POROČILO O PRAKTIČNEM IZOBRAŽEVANJU Podjetje ALBA d.o.o.

Transkript

1 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO 2000 Maribor, Smetanova ul. 17 VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ Elektrotehnika Elektronika POROČILO O PRAKTIČNEM IZOBRAŽEVANJU Podjetje ALBA d.o.o. Obdobje izobraževanja: Mentor v GD: Igor Agrež univ. dipl. ing. Študent: Dejan Motaln Vpisna številka: E-pošta: dejan.motaln@yahoo.com Telefon:

2 POGODBA O PRAKTIČNEM USPOSABLJANJU visokošolskega strokovnega programa ELEKTROTEHNIKA smer ELEKTRONIKA med: - v nadaljevanju imenovana firma - in ALBA d.o.o ( FIRMA ) LAVA 7, 3000 CELJE, ALOJZ KRAČUN ( NASLOV, ODGOVORNA OSEBA - podpisnik) Gospod/gospa DEJAN MOTALN ( ime, priimek) (vpisna številka študenta) rojen 23,10,1985 v MARIBORU stanujoč Nova gora nad Slovensko Bistrico 89 študent 7. semestra UNIVERZE v Mariboru, FAKULTETE ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO, Smetanova 17, Maribor, Telefon v nadaljevanju imenovan študent/študentka - Čas praktičnega izobraževanja od do Mentor izobraževanja Agrež Igor univ.diop.ing. Telefon Elektronska pošta mentorja ia.alba@siol.net Oddelek Metrologija in servis Nagrada 300 Ostali dogovori skleneta obojestransko obvezujočo pogodbo CELJE, ( kraj, datum) Firma Študent/študentka FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO soglaša z opravljanjem prakse pri navedeni gospodarski družbi. Organizator, mentor ( kraj, datum )

3 1.člen Skladno z zakonom o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 119/06 - UPB3) traja izobraževanje po študijskih programih za pridobitev visoke strokovne izobrazbe od treh do štirih let. Poleg predavanj, seminarjev in vaj ti programi vsebujejo tudi praktično usposabljanje. Ta pogodba ureja medsebojna razmerja, pravice in obveznosti pogodbenih strank pri izvajanju praktičnega usposabljanja v okviru štiri letnega visokošolskega strokovnega študijskega programa UNIVERZE v Mariboru na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Smetanova 17, 2000 Maribor - v nadaljevanju imenovana FERI. 2.člen Dolžnosti firme so: svetovati in izobraževati študenta/študentko v skladu s programom izvajanja praktičnega usposabljanja, ki je dostopen na FERI, študenta/študentko pred začetkom praktičnega usposabljanja seznaniti s predpisi o varstvu pri delu in mu zagotoviti varen potek dela, pregledati dnevnik praktičnega usposabljanja in ga oceniti, omogočiti učitelju veščin oz. koordinatorju prakse na FERI opravljanje svetovanja in nadzora nad izvajanjem praktičnega usposabljanja. 3.člen Dolžnosti študenta/študentke so: da z vso resnostjo in prizadevnostjo izkoristi možnosti praktičnega usposabljanja, ki ga nudi firma, da se drži predpisanega delovnega časa, ki je v veljavi v firmi, upoštevati navodila in naloge mentorja strokovnega izobraževanja, izdelati poročilo o praktičnem usposabljanju po merilih in zahtevah FERI in ga predložiti mentorju, pravočasno javiti izostanke (bolezen, študijske obveznosti). 4.člen Firmi ne pripadajo iz naslova te pogodbe nobena plačila, razen plačila, ki so posledice kazenske odgovornosti študenta/študentke. Študentu/študentki pripada nagrada v skladu s pripadajočo kolektivno pogodbo, prispevki za poškodbe pri delu in poklicno bolezen ter regres za prehrano.

4 5.člen Študent/študentka med izvajanjem praktičnega izobraževanja ohranja status študenta in je obvezno zdravstveno zavarovan. 6.člen Pogodba se lahko prekine: brez odpovednega roka, zaradi pomembnega vzroka, z odpovednim rokom 4 tedne, če program izobraževanja močno odstopa od zastavljenih ciljev opredeljenih v programih praktičnega usposabljanja dostopnih na FERI. 7.člen Pogodba je sklenjena v treh izvodih, od katerega prejme en izvod FERI, en izvod gospodarska družba in en izvod študent na praktičnem usposabljanju.

