PRIPRAVA POŠTNIH POŠILJK ZA PRENOS IN VROČITEV. Preparing mail for conveyance delivery

Transkript

1 UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO PRIPRAVA POŠTNIH POŠILJK ZA PRENOS IN VROČITEV Preparing mail for conveyance delivery Študentka: Maja Kramberger Naslov: Puncerjeva 3, 2000 Maribor Številka indeksa: Študij: redni Program: visokošolski strokovni Študijska smer: marketing Mentor: dr. Klavdij Logožar, izredni profesor Maribor, september 2008

2 2 PREDGOVOR Pošti Slovenije pripisujemo osnovno nalogo posredovanje in izmenjavo sporočil, misli, dobrin Lahko rečemo, da je poštni promet, ki vsebuje odpremo, prenos in predajo pošiljk, v bistvu celotna organizacija poštne službe. Poštni promet se lahko opravlja s pomočjo več vrst prometa in več vrst prenosnih sredstev, kot so na primer: po kopnem, po vodi, po zraku. Pošta Slovenije ne potrebuje samo organiziranosti prenosa in izročitev pošiljk, ampak je potrebna tudi pravilna organiziranost predhodnih opravil, ki se začne že s sprejemom pošiljk in se nadaljuje s postopkom priprave pošiljk za njihovo odpravo. Priprava pošiljk za njihovo odpravo oziroma vročitev poteka po več stopnjah, ki jih bom v diplomski nalogi predstavila. Na Pošti Slovenije želijo slediti koraku s časom, kajti globalizacija in liberalizacija sta jo privedle do tega, da je potrebno biti čim bolj inovativen in se prilagajati spremembam. To pa seveda zato, ker so v zadnjih letih na trgu poštnih storitev vidne spremembe prav zaradi globalizacije. Seveda se morajo prilagajati tudi zaradi vedno večje konkurence na trgu. Do hitrih sprememb prihaja tako v človekovem življenju kot tudi v njegovem delovanju. Izredni napredek pa lahko opazujemo na področju tehnike in tehnologije. Zaradi vseh teh sprememb želi Pošta Slovenije biti konkurenčna na trgu s svojo ponudbo, saj skrbijo za sistematičen razvoj in obvladovanje vseh segmentov poslovanja. Zavedajo se, da je uporabnik poštnih storitev, predvsem pa poštnih pošiljk vedno bolj zahteven. Zato se jim skušajo čim bolj prilagajati in ustreči njihovim željam. Namen mojega diplomskega dela je predstaviti dejavnosti Pošte Slovenije, predvsem pa predstaviti potek priprave poštnih pošiljk paketov za odpravo oziroma vročitev.

3 3 KAZALO 1 UVOD Opredelitev področja in opis problema Namen, cilji in osnovne trditve Predpostavke in omejitve raziskovanja Predvidene metode raziskovanja OPREDELITEV LOGISTIČNIH PROCESOV Zgodovinski razvoj logistike Kaj zajema in kaj je logistika Cilji logistike Elementi logističnega sistema Zunanji transport Notranji transport Skladiščenje Zaloge Manipuliranje z blagom Informacije, komunikacije in kontrola Kadri ZAKON O POŠTNIH STORITVAH Navodilo za poslovanje s paketnimi pošiljkami Splošni pogoji izvajanja univerzalne poštne storitve Kakovost izvajanja univerzalne poštne storitve Rezervirane poštne storitve Splošni pogoji izvajanja drugih poštnih storitev Kakovost izvajanja drugih poštnih storitev PRIPRAVA POŠTNIH POŠILJK NA POŠTI SLOVENIJE Predstavitev Pošte Slovenije Pošta nekoč Novi poštni logistični center v Mariboru Sprejem paketa Sprejem navadnega paketa Sprejem paketov v notranjem prometu Sprejem paketov v mednarodnem prometu Sprejem poslovnih paketov Kodiranje in razvrščanje pošiljk oziroma paketov Vročanje ter prenos pošiljk oziroma paketov Novosti na področju avtomatske predelave pošiljk Reorganizacija paketne logistike SKLEP POVZETEK...38 SEZNAM LITERATURE... 39

4 4 SEZNAM VIROV SEZNAM TABEL SEZNAM SLIK... 40

5 5 1 UVOD 1.1 Opredelitev področja in opis problema V diplomski nalogi bomo predstavili posamezne stopnje oziroma korake priprave poštnih pošiljk paketov za odpravo, prenos oziroma vročitev. Vsak korak zahteva posebno poznavanje lastnosti pošiljk paketov, kajti paketi se lahko med seboj razlikujejo, ne samo po vsebini, ampak tudi po teži, velikosti. Zato morajo zaposleni, ki delajo na tem področju dobro poznati, kako lahko ravnajo z določenimi paketi. To znanje si pridobijo z izobraževanjem in dolgoletnimi izkušnjami. Z medsebojno izmenjavo strokovnih znanj in poslovnih izkušenj, sodelavci skrbijo za višjo storilnost in usmerjen razvoj. Na Pošti Slovenije želijo biti konkurenčni ostalim podjetjem, zato se trudijo, da bi bila priprava pošiljke za odpravo oziroma vročitev hitra, točna in varna. Ne predstavljamo si, kako bi bilo, če ne bi bilo poštnih dejavnosti. To pa zato, ker je poštna dejavnost zelo obširna, saj zajema vse od sprejema pisemskih in paketnih pošiljk, zbiranje in razporejanje pisemskih in paketnih pošiljk ter vse do prevoza in dostave le-teh. Največkrat jim otežijo delo same stranke, ki ne prilagajo popisa oddanih pošiljk, pošiljajo pošiljke v neprimerni embalaži, zamenjujejo mednarodne pakete in dajejo spremnice za notranji poštni promet, ne napišejo pošto, poštno številko, naslov pošiljatelja, na paketu označijo odkupnina, ni pa odkupnina označena na dokumentu Vse skupaj bi jim olajšalo delo, če bi se stranke potrudile in napisale vse potrebne podatke na dokumentih. Bolj ko morajo popravljati napake strank, tem bolj se jim podaljšuje rok za prenos pošiljk, več je reklamacij S temi težavami se soočajo pri sprejemu pošiljk, ki je prva faza pri pripravi pošiljk za prenos in vročitev. Pri sprejemu pošiljk morajo poštni delavci paziti ali gre za sprejem navadnega paketa, paketa za notranji poštni promet, za sprejem v mednarodnem prometu, sprejem poslovnih paketov, paketov večjih dimenzij ali palet. Za vse te sprejeme morajo poznati obrazce, ki se izpolnijo in jih bomo predstavili v diplomski nalogi. Pri sprejemu poštni delavec ugotovi, za katero pošiljko gre in ali pošiljka izpolnjuje pogoje za prenos, in sicer: velikost, maso, opremo, zapiranje in pošiljateljev ter naslovnikov naslov. Vse to vnese v računalnik. Od sprejema gredo pošiljke na kodiranje, kjer dobijo kode za njihovo razvrščanje. S pomočjo kodiranja se pošiljke samostojno razvrščajo po mestih, regijah, rajonih. To razvrščanje poteka po avtomatiziranih progah. Težave nastanejo pri razvrščanju pošiljk, ki jih te naprave zavračajo, kajti ne ustrezajo po velikosti, masi in obliki. Tem pošiljkam pravijo ločenke. Take pošiljke se razvrstijo ročno. Za postopkom razvrščanja sledi prenos ter vročanje pošiljk. Tudi pri vročanju pošiljk morajo poštni delavci, natančneje vozniki, poznati, za katero vrsto pošiljk gre, kar razbere iz spremnice. Prav tako se pri vročanju izpolnjujejo obrazci, ki jih bomo predstavili v diplomski nalogi.

6 6 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve Namen diplomskega dela je predstaviti delovanje Pošte Slovenije, predvsem smo se osredotočili na pripravo poštnih pošiljk za odpravo oziroma vročitev. Prav tako bomo predstavili, na kaj morajo biti pri pripravi poštnih pošiljk pozorni. Temeljni cilj diplomske naloge je bil predstaviti posamezne faze oziroma korake pri pripravi poštnih pošiljk za odpravo oziroma vročitev. Prav tako je cilj spoznati delovanje Pošte Slovenije na področju logistike poštnih paketov in njihovih poštnih storitev. Cilji diplomskega dela so: predstavitev storitev Pošte Slovenije; predstaviti korake priprave poštnih pošiljk paketov za vročitev; se seznaniti z delom na področju logistike. Trditve: Pošta Slovenije je največji izvajalec poštnih in nanje vezanih logističnih in drugih storitev ter aktivno nastopa proti konkurenci; priprav poštnih pošiljk paketov zahteva veliko znanja in izkušenj; Pošta Slovenije se nenehno prilagaja spremembam in zahtevam uporabnikov. 1.3 Predpostavke in omejitve raziskovanja Predpostavljamo, da je Pošta Slovenije ob vstopu v Evropsko Unijo pridobila močnejšo konkurenco. Zaradi tuje in domače konkurence, se mora Pošta Slovenije zelo hitro in učinkovito prilagajati vsem spremembam in uporabnikom poštnih storitev. Večina storitev je liberalizirana, zato morajo biti čim bolj inovativni, tako na področju tehnike kot tudi tehnologije. Prav tako predpostavljamo, da dobra organizacija in dober kader pri pripravi poštnih pošiljk paketov pripomore k hitrejšemu, uspešnemu in učinkovitemu poslovanju. Veliko oviro nam je pri izdelavi diplomskega dela povzročilo iskanje literature. Naloga nam je bila olajšana s strani uprave, saj smo si lahko ogledali potek priprave poštnih pošiljk paketov za odpravo oziroma vročitev, ter tudi s pomočjo pogovora dobili predstavo, kako poteka delo na tem področju. 1.4 Predvidene metode raziskovanja Naša raziskava je poslovna, saj gre za proučevanje poslovanja Pošte Slovenije logističnega centra. Uporabili smo dinamično metodo, kar pomeni, da smo preučili sedanje stanje priprave poštnih pošiljk paketov in poskušali ugotoviti, kakšne spremembe se obetajo na tem področju.

