Osnovna raven. Izpitna pola 1. A) Bralno razumevanje B) Poznavanje in raba jezika Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M14225111* Osnovna raven JESENSKI IZPITNI ROK Izpitna pola 1 A) Bralno razumevanje B) Poznavanje in raba jezika Sobota, 30. avgust 2014 / 60 minut

Mehr

Dr`avni izpitni center NEM[^INA

Dr`avni izpitni center NEM[^INA Dr`avni izpitni center *P073A22213* ZIMSKI ROK NEM[^INA NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sreda, 13. februar 2008 POKLICNA MATURA RIC 2008 2 P073-A222-1-3 IZPITNA POLA 1 1 A: BRALNO RAZUMEVANJE (20) Točke zapisujte

Mehr

Niko Grafenauer RAINER MARIA RILKE PRI SLOVENCIH Odmevi v periodičnem tisku do druge svetovne vojne

Niko Grafenauer RAINER MARIA RILKE PRI SLOVENCIH Odmevi v periodičnem tisku do druge svetovne vojne Niko Grafenauer RAINER MARIA RILKE PRI SLOVENCIH Odmevi v periodičnem tisku do druge svetovne vojne Razprava skuša na podlagi kolikor mogoče popolnih podatkov ugotoviti, katere plasti v ustvarjalnem opusu

Mehr

Eine Internet-Lernplattform für das Sprachenlernen

Eine Internet-Lernplattform für das Sprachenlernen SprichWort Sprichwörter im Netz Eine Internet-Lernplattform für das Sprachenlernen Vida Jesenšek Universität Maribor vida.jesensek@siol.net SprichWort Sprichwörter und Förderung der lexikalischen Kompetenz

Mehr

ZAKLADI SLOVENSKE UMETNOSTI Slikar Franc Jelovšek in Sv. družina

ZAKLADI SLOVENSKE UMETNOSTI Slikar Franc Jelovšek in Sv. družina MAREC 2015 letnik 64, številka 3 4 POGOVOR Z LUCIANOM LISTROM Sem italijanski državljan, vendar tudi Slovenec in Furlan 7 ZAKLADI SLOVENSKE UMETNOSTI Slikar Franc Jelovšek in Sv. družina 10 SLOVENIJA,

Mehr

Winter/zima 2007/2008 Jahresschrift des Pavelhauses Letni zbornik Pavlove hiše

Winter/zima 2007/2008 Jahresschrift des Pavelhauses Letni zbornik Pavlove hiše Winter/zima 2007/2008 Winter/zima 2007/2008 Jahresschrift des Pavelhauses Letni zbornik Pavlove hiše ISBN 978-3-900181-29-1 Jahresschrift des Pavelhauses Letni zbornik Pavlove hiše Winter/zima 2007/2008

Mehr

33. FAAKER-SEE-OPEN August 2017 Kulturhaus Latschach/Faaker See

33. FAAKER-SEE-OPEN August 2017 Kulturhaus Latschach/Faaker See 33. FAAKER-SEE-OPEN 12. - 19. August 2017 Kulturhaus Latschach/Faaker See 9 CH-Runden in einer Gruppe mit SWISSMANAGER nat. und internat. Elowertung + DWZ 90 min/40 Züge + 30 min + 30sek/Zug ab dem 1.

Mehr

Bruno Gröning. Jaz živim, da bi človeštvo lahko živelo dalje. Grete Häusler / Thomas Eich

Bruno Gröning. Jaz živim, da bi človeštvo lahko živelo dalje. Grete Häusler / Thomas Eich Bruno Gröning Jaz živim, da bi človeštvo lahko živelo dalje Grete Häusler / Thomas Eich Bruno Gröning: Kdor ljubi Boga, pomaga ljudem. Bruno Gröning Jaz živim, da bi človeštvo lahko živelo dalje Kratka