5 KAZALO VSEBINE: 1 UVOD TEHTNICE Karakteristike, ki določajo kvaliteto in ceno tehtnice Dva tipična primera zahtev kupca pri nakupu tehtnice Neavtomatska tehtnica Parametri neavtomatskih tehtnic Točnostni razredi neavtomatskih tehtnic Kontroliranje točnosti tehtnic Sledljivost tehtnic Sledljivost pri preizkušanju proizvodov Smernice za zagotavljanje sledljivosti skladno z zahtevami standarda ISO 9001 / Merilna negotovost Ocena merilnih negotovosti po korakih Umerjanje (kalibracija) tehtnice Navodila za kalibracijo Certifikat ali poročilo o kalibraciji Merilna zmogljivost Primer kalibriranja neavtomatske tehtnice Poslovne enote po Sloveniji: Prodajni program Tehtnice: Mikro tehtnice: Mikroanalitske tehtnice: Analitske tehtnice Precizne tehtnice: Sortirne tehtnice: Medicinske tehtnice: Viseče tehtnice: Ultra mikro tehtnice: Industrijske tehtnice: Osne tehtnice: Merilni pretvorniki Detektorji: Uteži: OPIS PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA STROKOVNO PODROČJE SKLEP MNENJE O PRAKSI... 46

6 KAZALO SLIK: Slika 1: Poslovne enote po Sloveniji Slika 2: Stavba, kjer posluje podjetje Slika 3: mikro tehtnice Slika 4: mikroanalitske tehtnice Slika 5: analitske tehtnice Slika 6: precizne tehtnice Slika 7: Sortirne tehtnice Slika 8: Medicinjske tehtnice Slika 9: viseča tehtnica Slika 10: Ultra mikro tehtnice Slika 11: Skladiščna tehtnica Slika 12: Navozna tehtnica Slika 13: Industrijska tehtnica Slika 14: Zidna tehtnica Slika 15: Tirna tehtnica Slika 16: Indikatorji teže Slika 17:Osna tehtnica Slika 18: Detektor X-Ray Slika 19: Detektor kovin Slika 20: Uteži Slika 21: Spajkanje elementov na ploščo Slika 22: Mikro analitska tehtnica v laboratoriju Slika 23: Primer osne tehtnice NTP v Snagi Ljubljana Slika 24: Smart table Slika 25: Skica mize s sestavnimi deli Slika 26: Vezava digitalnega modula s temi analognimi moduli Slika 27: Idejna zasnova nadzornega terminala za pred pakirane proizvode (PPP). Podoba iz... 44

7 1 UVOD Podjetje Alba d.o.o. je nastalo leta To je srednje veliko podjetje, ki se ukvarja s kalibriranjem (umerjanjem) meril mase (tehtnice, uteži), volumna ( pipete, birete, dispanzerji ) in meril pretoka v zaprtih cevovodih ali odprtih sistemih. Imajo zelo dobro strukturo poslovanja in delovanja, saj pokrivajo zelo široko področje. Leta 1996 so si pridobili certifikat sistem kakovosti ISO Nadaljevali so po predvidenih planih in načrtih in si leta 1998 pridobili certifikat za standard EN S tem certifikatom so postali akreditirani laboratorij za urejanje etalinskih uteži točnostnega razreda (OIML R111) F1, F2, M1 in M2 v obsegu imenske mase 1mg.20kg. Sledili so razvoju tudi na področju zakonskega meroslovja. V letu 2002 so si pridobili še certifikat standarda EN za izvajanje kontrole na merilih mase. Vsi ti standardi potrjujejo, da je podjetje strokovno zelo usposobljeno in sistemsko urejeno v Sloveniji in tudi v evropski uniji. Izpolnjevanje pogojev so predložili Ministrstvu za meroslovje RS, ki jih je v letošnjem letu imenoval za pravno osebo, ki lahko izvaja zakonske overitve na utežeh in neavtomatskih tehtnicah. Dejavnosti s katerimi se ukvarjajo v podjetju so: Področje mase: - kalibracije tehtnic po evropskem standardu ISO izdaja certifikata za tehtnice po evropskem standardu ISO kalibracije uteži razredov F1, F2, M1, M2 po standardu ISO kontrola tehtnic po evropskem standardu EN kontrola uteži razredov F1, F2, M1, M2 po evropskem standardu EN izvajanje zakonskih overitev tehtnic - izdaja potrdila o skladnosti z zakonskimi predpisi za tehtnice - izvajanje zakonskih overitev uteži - izdaja potrdila o skladnosti z zakonskimi predpisi za uteži Področje volumna: - kalibracije vseh vrst pipet po standardu ISO kalibracije vseh vrst volumenskih posod po standardu ISO izdaja certifikata za pipete po standardu ISO