7 7 V okviru deskriptivnega pristopa smo uporabili naslednji metodi: metodo deskripcije, s pomočjo katere bomo opisali teorijo in pojme ter ugotovljena dejstva; metodo klasifikacije, kjer bomo definirala pojme; metodo komparacije, kjer bomo primerjali delo različnih avtorjev. V okviru analitičnega pristopa: metoda analize (razčlenjevali bomo ugotovitve iz prakse in teorije); metoda sinteze (povezovali bomo teoretične poglede in preverjene izide iz prakse v celoto). Podatke smo zbirali s pomočjo interneta, knjižnice (učbeniki, revije, knjige) in na delovnem mestu.

8 8 2 OPREDELITEV LOGISTIČNIH PROCESOV Ker sem delala diplomsko nalogo na poštnem logističnem centru, je dobro, da spoznamo kaj pravzaprav logistika je. 2.1 Zgodovinski razvoj logistike Številni avtorji poudarjajo, da izvira pojem logistika iz vojaške terminologije. V resnici se tam v smislu naše obravnave prvič pojavlja. Šele pozneje so pojem in tudi dejavnost prenesli v gospodarski prostor. Večinoma navajajo dva jezikovna korena logistike: grški besedi»logos«(misliti) in»logicos«(računati, pravilno misliti, biti razumen) ter francosko besedo»loger«(nastanitev, namestitev, preskrbovanje). Poudariti je potrebno, da vključuje vse materialne tokove znotraj obrata in med različnimi podjetji. Zahteva koordinacijo in medsebojno kontrolo transportnih in skladiščnih sistemov. Širina same dejavnosti je lahko različna, odvisna od konkretnih pogojev. V funkcijo vključuje naslednje aktivnosti: transport, razvijanje nalog, operacije distribucijskih centrov, kontrolo zalog, nabavo, proizvodnjo planiranje ter prodajne in servisne storitve. Bodočnost logistike prinaša vse več zahtev po integraciji logističnih sistemov in povezovanju partnerskih organizacij kupcev, prodajalcev in drugih (transporterjev, distributerjev, skladiščnih organizacij) v enoten logističen sistem. V Sloveniji je nekaj svetovalnih organizacij, ki se ukvarjajo poleg drugih dejavnosti tudi s svetovanjem na delnih področjih logistike. Pri tem gre za delna področja, kot so notranja logistika in njena delovna sredstva, gospodarjenje v logistiki in organizacija dejavnosti v poslovnih sistemih (Kaltnekar 1993, 26-28). 2.2 Kaj zajema in kaj je logistika Logistika kot veda, ki se ukvarja z načrtovanjem, vodenjem in nadzorom nad tokovi materiala, ljudi, energije in informacij s ciljem, da se znižajo stroški, izboljša kakovost (hitrost, točnost, zanesljivost, itd.) in varstvo okolja, postaja tako v gospodarstvu kot v storitvenih dejavnostih zelo pomemben, če ne ključni dejavnik konkurenčnosti. Logistična veriga je tista, ki omogoča večje konkurenčne prednosti in zmanjšuje stroške poslovanja. Potrebuje podporo informacijskih tehnologij, ki olajšajo celovito vodenje in spremljanje logističnih procesov (Pušnik 2004, 10). Logistika zajema različne in obsežne aktivnosti, ki imajo poglavitno vlogo v gospodarskem in družbenem pogledu. V sodobnih družbah smo navajeni na logistične storitve in že kar pričakujemo, da so kakovostne, njihove pomanjkljivosti zaznamo šele, ko nastanejo težave. Logistika prinaša dodatno vrednost blagu in storitvam tako, da omogoča njihovo koristnost. Koristnost blaga in storitev je iz ekonomskega stališča njihova zmožnost zadovoljevati človekove potrebe in želje.

9 9 Kaže se v štirih pogledih koristnosti, v koristnosti oblike (sestavin izdelka), lastništva (posedovanja izdelka), prostora in časa, pri čemer sta zadnji dve v veliki meri podprti z logistiko. Če želimo doseči pozitivne učinke v poslovanju, bomo pri izgradnji logističnega sistema v podjetju iskali najugodnejšo povezavo različnih služb, ki se ukvarjajo z logističnimi dejavnostmi (Rak, Križman 2006, 7-8). Kot se dogaja vsaki novi vedi, tudi logistiko različni avtorji zelo različno opredeljujejo. Vsakdo pač določa obseg in vsebino tega pojma glede na svoje potrebe. Tako lahko najdemo pri obravnavi te dejavnosti naslednje pristope in z njimi povezane pojme: 1. Glede na dejavnost: npr. transportna logistika, skladiščna logistika, špedicijska logistika, distribucijska logistika, nabavna logistika, intralogistika, trgovinska logistika 2. Glede na področje uporabe: npr. industrijska logistika, vojaška logistika, poslovna logistika, distribucijska logistika, tehniška logistika, bolnišniška logistika, gospodinjska logistika 3. Glede na področje opazovanja: npr. mikrologistika, metalologistika, interorganizacijska logistika, podjetniška oz. poslovna logistika, medorganizacijska logistika, mednarodna logistika (Kaltnekar 1993, 25). Križman, Rak (2006, 11) opredeljujeta logistične aktivnosti, in sicer na: - servis za odjemalce, - logistični informacijski sistem, - skladiščenje, - upravljanje zalog, - manipulacija z blagom in stroški nabave blaga, - transport. Smoter logistike je v tem, da omogoča po vrsti, količini, kakovosti, prostoru in času prilagojen dovoz stvari (oz. logističnih objektov), tako kot so potrebne za vhod in izvedbo proizvodnih, storitvenih in potrošnih procesov. Pri tem učinkujejo okoliščine, zvezane z logističnimi storitvami, povratno na organiziranost gospodarstva in na njegove prostorske in časovne premostitvene zahteve. Logistika kot veda vpliva na celotno gospodarstvo, saj učinkuje na njegove stroške in vsebuje tudi rešitve, ki ne zadevajo le posameznega poslovnega sistema (Oblak 1997, 32). Filz (1993, 1) meni, da je logistika tipična presečna funkcija v enem podjetju, tako kot tudi osebje in finance. Problem vseh presečnih funkcij so številna mesta, zaradi katerih lahko pride do pomanjkanja in škode. Zaradi presečnih mest logistike je logistična kontrola orientirana bolj na logistični proces, kot pa na samo funkcioniranje le tega. Poslovna logistika je po mnenju Logožara (2004, 28) postala znanstvena disciplina zlasti zaradi štirih vplivnih dejavnikov: 1. spremembe tržišča iz tržišča prodajalcev v tržišče kupcev; 2. tehnoloških sprememb, zlasti na področju transporta, komunikacij in elektronske obdelave podatkov; 3. razvoja teorije sistemov; 4. razvoja vojaške in iz tega izvirajoče uporabe kvantitativnih tehnik (angl. Operations research) za reševanje podjetniških problemov.

10 10 Boone in Kurtz (1995, 538) enačita pojem s pojmom fizična distribucija in ga obravnavata kot sistem, ki povezuje šest med seboj odvisnih elementov, kajti odločitev o enem ima močan vpliv na ostale. Ti elementi so: - postrežba kupcev: podjetje mora določiti kakovost postrežbe, ki jo želi zagotavljati kupcem; - prevoz: odločitev o uporabi prevoznega sredstva, ki se razlikujejo glede na stroške in hitrost dostave; - uravnavanje zalog: določiti višino zalog posameznega artikla na določeni lokaciji; - embaliranje in manipulacija z izdelki: kako zavarovati proizvod, da med prevozom in manipulacijo v tovarni ter skladišču ne bo prišlo do poškodovanja ali uničenja; - sistem naročanja: kdaj in koliko naročiti, da ne bo prišlo do nepotrebnih stroškov; - skladiščenje: odločitve o lokaciji in avtomatizaciji skladišč. 2.3 Cilji logistike Če hočemo neki dejavnosti smotrno oblikovati njene naloge, moramo najprej ugotoviti cilje, ki jih s svojim delovanjem želi in mora doseči. Šele na tej osnovi ji lahko smiselno postavimo naloge. Da bi namreč dosegli postavljene cilje, je potrebno opraviti številne akcije, ki jih je možno konkretizirati v posameznih nalogah. Cilji so vnaprej postavljeni rezultati, ki jih bo mogoče doseči šele v bližnji ali daljni prihodnosti s smotrno usmerjenim poslovnim procesov. Predstavljajo torej vodila, ki usmerjajo ta proces, in dajejo osnovo za dejanske akcije. Cilji logistike v proizvodnem podjetju (v nadaljevanju: logistični sistem) izhajajo iz ciljev širšega sistema podjetja, katerega sestavni del tudi je: proizvajati proizvode in z njihovo prodajo ustvarjati dohodek. Kot vsaka druga služba se mora tudi ta dejavnost vključiti v celoten poslovni proces in izpolnjevati vse naloge, ki jih ta integracija postavlja. Predvsem se pojavlja potreba po koordiniranem delovanju vseh dejavnosti logističnega sistema v odnosu na potrebe drugih dejavnikov v delovni organizaciji in po kompleksnosti obravnavane celotne materialne preskrbe in distribucije proizvodov. Iz tega lahko postavimo njihov prvi cilj: - Logistični sistem se mora ustrezno vključiti v celoten poslovni proces podjetja in točno opravljati vse naloge, ki se pojavljajo iz odnosov do drugih partnerjev v tem procesu. Konkretizacijo tega cilja v delovni organizaciji bo prestavljala ustrezno postavljena organizacijska struktura s točno opredeljenimi odnosi med različnimi partnerji, ki jih materialna preskrba zadeva (Kaltnekar 1993, 47-48). Naslednji cilji so : - Logistični sistem mora z ustrezno notranjo organiziranostjo vseh dejavnosti, ki so odgovorne za materialno preskrbo, zagotoviti njihovo koordinirano delovanje pri opravljanju postavljenih nalog. - Logistični sistem mora s sodelovanjem v kadrovanju in izobraževanju, z ustreznim uvajanjem v delo, z razvijanjem odgovornosti in dobrih odnosov, zagotoviti strokovnost in povezanost službe, uspešno opravljanje njenih nalog in smotrn razvoj v službi zaposlenih delavcev.