Mehr

Dr`avni izpitni center NEM[^INA

Dr`avni izpitni center NEM[^INA Dr`avni izpitni center *P063A22213* ZIMSKI ROK NEM[^INA NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sobota, 17. februar 2007 POKLICNA MATURA RIC 2007 2 P063-A222-1-3 IZPITNA POLA 1 1 A: BRALNO RAZUMEVANJE (20) Točke zapisujte

Mehr

23. NOVEMBER 2015 CASINEUM VELDEN Velden am Wörthersee Vrba ob Vrbskem jezeru

23. NOVEMBER 2015 CASINEUM VELDEN Velden am Wörthersee Vrba ob Vrbskem jezeru EINLADUNG VABILO Der Wirtschaftskongress für Unternehmer der Alpe-Adria-Region Gospodarski kongres za podjetnike regije Alpe Adria 23. NOVEMBER 2015 CASINEUM VELDEN Velden am Wörthersee Vrba ob Vrbskem

Mehr

MODERIRANA RAZLIČICA

MODERIRANA RAZLIČICA Državni izpitni center *N09225132* NAKNADNI ROK NEMŠČINA PREIZKUS ZNANJA Ponedeljek, 1. junija 2009 NAVODILA ZA VREDNOTENJE NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA ob koncu 3. obdobja MODERIRANA RAZLIČICA RIC 2009

Mehr

Poklicna matura 2003 Slovenščina

Poklicna matura 2003 Slovenščina Poklicna matura 2003 Slovenščina Uvod: Za začetek naj razjasnim, kako sploh poteka ustni del izpita pri poklicni maturi za Slovenščino. Najprej»izžrebaš«list na katerem so vsa vprašanja, na katera bo potrebno

Mehr

Državni izpitni center NEMŠČINA. Izpitna pola 1. A) Bralno razumevanje B) Poznavanje in raba jezika

Državni izpitni center NEMŠČINA. Izpitna pola 1. A) Bralno razumevanje B) Poznavanje in raba jezika Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *P101A22211* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NEMŠČINA Izpitna pola 1 A) Bralno razumevanje B) Poznavanje in raba jezika Sreda, 9. junij 2010 / 60 minut (30

Mehr

Marieluise Fleißer. (Der starke Stamm)

Marieluise Fleißer. (Der starke Stamm) Marieluise Fleißer MOČAN ROD (Der starke Stamm) Prevajalka Lučka Jenčič Režiser Ivica Buljan Adaptacija v gorenjščino Barbara Rogelj Dramaturginja Marinka Poštrak Scenograf Jean-Guy Lecat Kostumografka

Mehr

2 M Verbinden Sie die Fragen mit den entsprechenden Antworten. Schreiben Sie zu jeder Frage den Buchstaben der passenden Antwort.

2 M Verbinden Sie die Fragen mit den entsprechenden Antworten. Schreiben Sie zu jeder Frage den Buchstaben der passenden Antwort. Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M07225121* JESENSKI ROK Osnovna raven NEMŠČINA Izpitna pola 1 A: Bralno razumevanje B: Poznavanje in raba jezika Sobota, 1. september 2007 / 80 minut

Mehr

23 LETNIK XXIII, oktober december 2012, št. 5 6 ( )

23 LETNIK XXIII, oktober december 2012, št. 5 6 ( ) 23 LETNIK XXIII, oktober december 2012, št. 5 6 (142 143) vsebina U v o d n i k Ivan Gregorčič Jože Škufca (1934 2012) 3 L i t e r a t u r a Marjanca Kočevar Vrtnar 7 Tri fare /Bela krajina/ 7 Votivni

Mehr

PRILOGA 3 H KONČNEMU POROČILU

PRILOGA 3 H KONČNEMU POROČILU Projekt SPORAZUMEVANJE V TUJIH JEZIKIH: Uvajanje inovativnih pristopov k poučevanju tujih jezikov z vključevanjem tujih učiteljev v izvedbeni kurikulum Šola: SREDNJA ZDRAVSTVENA IN KOZMETIČNA ŠOLA MARIBOR

Mehr