11 11 - Logistični sistem mora zagotoviti plansko preskrbo vsega potrebnega materiala v zahtevanih količinah in kvalitetah, ga pravočasno dostaviti na zahtevana mesta in s tem omogočiti nemoteno delo v proizvodnji in drugih v delovni organizaciji. - Logistični sistem mora zagotoviti uspešno distribucijo gotovih proizvodov do kupcev v skladu z njihovimi časovno in prostorsko opredeljenimi zahtevami. - Logistični sistem mora vzdrževati solidne odnose in prisrčne odnose z dobavitelji in kupci, favorizirati solidne in izločiti nesolidne dobavitelje ter zagotoviti obojestransko gotovost dobav in s tem vplivati na dobro ime podjetja v javnosti. - Logistični sitem mora skrbeti, da so organi delovne organizacije in druge službe tekoče obveščeni o stanju in spremembah na tržišču ter o celotnem zunanjem in notranjem poslovanju z materialom in proizvodi (Kaltnekar 1993, 50-53). 2.4 Elementi logističnega sistema Členitev elementov logističnega sistema, ki se je uveljavila v praksi in ki jo uporablja večina avtorjev: zunanji transport, notranji transport, skladiščenje, zaloge, manipuliranje z blagom, informacije, komunikacija in kontrola, kadri, povezani s sistemom. Zunanji transport, notranji transport, skladiščenje in manipuliranje z blagom so deli samega logističnega procesa, zaloge pa so lahko tudi rezultat logističnega procesa drugih poslovnih funkcij. Brez pravih in hitrih informacij, komunikacije ter kontrole in ustrezno izobraženih kadrov ni mogoče sprejeti pravilnih odločitev, potrebnih za nemoten potek logističnega procesa (Logožar 2004, 65) Zunanji transport Osnovna naloga zunanjega transporta je pravočasen dovoz surovin, nedokončanih proizvodov, polproizvodov, sestavnih delov in drugih materialov ter odvoz gotovih proizvodov. Za uspešno in učinkovito izvajanje te naloge mora podjetje izbrati najprimernejše prevozno sredstvo in prevozne poti. Zunanji transport torej zajema prevoz surovin, nedokončanih proizvodov, polproizvodov, sestavnih delov in drugega blaga od mesta njegovega izvora oziroma od dobavitelja do proizvodnje ter prevoza od proizvajalca do skladišča odjemalca oziroma do končnega uporabnika (Logožar 2004, 65-66).

12 Notranji transport Notranji transport je nujni sestavni del vsakega proizvodnega procesa. Njegova osnovna naloga je planska oskrba vseh oddelkov in delovnih mest s potrebnimi materialnimi prvinami, odvažati pa mora vse, kar na teh delovnih mestih nastaja. Zajema premikanje blaga, surovin, polproizvodov in drugih dodatnih materialov v podjetju (Logožar 2004, 78) Skladiščenje Osnovna naloga skladiščne službe je spremljanje, varovanje in izdajanje surovin, polproizvodov, proizvodov in drugega blaga. Poleg navedenih nalog v skladiščih potekajo tudi: urejanje dokumentacije v zvezi s sprejetim in izdanim blagom, namestitev blaga v skladišča, pakiranje, če je potrebno. Dejavnost skladiščenja lahko opravljajo tudi specializirana podjetja, imenovana javna skladišča. Skladiščna podjetja opravljajo tudi druge storitve, ki se običajno opravljajo skupaj z osnovno dejavnostjo. To so: pretovor; odpravljanje in dostavljanje pošiljk (v lokalnem transportu); pripravljanje blaga za tržišče (sortiranje, čiščenje, merjenje, označevanje ); plačevanje storitev na podlagi predujma (carinskih, prevoznih in drugih stroškov); poravnanje drugih stroškov za uskladiščeno blago; posredovanje prodaje ipd. (Logožar 2004, 79-80) Zaloge Pri proučevanju skladiščnega poslovanja je treba upoštevati tudi zaloge. Njihov obseg namreč določajo skladiščni prostor in njegova opremljenost, pa tudi število zaposlenih v skladiščih. Zaloga se razume kot količina blaga, odložena (uskladiščena) na določenem mestu (skladišči) v podjetju (Logožar 2004, 81) Manipuliranje z blagom Manipulacije (ravnanje) z logističnimi objekti so vmesni člen med tremi najpomembnejšimi elementi logistike: skladiščenje, notranjim in zunanjim transportom. Manipuliranje z blagom (surovinami, polproizvodi, proizvodi itd.) je torej tisti dejavnik logističnega sistema, ki vpliva na kakovost in hitrost transporta ter skladiščenja.

13 13 Manipulativne operacije so na primer: pretakanje, iztakanje, merjenje količine (ob določeni temperaturi, merjenje gostote), pregledovanje kakovosti (vsebnost nečistoč, trdnih delcev v blagu), prekladanje blaga, pakiranje, paletizacija in kontejnerizacija, oblikovanje tovornih oziroma transportnih enot, nameščanje materiala v skladišča (polnjenje rezervoarjev), komisioniranje, prevzem surovin in proizvodov iz skladišča, sortiranje itd. Navedene operacije imenujemo neposredne logistične manipulacije, saj pomenijo pretok blaga v neposrednem logističnem toku (Logožar 2004, 86). V manipulacije po Jelencu (1983, 244) uvrščamo predvsem naslednje dejavnosti: pakiranje blaga oziroma pošiljke; signiranje oziroma označevanje blaga; pretovorne manipulacije; druge dejavnosti, kot so npr. sortiranje, zlaganje blaga, jemanje vzorcev, prezračevanje, tehtanje, dodajanje ledu, napajanje živali ipd. Pakiranje Pakiranje je dejavnost, ki se ukvarja z opremljanjem blaga z embalažo oziroma sredstvi za pakiranje blaga. Ločimo transportno in potrošniško pakiranje. Transportno pakiranje blaga ima dva namena: zaščititi blago pred okvarami, poškodovanjem, razsipanjem in onesnaženjem v procesu njegovega gibanja iz kraja proizvodnje na kraj potrošnje; omogočiti in olajšati prekladalne manipulacije, skladiščenje in transport blaga ter znižati transportne in druge stroške. Namen potrošniškega pakiranja pa je predvsem čimbolj približati določen proizvod potrošniku, tako da ima lahko potrošniška embalaža tudi določeno uporabno vrednost (Jelenc 1983, 246). Pri pakiranju izdelkov je treba imeti v mislih njihove posebne značilnosti. Različni izdelki potrebujejo različno obravnavanje. Dejavniki, ki jih je treba upoštevati pri odločanju o boljši embalaži, vključuje naslednje lastnosti blaga: - krhkost/lomljivost, - trajnost, - odpornost na odrgnine, - vrednost, - dovzetnost za vlago, - kemične reakcije, kot so oksidacija in rjavenje, - kemično stabilnost, - pokvarljivost oz. rok trajanja, - agregatno stanje blaga. Izvoznik naj med pakiranjem izdelkov izvaja različne varnostne ukrepe. Pri določanju zahtev glede pakiranja mora izvoznik izpolnjevati kupčeve zahteve, mednarodne standarde o načinih pakiranja ter posebne standarde in predpise, ki so v veljavi na zadevnem trgu. V uporabi so tile standardi: ISO. AFRON (Francija), DIN (Nemčija), BS (Velika Britanija), ASTM (ZDA), EN (Evropska Unija). Za izjemne izvozne pošiljke je priporočljivo, da embalažo in način nakladanja določi strokovnjak. Za to je potreben spis s podrobno dokumentacijo, s potrebnimi podatki o zavarovalnici, s komercialnim opisom zapakiranega blaga, prostorov, v katerih je bilo blago zapakirano, z navedbo podrobnosti o izdelkih in embalaži, način prevoza, rokovanja s pošiljko in o načinu skladiščenja (Osojnik 2001, 167).

14 14 Poznamo odpravno in prodajno pakiranje. Odpravno pakiranje blaga je pakiranje, ki je bilo razvito v skladu z zahtevami odprave, transporta, pretovora in skladiščenja blaga. Odpravno in prodajno pakiranje morata upoštevati v osnovi enake funkcije, zaščito proti zahtevkom, informacijo in racionalizacijo. Ločita pa se po izvedbi, ker zavzemajo funkcije različno težo (Oblak 1997, 187). Tabela 1: Pregled različnih funkcij pakiranja Zaščitna funkcija Zaščita proti količinskim spremembam kakovosti. Zaščita okolja in osebja. Skladiščna funkcija Varčevanje s skladiščnim prostorom. Zmožnost nakladanja v višino. Urejenost skladišča po prodajnih količinah. Transportna funkcija Oblikovanje prevoznih enot tovora. Optimalna izraba glavnih in pomožnih transportnih sredstev. Zavarovanje tovornih enot in tovorkov. Funkcija ravnanja Primerna teža za ravnanje in primerna geometrijska oblika tovorkov. Vključitev pomožnih sredstev za ravnanje z blagom. Avtomatizacija ravnanja. Informacijska funkcija Identifikacija pomagala. Varnostni ukrepi. Predstavitev blaga. Navodila za uporabo blaga. Vir: Jansen (1989, 79), povzeto po Logožaru (2004, 87). Problem pri pakiranju namreč ni v tem, kako zagotoviti najboljšo možno zaščito blaga, z večjimi stroški seveda. Problem je v zagotovitvi takšnega pakiranja, ki pomeni na eni strani optimum med stroški pakiranja (ki naraščajo z varnejšo embalažo), in stroški škode (ki ob varnejši embalaži padajo), na drugi strani pa pakiranje, ki prinaša optimalne učinek v zvezi s transportom, prekladanjem in skladiščenjem blaga (Jelenc 1983, 246) Informacije, komunikacije in kontrola V poslovnem logističnem sistemu so informacijski procesi tesno povezani s fizičnimi procesi. Brez informacijskega procesa, ki zagotavlja informacije logističnemu podsistemu in hrambo, predelavo in prenašanje le-teh, si ne moramo misliti dobro organizirane logistične dejavnosti. Ferišak in soavtorji ugotavljajo, da se v logističnem informacijskem sistemu običajno pojavljajo tele vrste informacij: informacije o dejanskih in potencialnih kupcih, informacije o dejanskih in potencialnih dobaviteljih, informacije o logističnem sistemu konkurentov, informacije o stanju lastnega logističnega sistema, informacije o zalogah materiala in proizvodov na vseh mestih logističnega sistema,

15 15 informacije o potencialnih članih informacijskega kanala, informacije o stanju in planiranju razvoja marketinškega sistema (obstoječi in planirani novi proizvodi, skupine proizvodov, obstoječa in planirana nabava in prodaja itd.), informacije o razvoju relevantnih logističnih tehnologij, informacije o karakteristikah makrologističnega sistema (prometni mreži, nosilcih transporta, aktualni prometni politiki, državni aktivnosti pri planiranju prometa, pravnih predpisih itd.), informacije o izvajanju logističnih aktivnosti (kontrolne informacije), informacije o stroških vseh logističnih aktivnosti. Podjetje mora imeti za svoje poslovne odločitve na voljo vse te informacije, ki morajo biti ustrezne kakovosti. Zbirati jih mora natančno in sistematično, tako da se zagotovi želena stopnja pravočasnosti, ustreznosti in popolnosti informacij (Logožar 1999, 20-21) Kadri Dr.Kaltnekar ugotavlja, da je»pravilna kadrovska zasedba vseh delovnih mest ključ, ki odpira vrata k uspešnemu delovanju«. Nepravilna zasedba lahko namreč povzroči niz neprijetnosti, kot so nepravočasna nabava in s tem nezadostne zaloge, nestrokovno in neurejeno skladiščenje, nepravilna izbira transportnih poti in sredstev, poškodbe in izguba blaga pri skladiščenju ali transportu, pomanjkljivosti pri zavarovanju blaga, nepravilno ravnanje z blagom ipd. (Logožar 1999, 21). Vsi ti elementi logističnega sistema so pomembni za mojo diplomsko delo, kajti diplomsko nalogo opravljam na poštnem logističnem centru, kjer so vključeni vsi ti elementi logističnega sistema. Na poštnem logističnem centru se srečujemo tako z zunanjim in z notranjim transportom, s skladiščenjem, z zalogami, z manipulacijo z blagom, z informacijami, komunikacijami in kontrolo ter na vse zadnje tudi s kadri. Poudarek pri moji diplomski nalogi bo bolj na manipuliranju z blagom, kjer bom opisala pakiranje. To pa zato, ker se pri sprejemu pošiljk včasih zgodi, da blago ni pravilno pakirano in pride do poškodb blaga.

16 16 3 ZAKON O POŠTNIH STORITVAH 17. junija 2004 je Državni zbor Republike Slovenije na podlagi 153. člena Poslovnika državnega zbora potrdil uradno prečiščeno besedilo Zakon o poštnih storitvah, ki obsega : Zakon o poštnih storitvah ZPSto-1 (Uradni list RS. št. 42/02 z dne ), Zakon o javnih agencijah ZJA (Uradni list RS: št. 52/02 z dne ) in Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Poštnih storitvah ZPSto-1A (Uradni list RS: št. 37/04 z dne ). Ta zakon določa pogoje in postopke za izvajanje poštnih storitev, ureja zagotavljanje in izvajanje univerzalne poštne storitve, uvaja pogoje za dostopnost do javnega poštnega omrežja in izdajanje poštnih vrednotnic, določa organizacijo in delovanje agencije za telekomunikacije, radiodifuzijo in Pošto Republike Slovenije (v nadaljevanju: agencija) v delu, ki se nanaša na poštne storitve, določa pravice in obveznosti izvajalcev in uporabnikov poštnih storitev ter ureja druga vprašanja povezana s poštno dejavnostjo. (Zakon o poštnih storitvah 2004, 1. člen). V tem zakonu uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen: 1. Direktna pošta je oglaševalsko, marketinško in drugo reklamno sporočilo, ki je enako po vsebini, razlikuje pa se v naslovnikovem imenu, naslovu in identifikacijski številki ter je poslano najmanj desetim naslovnikom. Račun, fakture, finančni izpiski in druga vsebinsko neenaka sporočila niso direktna pošta. Poštna pošiljka, ki je znotraj istega ovinka kombinirana z drugimi pošiljkami ni direktna pošta. 2. Izmenjava dokumentov storitev, s katero tretja oseba zagotavlja zaključeni skupini naročnikov sredstva, vključno s prostori in prevoznimi sredstvi, s pomočjo katerih ti naročniki medsebojno izmenjavajo poštne pošiljke. 3. Izvajalec poštnih storitev je vsak izvajalec, ki je registriran za izvajanje poštnih storitev in je o tem obvestil agencijo oziroma ima za to ustrezno dovoljenje. 4. Izvajalec univerzalne poštne storitve je izvajalec poštnih storitev, ki v skladu s tem zakonom izvaja univerzalno poštno storitev. 5. Javno poštno omrežje so objekti in druge točke dostopa, naprave ter mobilna in druga sredstva, ki so medsebojno povezana v enotno tehnično in tehnološko celoto vključno z vsemi vrstami sredstev, ki jih uporablja izvajalec univerzalne poštne storitve. 6. Mednarodni poštni promet je prenos poštnih pošiljk iz druge države ali vanjo. Če je tako določeno s predpisi naddržavne organizacije, katere članica je Republika Slovenija, prenos poštnih pošiljk iz držav članic te organizacije in vanje ni mednarodna pošta. 7. Poštne celine so dopisnice in ovitki, ki imajo natiskano znamko ali namesto znamke besedilo kot potrdilo, da je plačana poštnina za ustrezno cenovno stopnjo dopisnice oziroma ovitka. 8. Poštna pošiljka je pošiljka, ki je naslovljena v končni obliki, to je v takšni, v kakršni jo bo prenesel izvajalec poštnih storitev. Poleg poštnih pošiljk korespondence, takšne pošiljke vključujejo še na primer knjige, časopise, periodični tisk, poštne pakete, ki vsebujejo blago s komercialno vrednostjo ali brez nje.

17 17 9. Poštna pošiljka korespondence je vrsta komunikacije v pisni obliki na kakršnem koli fizičnem mediju, ki ga je potrebno prenesti in vročiti na naslov, ki ga je navedel pošiljatelj v sami poštni pošiljki korespondence ali na ovitku. Knjige, katalogi, časopisi in periodični tisk se ne štejejo za poštno pošiljko korespondence. 10. Poštna pošiljka s potrdilom je poštna storitev, pri kateri prejme uporabnik poštnih storitev dokazilo o poslani oziroma vročeni poštni pošiljki. 11. Poštne storitve so storitve prenosa poštnih pošiljk v notranjem in mednarodnem poštnem prometu ter druge storitve opredeljene v splošnem aktu o nomenklaturi poštnih storitvah. Za izvajanje poštnih storitev se ne šteje prenos poštnih pošiljk od pošiljatelja do naslovnika direktno brez usmerjanja (kurirska storitev). 12. Poštne vrednotnice so poštne znamke in poštne celice. 13. Prenos pomeni sprejem, usmerjanje, prevoz in vročitev pošiljke. 14. Priporočena poštna pošiljka je poštna storitev, ki nudi po enotni tarifi garancijo proti izgubi, izropanju, kraji ali poškodbi in omogoča, da uporabniki poštnih storitev na svojo zahtevo pridobi dokaz o vročitvi te pošiljke. 15. Plačilo agenciji po tem zakonu pomeni povračilo za stroške delovanja agencije na področju poštnih storitev. 16. Sprejem pomeni prevzem poštne pošiljke, ki je bila oddana na točki dostopa. 17. Točke dostopa do javnega poštnega omrežja so fizični objekti in naprave, vključno s poštnimi nabiralniki na javnih mestih ali v prostorih izvajalcev univerzalne poštne storitve, kjer lahko uporabniki poštnih storitev oddajo poštne pošiljke v javno poštno omrežje. 18. Uporabniki poštnih storitev je vsaka fizična ali pravna oseba, ki uporablja poštne storitve kot pošiljatelj ali naslovnik. 19. Vrednostna poštna pošiljka je poštna storitev, ki zavaruje poštno pošiljko v primeru izgube, izropanja, kraje ali poškodbe do vrednosti, ki jo navede sam pošiljatelj. 20. Vročevalec je oseba, ki mora vročati pošiljko v skladu z zakonom. (Zakon o poštnih storitvah 2004, 2. člen). 3.1 Navodilo za poslovanje s paketnimi pošiljkami Predmet navodila so navodila, ki urejajo poslovanje pošt s paketnimi pošiljkami v notranjem in mednarodnem poštnem prometu (v nadaljevanju: notranji in mednarodni promet). Pri poslovanju s paketnimi pošiljkami (v nadaljevanju: pošiljke) se smiselno uporabljajo tudi navodilo za poslovanje s pisemskimi pošiljkami, druga navodila, ki urejajo prenos poštnih pošiljk, in navodila, ki predpisujejo vnos podatkov o pošiljkah in storitvah v računalnik. Pošta Slovenije, d.o.o. (v nadaljevanju: Pošta) in pošiljatelj oziroma naslovnik se lahko dogovorita za drugačne postopke poslovanja s pošiljkami, kot so predpisani s tem navodilom (Navodilo za poslovanje s paketnimi pošiljkami 2005,1. člen). Poznamo navadne paketne in knjižene paketne pošiljke. Navadna paketna pošiljka je navaden paket. Knjižene paketne pošiljke so: paket, poslovni paket, poslovni paket večjih dimenzij, paleta (Navodilo za poslovanje s paketnimi pošiljkami 2005, 2. člen).

18 Splošni pogoji izvajanja univerzalne poštne storitve Univerzalna poštna storitev je trajno, redno in nemoteno izvajanje z zakonom o poštnih storitvah določenih poštnih storitev s predpisano kakovostjo na celotnem ozemlju Republike Slovenije po cenah, ki so dostopne za vse uporabnike poštnih storitev. Kot univerzalna poštna storitev se izvajajo naslednje poštne storitve: prenos poštnih pošiljk do mase 2 kg, prenos poštnih paketov do mase 20 kg, storitev priporočene in vrednostne poštne pošiljke in prenos poštnih pošiljk za slepe in slabovidne (Letno poročilo 2006a, 21) Kakovost izvajanja univerzalne poštne storitve Pošiljke morajo biti prenesene praviloma v roku enega dne (D+1) oziroma najkasneje v roku treh dneh (D+3). V roke prenosa se ne štejejo: dan oddaje pošiljke (D), dnevi, ko pošta ne posluje, čas zamude zaradi nepravilnega ali nepopolnega naslova, čas zamude zaradi višje sile ali zaradi zastoja prometa brez krivde izvajalca, dan po oddaji pošiljke, če je bila ta oddana po zadnjem času za sprejem pošiljk po pošti. Izvajalec svojo obveznost glede roka prenosa pošiljke izpolni, ko pošiljko vroči oziroma naslovnika obvesti o prispeli pošiljki v rokih, navedenih v tem členu (Splošni pogoji izvajanja univerzalne poštne storitve 2007, 28. člen). Roki prenosa pošiljk v mednarodnem prometu so odvisni od oddaljenosti naslovne države, prometnih zvez in standardov kakovosti nacionalnih izvajalcev univerzalne poštne storitve. V mednarodnem prometu z državami članice Evropske Unije morajo biti pošiljke korespondence prenesene praviloma v roku treh dneh (D+3) oziroma najkasneje v roku petih dneh (D+5). Pri štetju roka prenosa se upoštevajo določila prejšnjega člena (Splošni pogoji izvajanja univerzalne poštne storitve 2007, 29. člen). 3.3 Rezervirane poštne storitve Rezervirane poštne storitve so prenos poštnih pošiljk korespondence v notranjem prometu in v Republiko Slovenijo prispelih poštnih pošiljk korespondence v mednarodnem poštnem prometu, če je masa teh pošiljk manjša od 50 g in cena nižja od dvainpolkratnika cene prenosa poštne pošiljke korespondence standarde kategorije prve težnosti stopnje, ki je določena v splošnem aktu o nomenklaturi poštnih storitev (Letno poročilo 2006a, 21). Za rezervirane poštne storitve se ne šteje izmenjava dokumentov in direktna pošta. Rezervirane storitve ima pravico izvajati le izvajalec univerzalne poštne storitve. Vlada lahko glede na razvoj poštnega sektorja s predpisom zmanjša obseg rezerviranih poštnih storitev (Zakon o poštnih storitvah 2004, 8. člen).

19 Splošni pogoji izvajanja drugih poštnih storitev Druge poštne storitve so poleg storitev, navedenih v teh splošnih pogojih, tudi storitve, ki so opredeljene v ceniku izvajalca, in storitve, izvedene po dogovoru med uporabnikom in izvajalce. Pošiljatelj lahko nekatere druge poštne storitve zahteva po oddaji pošiljke, vendar pred njeno vročitvijo. Naslovnik lahko nekatere druge poštne storitve zahteva pred vročitvijo pošiljke. Pisma v pravdnem postopku, pisma v upravnem postopku in pisma v kazenskem postopku so pošiljke, katerih prenos določajo posebni zakoni in morajo ustrezati pogojem za priporočeno pismo. Tudi med druge poštne storitve spada paket, ki je pošiljka, ki se evidentira pri sprejemu in vročitvi in lahko ima označeno vrednost. Paket, ki ima označeno vrednost, mora biti praviloma zaprta pošiljka. Poslovni paket je pošiljka v notranjem prometu, ki jo lahko v prenos oddajo pravne osebe in tiste fizične osebe, ki imajo v skladu s predpisi registrirano izvajanje dejavnosti. Prenos opravlja na način in pod pogoji, za katere se dogovorita uporabnik in izvajalec. Velikost in masa paketa: najmanjša velikost naslovne strani: 165* 235 mm, največja velikost: do mm po katerikoli velikosti, pri čemer seštevek dolžine in obsega merjenega na najširšem mestu prečno, ne sme presegati mm, masa nad 20 do 30 kg. Med druge poštne storitve spada tudi mednarodni poslovni paket, ki je pošiljka v mednarodnem prometu, ki jo lahko za določene države v prenos oddajo pravne osebe in tiste fizične osebe, ki imajo v skladu s predpisi registrirano izvajanje dejavnosti, in je naslovljena na pravno ali fizično osebo. Prenos se opravlja na način in pod pogoji, za katere se dogovorita uporabnik in izvajalec. Velikosti in masa paketa: največja velikost: do mm po kateri koli velikosti, pri čemer seštevek dolžine in obsega merjenega na najširšem mestu prečno, ne sme presegati mm, največja masa: 30 kg (Splošni pogoji izvajanja drugih poštnih storitev 2006b, člen) Kakovost izvajanja drugih poštnih storitev Pošiljke morajo biti prenesene v treh dneh (D+3). V roku prenosa se ne štejejo: dan oddaje pošiljke (D), dnevi, ko pošta ne posluje, sobote, nedelje, prazniki in drugi dela prosti dnevi, čas zamude zaradi nepravilnega ali nepopolnega naslova, čas zamude zaradi višje sile ali zaradi zastoja prometa brez krivde izvajalca, dan po oddaji pošiljke, če je bila ta oddana po zadnjem času za sprejem pošiljk po pošti.

20 20 Za Hitro pošto veljajo roki prenosa glede na pogoje, ki jih izvajalec objavi na krajevno običajen način, in sicer: 2 uri, 4 ure, isti da, kot je bila pošiljka oddana v prenos, naslednji delovni dan po dnevu, ko je bila pošiljka oddana v prenos. Pri Hitri pošti se v rok prenosa ne šteje čas, ko naslovna pošta ne posluje. Izvajalec je svojo obveznost glede roka prenosa pošiljke izpolnil, ko pošiljko vroči oziroma naslovnika obvesti o prispeli pošiljki v rokih, navedenih v tem členu. Roki prenosa pošiljk v mednarodnem prometu so odvisni od oddaljenosti naslovne države, prometnih zvez in standardov kakovosti izvajalcev v naslovni državi. Čas, ko je pošiljka z blagom na carini, se ne šteje v rok prenosa (Splošni pogoji izvajanja drugih poštnih storitev 2006b, člen).

21 21 4 PRIPRAVA POŠTNIH POŠILJK NA POŠTI SLOVENIJE 4.1 Predstavitev Pošte Slovenije Pošta Slovenije d.o.o. je bila ustanovljena z uredbo Vlade Slovenije, izdano na podlagi Zakona o Pošti Slovenije. Družba ima sedež na Slomškovem trgu v Mariboru. Osnovni kapital Pošte Slovenije d.o.o. znaša SIT. Vlada Republike Slovenije je dne 5. februarja 1998 sprejela Sklep o preoblikovanju Pošte Slovenije d.o.o. v javno podjetje, 18. julija pa je Sklep o preoblikovanju javnega podjetja Pošta Slovenije d.o.o. v družbo Pošta Slovenije d.o.o. in Akt o ustanovitvi družbe Pošta Slovenije d.o.o. Julija 2005 je bil sprejet še Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o preoblikovanju javnega podjetja Pošta Slovenije d.o.o. v družbo pošta Slovenije d.o.o. (v nadaljevanju: Pošta Slovenije). Primarna dejavnost Pošte Slovenije je dejavnost javne pošte. Dejavnost javne pošte obsega sprejem, prevoz in dostavo pisemskih in paketnih pošiljk, zbiranje pisemskih in paketnih pošiljk, razporejanje ter prevoz in dostavo pisemskih in paketnih pošiljk. Ustanovitelj in edini lastnik družbe Pošte Slovenije je Republika Slovenija, ki uresničuje ustanoviteljske pravice prek Vlade Republike Slovenije. Pošto Slovenije sestavlja devet poslovnih enot, in sicer Celje, Koper, Kranj, Ljubljana, Poštni logistični center Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Nova Gorica, ter strokovne službe. Poslanstvo Poslanstvo Pošte Slovenije je zagotavljanje kakovostnih poštnih in logističnih storitev na celotnem ozemlju Republike Slovenije in v tujini, v skladu z mednarodnimi in ekonomskimi načeli ter v skladu s pravnim redom v Republiki Slovenije in EU, ob doslednem upoštevanju pravil, ki veljajo v mednarodnem poštnem prometu. Prav tako je poslanstvo zagotavljanje kakovostnih in varnih elektronskih poštnih storitev z nudenjem uporabe globalnega poštnega informacijskega komunikacijskega omrežja v Republiki Sloveniji in v navezi s tujino. Hkrati pa si želijo zagotavljanje vseh dodatnih storitev in nudenje trgovskega blaga, ki je ob vseh poštnih in drugih storitvah zadovoljujejo dodatne potrebe strank. Stalen razvoj poštnih, elektronskih in logističnih storitev, vse v smeri kakovostnega izvajanja storitev in ponudbe izdelkov v Republiki Sloveniji. Zagotoviti pa si želijo takšne socialne varnosti svojim zaposlenim, ki je v skladu s pravnim redom in razvojem Republike Slovenije.

22 22 Vizija Pošta Slovenije je in bo največji izvajalec poštnih in nanje vezanih logističnih in drugih storitev v državi, to bo tudi po liberalizaciji poštnega trga v EU po letu V uresničevanje tega cilja stalno usmerja vse svoje človeške in druge potenciale. Je nosilec razvoja poštno-logističnih in nanje vezanih informacijskih dejavnosti v državi, ves svoj razvoj usmerja v kakovosti, zanesljivost in varnost izvajanja storitev in ponudbe izdelkov ob uporabi najsodobnejših informacijskih, tehničnih, komunikacijskih, logističnih ter integracijskih in poslovnih rešitev. To ji zagotavlja stalno konkurenčno prednost in poslovno učinkovitost v okviru evropskega in svetovnega poštnega sistema. Za nenehen kadrovski razvoj vlaga v znanje svojih zaposlenih in v stalno rast svoje celotne infrastrukture. Pošta Slovenije razvija pripadnost in lojalnost zaposlenih ter družbeno odgovornost, kar izhaja iz njenega položaja v državi, s ciljem napredka in zagotavljanja socialne varnosti zaposlenih (Letno poročilo 2006a, 14-19). Že Oblak je menil (1997, ), da opravlja samo Pošta Slovenije prejem in vročanje pisemskih pošiljk ter poštnih brzojavnih napotnic v domačem in mednarodnem prometu, kakor tudi druge poštne storitve v zvezi s temi pošiljkami, ki jih zahtevata pošiljatelj ali prejemnik Pošta nekoč Ko danes nalepimo na pismo ali dopisnico znamko in jo pošljemo prijatelju, znancu, sorodniku, nas ponavadi ne zanima, kdaj in kje se je vse skupaj začelo. Nekoč so prenašali sporočila s konji. Če si hotel poslati komu pismo, si ga dal jezdecu s prošnjo, da ga odnese do naslovnika. Marsikdaj je bilo potrebno poslati pismo zelo, zelo daleč. Zato so bile ob poti postavljene postaje, kjer si je jezdec lahko odpočil in zamenjal konja. Tudi pri nas je bilo tako. Sel je prijahal na konju in trobil v rog. Ko so ljudje slišali rog, so se zbrali na trgu, kjer jim je postiljon (tako so takrat imenovali pismonoše) razdelil pošto. Pismo so lahko oddali tudi kočijažu, ki je prejel denar od prejemnika pisma, ko je pismo oddal, saj takrat še ni bilo znamk. Koliko denarja je moral prejemnik pisma dati kočijažu, je bilo odvisno od teže pisma ter od tega, kako daleč je bilo treba pismo prenesti. Kasneje so prevažali pošto s poštnimi kočijami. Kot pomemben mejnik v razvoju poštnega prometa pa je zagotovo graditev železnice. Poštna uprava je sprva nasprotovala železnici. Ker pa je vlak hitrejši kakor jezdec ali kočija in ker je bilo pošte vedno več, so začeli voziti pošto z vlaki. Tako so se občutno znižali prevozni stroški, to pa je vplivalo na znižanje poštnih tarif in pošta je postala dosegljiva večini prebivalcev (Pošta Slovenije, 2008b).

23 Novi poštni logistični center v Mariboru 28. novembra 2003 je v Mariboru zaživel eden najsodobnejših logističnih centrov za usmerjanje poštnih pošiljk v tem delu Evrope. Pošta Slovenije je z odprtjem novega poštnega logističnega centra v Mariboru zaključila proces racionalizacije in posodobitve poštnih logističnih centrov. To je do sedaj največja naložba Pošte Slovenije. Parcela, na kateri stoji Poštni logistični center Maribor, se razprostira na osmih hektarjih zemljišča, skupna površina zgrajenega objekta pa je m 2. V novem poštnem logističnem centru so v uporabi najsodobnejše naprave za avtomatsko usmerjanje standardiziranih pisem, nestandardiziranih pisem večjih dimenzij in paketov. Transportne poti so v veliki meri avtomatizirane, tako da je obseg ročnega oz. fizičnega dela zmanjšan na minimum. Najpomembnejša novost pri napravah za avtomatsko usmerjanje poštnih pošiljk je prav gotovo paketni usmerjevalnik, ki je fizično povezoval naprave za avtomatsko usmerjanje pisemskih pošiljk ter prostore, v katerih se usmerjajo priporočene in vrednostne pošiljke. Zelo pomembno prednost pomeni novi avtomatski paketni usmerjevalnik tudi z vidika varnosti poštnih pošiljk, predvsem paketov, saj je konstruiran tako, da onemogoča kakršno koli poškodbo embalaže in vsebine paketov. V novem poštnem logističnem centru Maribor bo deloval tudi paketni ekspedit, v katerem bomo za stranke pakirali blago oziroma pripravljali pakete. Strankam bomo tako ponudili možnost, da prevzamemo njihovo blago, ga razvrstimo po paketih v skladu z njihovim naročilom, pakete naslovimo in jih prenesemo do naslovnikov. Pošiljatelji paketov se bodo na ta način lahko v večji meri posvetili svoji osnovni dejavnosti, pakiranje oz. komisioniranje paketov pa bodo lahko predali Pošti Slovenije, ki bo za to ustrezno usposobljena in opremljena. V poštnem logističnem centru Maribor so locirani tudi rezervni računalniški centri za Pošto Slovenije in še za nekatere pomembne institucije v Sloveniji. Pošta Slovenije je z odprtjem novega poštnega logističnega centra v Mariboru še dodatno povečala kakovost prenosa pošiljk in se utrdila na mestu vodilnega ponudnika logističnih storitev za prenos pisnih sporočil in kosovnih pošiljk (Pošta Slovenije, 2008a). 4.2 Sprejem paketa Priprava poštnih paketov oziroma pošiljke za njihovo vročitev je tema moje diplomske naloge, ki jo bom sedaj bolj natančno opisala. Opisala pa jo bom lahko bolj natančno zato, ker sem obiskala poštni logistični center v Mariboru, kjer sem lahko videla celotni potek priprave poštnih paketov oziroma pošiljke. Celotni potek so mi tudi bolj natančno razložili, da bi mi bilo res vse razumljivo. Pokazali so mi vse potrebne obrazce, ki jih morajo poznati skozi ves postopek in razložili vse člene, ki jih morajo poznati. Prvo kar sem si pogledala, je bil sprejem poštnih paketov oziroma pošiljk. Pakete lahko prinesejo stranke osebno na sam poštni logistični center ali pa, če imajo stranke pogodbo, jih brezplačno prevzamejo šoferji in jih dostavijo na poštni logistični center. Tukaj lahko rečem, da gre za prvi element logističnega sistema in sicer zunanji transport.

24 24 Povedali so mi tudi, da poteka ves sprejem ročno, ne pa prek Upata, ki bi jim olajšal delo, saj bi potekal takrat sprejem avtomatizirano Sprejem navadnega paketa Pri sprejemu navadnega paketa poštni delavec najprej preveri ali paket oziroma pošiljka izpolnjuje pogoje za prenos, in sicer: velikost, maso, opremo, zapiranje in pošiljateljev ter naslovnikov naslov. Vse te lastnosti preverja zato, ker se vedno bolj pojavljajo poškodbe pošiljk, zaradi napačne embalaže samega paketa. Tako je potrebno preveriti vso označevanje na paketih. Tudi Osojnik meni (2001,179), da se označevanje izvoznih pošiljk izvaja zaradi ustreznih špediterskih predpisov, zaradi zagotavljanja ustreznega ravnanja, pa tudi zato, da lahko prejemnik identificira pošiljko. Ker so pravila in predpisi v različnih državah ter med uvozniki in distributerji zelo različni, se je treba o ustreznem označevanju posvetovati s strankami, ki so udeležene pri prevozu pošiljke. Ko poštni delavec preveri ali pošiljka izpolnjuje pogoje za prenos, ugotovi maso pošiljke. To maso je dobil na traku, kjer se sprejemajo pošiljke. Ko se na zaslonu prikaže masa, se ta masa zapiše, sprejem pa se vnese v računalnik. Na paket oziroma pošiljko oziroma na spremnico (obr. P-11), če jo navaden paket ima, se nato nalepi nalepka ali na spremnico vpiše znesek poštnine. Nato se odtisne poštni žig pri označbi plačane poštnine. Če je bila poštnina označena s sprejemno računalniško nalepko, se navadni paket ne žigosa. Na koncu delavec zaračuna poštnino. Slika 1: Prenos paketov po valjčnih progah Vir: Notranja in zunanja logistika podjetja v logistični verigi, str. 53. Na takšnih valjčnih progah se paketi prenašajo, ko se sprejemajo in tukaj lahko omenim, da gre pri prenosu pošiljk znotraj podjetja za drugi element logističnega sistema, in sicer gre za notranji transport.

25 25 Slika 2: Orazec P-11 Vir: Pošta Slovenije Obrazec P-11 oziroma spremnica je sestavljena iz treh delov: 1. naslovnice, 2. potrdila o oddaji za pošiljatelja, 3. potrdila o oddaji za sprejemno pošto. Pri sprejemu navadnega paketa, za katerega se poštnina označuje z oznako npr. Poštnina plačana pri pošti ali plača po računu, je poštni delavec prav tako preveril ali pošiljka izpolnjuje pogoje za prenos, in sicer je ponovno preveril: velikost, maso, opremo, zapiranje in pošiljateljev ter naslovnikov naslov. Nato je preveril, če je v popisu oddanih pošiljk (obr. P-3) oziroma oddajnici (obr. P-3a) pravilno vpisana številka paketa oziroma pošiljke, na katerem mora biti zapisana enaka masa paketa oziroma pošiljke. Seveda je preveril tudi, če je poštnina pravilno obračunana. Za zadnjim vpisom v popisu oddanih pošiljk oziroma oddajnici je potrdil sprejem paketa oziroma pošiljke s podpisom in z odtisom poštnega žiga. Nato je odtisnil poštni žig pri označbi plačane poštnine. Če je bila poštnina označena s sprejemno računalniško nalepko, navadnega paketa ni žigosal. Potrdilo o oddaji za pošiljatelja in potrdilo o oddaji za sprejemno pošto pa je ostalo v sprejemnici, seveda če jo navadni paket ima. Nato je zaračunal skupni znesek poštnine, ter je na koncu sprejem pošiljke vnesel v računalnik.

26 26 Slika 3: Popis oddanih pošiljk Vir: Pošta Slovenije Povedali so mi tudi, da se lahko pošta s pošiljateljem dogovori, da poštni žig ne dajo na navaden paket, na katerem je oznaka»poštnina plačana pri pošti «. Izjemo lahko naredijo, da sprejmejo navaden paket, na katerega pošiljatelj ne želi napisati svojega naslova. Popis oddanih pošiljk in oddajnico izpolnjujejo v dveh izvodih, kjer je izvirnik poštni delavec potrdil in ga je vrnil pošiljatelju, potrjeno kopijo pa je shranil na pošti Sprejem paketov v notranjem prometu Nato so mi razložili in pokazali, da je potrebno pri sprejemu paketov v notranjem prometu oddati paket skupaj s sprejemnimi listinami, ki jih izpolni pošiljatelj. Vsi paketi se prevzamejo s spremnico, lahko pa tudi s spremnico in popisom oddanih pošiljk. Izjemoma se lahko sprejme paket, na katerega pošiljatelj ne želi napisati svojega naslova. To pa seveda ne velja za pakete v mednarodnem prometu, poslovne pakete, poslovne pakete večjih dimenzij in tudi za paleto. Na spremnico je potrebno napisati vse podrobnosti v zvezi s prenosom pošiljke. Pri sprejemu paketov v notranjem prometu je poštni delavec prav tako preveril, če paket izpolnjuje vse pogoje za prenos, in sicer: velikost, maso, opremo, zapiranje in pošiljateljev ter naslovnikov naslov. Nato je tudi preveril, če je pravilno izpolnjena spremnica, kajti dogaja se, da ni napisan naslov prejemnika ali pa je naslov napačen

27 27 Ugotovil je tudi maso pošiljke in je sprejem posameznega paketa vnesel v računalnik. Nato je na naslovnico nalepil sprejemno računalniško nalepko. Na potrdilu o oddaji za pošiljatelja pa je računalniško nalepko potrdil. Kadar pri sprejemu brez sprejemne računalniške nalepke na spremnico na vse izvode napiše sprejemno številko, datum sprejema, sprejemno pošto, maso, znesek poštnine in znesek DDV, v desni zgornji del naslovnice nalepi paketno nalepko (obr. P-6), s podpisom in z odtisom poštnega žiga potrdi hrbtno stran potrdila o oddaji za pošiljatelja in sprejem paketa nato vnese v računalnik. Spremnico nalepi v desni spodnji del naslovne strani paketa. Nato je zaračunal poštnino in pošiljatelju izročil potrdilo o oddaji za pošiljatelja. Potrdilo o oddaji za sprejemno pošto ostane v spremnici. Razložili so mi tudi, da mora pri sprejemu paketov po popisu oddanih pošiljk poštni delavec preveriti ali paketi izpolnjujejo pogoje za prenos, in sicer: velikost, maso, opremo, zapiranje in pošiljateljev ter naslovnikov naslov. Preveriti mora, če so na paketih pravilno izpolnjene in nalepljene spremnice. Primerjati mora podatke na sprejemnici s podatki, ki so napisani na popisu oddanih pošiljk. Ugotoviti mora maso pošiljke in sprejem vnese v računalnik. Na naslovnico nalepi sprejemne računalniške nalepke. Pri sprejemu brez sprejemne računalniške nalepke na spremnico na vse izvode napiše sprejemno številko, datum sprejema, sprejemno pošto, maso, znesek poštnine in znesek DDV, v desni zgornji del naslovnice nalepi paketno nalepko in sprejem paketov vnese v računalnik. V popis oddanih pošiljk vpiše sprejemne številke, mase paketov in zneske poštnin. Pod zadnjo vpisano pošiljko v popisu oddanih pošiljk vpiše skupno število oddanih paktov in skupni znesek poštnine. Za zadnjim vpisom v popisu oddanih pošiljk potrdi sprejem pošiljk s popisom in z odtisom poštnega žiga ter zaračuna poštnino. Na koncu popis oddanih pošiljk izroči pošiljatelju. Potrdilo o oddaji za sprejemno pošto in potrdilo o oddaji za pošiljatelja ostaneta v spremnici. Paketi, za katere se poštnina plačuje po računu, se sprejemajo z obrazcem popis oddanih pošiljk v dveh izvodih. Izvirnik se potrdi in vrne pošiljatelju, potrjena kopija pa se shrani na pošti. Pošiljatelj lahko pri oddaji paketa zahteva storitve, kot so: povratnico, pazljivejše ravnanje, odkupnino, označeno vrednost, prednostno (v mednarodnem prometu). Če želi pošiljatelj, katero izmed navedenih storitev, jo mora tudi označiti na spremnici in v popisu oddanih pošiljk. Poštni delavec pa na paket nalepi nalepko označene storitve, če je storitev označena na spremnici in v popisu oddanih pošiljk. Če storitev ni označena, jo označi poštni delavec. Pri storitvi povratnica (AR) poštni delavec prevzame paket skupaj z izpolnjeno povratnico (obr. P-20/CN-07), ki jo dopolni s službenimi podatki ter ustrezno potrdi na paket. Na paket nalepi nalepko AR (obr. P-21). Pri storitvi pazljivejše ravnanje (PR) poštni delavec na paket nalepi nalepko Občutljivo (obr.p-23). Pri storitvi odkupnina (ODK) poštni delavec od pošiljatelja prevzame izpolnjen vplačilni dokument, ki ga ustrezno pritrdi na paket. Na paket nalepi Odkupnina/COD (obr. P-22).

28 28 Pri storitvi označena vednost poštni delavec upošteva naslednje posebnosti: Na spremnici in v popisu oddanih pošiljk se označi vrednost paketa s številkami. Pri paketu z označeno vrednostjo za mednarodni promet poštni delavec preračuna označeno vrednost v DTS in to vrednost napiše na naslovnico. Na pakete v notranjem prometu, katerih označena vrednost presega znesek, določen s posebnim sklepom, poštni delavec nalepi nalepko V (obr. P-12). Na pakete, sprejete za mednarodni promet, poštni delavec ne glede na višino označene vrednosti nalepi nalepko Označena vrednost/insured valute (obr. P-28). Označena vrednost paketa v notranjem prometu ni omejena. Pri storitvi prednostno (A) poštni delavec nalepi nalepko Prednostno/Priority (obr. P-17). Vse te nalepke imajo poštni delavci v spremnici. Vrednosti paketi se od ostalih paketov razlikujejo, kajti njihova vrednost je približno od 420 eura do 4000 eurov in jih je potrebno kotirat. Vrednostne pakete imajo ločene od ostalih paketov, so»pod ključem«, tako naj bi bili ti paketi zavarovani Sprejem paketov v mednarodnem prometu Ker se zgodi, da stranke zamenjujejo pakete v notranjem prometu in pakete v mednarodnem prometu, bom opisala še sprejem paketov v mednarodnem prometu. Sprejem navadnih paketov za mednarodni promet ni mogoč. Pri sprejemu paketov za mednarodni promet je treba upoštevati omejitve iz Seznama držav, s katerimi se izmenjujejo pisemske in paketne pošiljke. Pakete za mednarodni promet se odda z mednarodno spremnico (obr. CP-72). Ta obrazec je sestavljen iz : potrdilo o oddaji pošiljke, naslovnica, CN 23-carinska izjava, CP 71-spremnica. Pri sprejemu paketov za mednarodni promet mora delavec, prav tako kot pri vseh prej opisanih sprejemih, preveriti ali paketi izpolnjujejo pogoje za prenos, in sicer: velikost, maso, opremo, zapiranje in pošiljateljev ter naslovnikov naslov. Preveriti je potrebno ali je pravilno izpolnjena mednarodna spremnica, če je pošiljatelj na mednarodni spremnici označil vse kar je potrebno. Preveriti je potrebno tudi storitve, ugotoviti maso paketa in sprejem vnesti v računalnik. Sprejemno računalniško nalepko delavec nalepi na desni zgornji del ter računalniško nalepko»potrdilo«nalepi na potrdilo o oddaji pošiljke in na preostale izvode mednarodne sprejemnice. Na koncu zaračuna poštnino, pošiljatelju izroči potrdilo o oddaji pošiljke Sprejem poslovnih paketov Pri sprejemu poslovnih paketov gre za sklenitev pogodbe, kjer lahko pravne osebe in tiste fizične osebe, ki imajo v skladu s predpisi registrirano dejavnost, oddajo poslovne pakete, poslovne pakete večjih dimenzij in palete, le v primeru, če imajo s Pošto sklenjeno pogodbo.

29 29 Poslovni paketi morajo biti po velikosti: najdaljša stranica do 150 cm ter seštevek dolžine in obsega, merjenega na najširšem mestu prečno do 300 cm; največja masa pa do 50 kg. Če je najdaljša stranica večja od 150 cm, seštevek dolžine in obsega, merjenega na najširšem mestu prečno večja od 300 cm ter da je masa večja od 50 kg, govorimo o poslovnemu paketu večje dimenzije. K poslovnim paketom spada tudi paleta. Paleta mora imeti naslednje pogoje: dimenzija osnovne ploskve je največ 120*100 cm, višina palete največ 120 cm, blago, ki je na paleti ne sme presegati osnovne ploskve palete, blago mora biti zaščiteno pred poškodbami in razsutjem. Pošiljatelj mora seveda navesti, kolikšna je masa palete. Pri sprejemu pošiljke se na spremnico vpiše znesek poštnine ali besedilo»pogodba«. Naloga pošiljatelja je, da označi na spremnici storitve. Poslovni paketi lahko imajo naslednje storitve, kot so: čeki, dobavnica, dostava do 10. ure, dostava po 16. uri, klic 1 ali klic 2, odkupnina, označena vrednost, pazljivejše ravnanje, poštnino plača naslovnik, prevzem na pošti, več paketov za istega naslovnika, vplačnina po pogodbi in trajni nalog. Poslovni paketi večjih dimenzij imajo lahko naslednje storitve: čeki, dobavnica, klic 1 in klic 2, odkupnino, označena vrednost, pazljivejše ravnanje, poštnino plača naslovnik, vplačnina po pogodbi ter trajni nalog. Paleta ima lahko naslednje storitve: dobavnica, klic 1 in klic 2, označena vrednost ter poštnino plača naslovnik. Telefonski številki pošiljatelja in naslovnika je priporočljivo zapisati na spremnico. V računalnik se vnesejo vsi sprejemi poslovnih paketov. V tem delu sem opisala sprejem poštnih paketov oziroma pošiljk. Sledi prenos paketov po valjčnih progah do kodiranja Kodiranje in razvrščanje pošiljk oziroma paketov Ko so poštni delavci končali s sprejemnim postopkom, gredo pošiljke po valjčnih progah na kodiranje. Poštni delavci preko računalnika vnesejo kodo, da se lahko pošiljke samostojno razporedijo po mestih, kamor gredo. Postopek je podoben postopku označevanja artiklov s črtno kodo EAN-13, ki jo uporabljajo na Pošti Slovenije. Pošta Slovenije v bazi podatkov o artiklih že vnaša identifikacijske številke artiklov, za katere poskrbi že sam dobavitelj. Hkrati večina dobaviteljev že označuje posamezni artikel s črtno kodo EAN-13, s pomočjo katere lahko v skladišču in tudi na poštah črtno kodo artikla s čitalnikom črtnih kod odčitajo. Za artikle, ki jih dobavitelji ne označujejo s črtno kodo, izpišemo interno črtno kodo, sestavljeno iz šifre artikla oz. blaga, ki si jo pošte dodajo na seznam črtnih kod (Balažic 2006, 12). Ko so bile te pošiljke ali paketi kodirani, so dali pakete na tekoči trak, kjer so videli ali paketi oziroma pošiljke ustrezajo po masi, velikosti.

30 30 Če paketi oziroma pošiljke ne ustrezajo po velikosti oziroma po masi, ga naprava zavrne. Takšnim paketom oziroma pošiljkam, ki ne ustrezajo po obliki, masi, velikosti, pravijo ločenke. Ostali paketi, ki ustrezajo po velikosti, obliki, masi, gredo po kodiranju po traku, kjer se ločujejo po krajih, na primer: Maribor, Celje, Murska Sobota. Te pakete zbirajo pri nas, in sicer v logističnem centru Maribor. V Ljubljani zbirajo za Koper, Kranj, Novo Mesto, Ljubljana. Paketi se ločujejo tudi po rajonu, in sicer v Mariboru: Tezno, Pobrežje, Tabor Na teh kodah je zapisano, kam gredo te pošiljke in se tako avtomatično same razporejajo. Na področju predelave paketov lahko govorimo o dveh vrstah najpogosteje uporabljenih naprav, in sicer o napravah s prevračalnimi pladnji in naprava s prečnimi tračnimi delilniki. Napravi sta bili razviti v skladu s trenutnimi potrebami, in sicer lahko za prvo govorimo, da je njen razvoj generiral takratne potrebe, ki so bile v hitri in učinkoviti predelavi standardnih paketov, medtem ko je druga naprava odziv na potrebe, ki so se pojavile s spremembo nakupovalnih navad. Slika 4: Prevračalni in prečni trak Vir: Notranja in zunanja logistika podjetja v logistični verigi, 72. Tudi Koler (2002, 73) govori o paketnem usmerniku. Meni, da paketni usmernik s prečnim tračnim delilnikom predstavlja srce celotnega poštnega centra, saj se na njem izvaja celotna difuzija in koncentracija pošiljk. Pod difuzijo pošiljk razume razprševanje pošiljk za predelavo po posameznih oddelkih, medtem ko o koncentraciji govori takrat, ko se pošiljke združujejo na posameznih smetiščih za odpravo. Na paketnem usmerniku s prečnim tračnim delilnikom se bo lahko usmerjalo več različnih pošiljk. Tako se bodo na njem istočasno usmerjali paketi, pismarnice (plastični zaboji namenjeni prevozu pisemskih pošiljk za strojno predelavo), svežnji tiskovin (reklamni letaki), pa tudi večje pisemske pošiljke. Prilagodljivost sistema je pripomogla k temu, da bo Pošta Slovenije začela s popolnim opuščanjem vreče kot prevozne enote in uvajanje pismarnice. Sistem usmerjanja, ki ga ponuja prečni tračni delilnik je tudi bistveno primernejši za pošiljke, omogoča namreč tudi usmerjanje občutljivejših pošiljk, ki so v porastu. Ta trend že nekaj časa opaža tudi Pošta Slovenije.

31 31 Slika 5: Prečni tračni delilnik Vir: Notranja in zunanja logistika podjetja v logistični verigi, 73. Paketni usmernik, ki deluje v poštnem centru v Ljubljani, je v začetku predeloval večino pošiljk, čemur danes ni tako. Delež občutljivih paketov se je namreč iz leta v leto povečeval, tako se danes na napravi usmeri le 50% vseh prispelih paketov, kar drugače povedano pomeni, da se 50% predela ročno, saj struktura naprav, ki jo generirajo prevračalni pladnji ne omogočajo previdnega in mehkega delovanja s pošiljkami. Med predelavo je namreč še veliko padanja in prevračanja paketov, kar ima za posledico nepotrebne poškodbe paketov in s tem nezadovoljstvo strank nad kakovostjo storitve (Koler 2002, 73-74). To sem opazila tudi sama, da je pri predelavi pošiljk veliko ročnega dela. To se najbolj opazi pri pošiljkah ločenkah, ki jih ne morejo dati na tekoči trak, da bi se lahko same porazdelile po krajih. Tako jih morajo ločiti poštni delavci sami. Prav tako ročno sortirajo pisma, ki jih je naprava zaradi njihove velikosti, oblike zavrnila. 4.3 Vročanje ter prenos pošiljk oziroma paketov Ko so pošiljke oziroma paketi razvrščeni po krajih in rajonih, so pripravljene za vročanje. Vsako mesto in vsak rajon ima svojega šoferja. Pri vročanju morajo poštni delavci, natančneje vozniki upoštevati posebnosti pri poslovanju. Posebej morajo biti pozorni ali gre za seznam storitev in posebnosti pri poslovnih paketih, poslovnih paketih večjih dimenzij in palet. To morajo videti in razbrati iz spremnice. Ko poštni delavec prevzame paket, mora nalepiti računalniško izdano nalepko, ki jo mora nalepiti v poseben zvezek. Prevzem kartiranih paketov delavec potrdi s podpisom v tem zvezku. Preden se poštni delavec oziroma voznik odpravi, mora v karto (obr. P-37) vpisati: pakete, ki so bili sprejeti v notranji promet, z označeno vrednostjo nad zneskom, pakete, ki so bili sprejeti ali so prispeli v mednarodnem prometu.