8 Področje pretokov: - izdaja potrdila o skladnosti z zakonskimi predpisi za uteži - kalibracije merilcev pretoka v zaprtih sistemih vseh proizvajalcev do preseka 200 mm po standardu ISO kalibracije merilcev pretoka v odprtih sistemih po standardu ISO Servisna dejavnost: - popravilo tehtnic - nastavitev uteži - popravilo vseh vrst pipet - popravilo pretokomerilcev in druge laboratorijske opreme - izdaja mnenj oziroma poročil o merilu

9 2 TEHTNICE 2.1 Karakteristike, ki določajo kvaliteto in ceno tehtnice Nosilnost / zmogljivost / maksimum tehtanja... pomeni največjo enoto mase, ki jo tehtnica tehta (g, kg, t). Razdelek tehtanja (d)... je enota ločljivosti na skali tehtnice. Minimum tehtanja... delovno področje delovanja tehtnice je od nekaj razdelkov do nosilnosti tehtnice Okolje, v katerem bo tehtnica delovala... natančna tehtnica svojo občutljivost ne izkazuje samo pri merjenju obremenitve, temveč tudi pri vplivu zunanjih motenj. Cena tehtnice v primerjavi z njenimi zmogljivostmi in natančnostjo narašča. Bodoči uporabnik naj premisli o optimalnosti svojih odločitev. Po drugi strani pomeni nakup tehtnice, ki ni dovolj kvalitetna - stran vržen denar. Sodobnejše elektronske tehtnice praviloma omogočajo povezavo na računalnik, izpis na lasten tiskalnik, možne so tudi statistične obdelave podatkov, priklop zunanjih stikal... O možnostih se glede na svoje potrebe posvetujte s prodajalcem. Uporaba tehtnice v obračunu ali lastnem proizvodnem procesu. V kolikor potrebujete tehtnico za komercialne aktivnosti, le-to povejte prodajalcu. Takšna tehtnica mora imeti tipsko odobritev. Kvaliteta v splošnem proizvodnem procesu je stvar imetnika, zato tam ni omejitve na tipsko odobrene tehtnice Dva tipična primera zahtev kupca pri nakupu tehtnice Pomembne lastnosti Primer 1 Primer 2 Nosilnost 200 g 50 kg Ločljivost merjenja 0,1 mg 100 g Minimum tehtanja 100 mg 2 kg Okolje Laboratorij. stabilno Skladišče, prepih Periferija Tiskalnik( statistika) Brez dodatnih naprav Tehtalna platforma Majhna do Φ 50 mm 800 x 600 Uporaba Kontrola kvalitete v lastnem procesu Komercialni nameni

10 2.2 Neavtomatska tehtnica So najbolj razširjena merila mase, ki jih poznamo iz splošnega sodobnega življenja. Sem spadajo elektronske in mehanske tehtnice in za svoje delovanje zahtevajo poseg osebe. Na Prikazovalniku prikaže izmerjeno maso, ki v trenutku merjenja obremenjuje sprejemnik bremena Parametri neavtomatskih tehtnic Poznamo štiri osnovne parametre. To so: (d) je razdelek tehtnice - ločljivost, s katero lahko določimo rezultat. (e) je preskusni razdelek tehtnice - ločljivost, s katero lahko (grobo rečeno) verjamemo rezultatu tehtanja (e = k * d, najpogosteje: k=1,2,5,10,100). Parameter pri tipsko odobrenih tehtnicah določi ustrezen organ, sicer ga lahko določite glede na lastnosti delovanja posamezne tehtnice. (n) je število preskusnih razdelkov, s katerimi je razdeljena nosilnost tehtnice (n = max / e). (min) se določi glede na točnostni razred tehtnice in vrednost preskusnega razdelka e Točnostni razredi neavtomatskih tehtnic Po starejšem izrazoslovju se tehtnice delijo na: analitske ( I ), precizne ( II ), industrijske ( III ). Glede na veljavno zakonodajo se neavtomatske tehtnice delijo v štiri točnostne razrede ( I, II, III, IIII ). Razvrstitev je skladna z evropskim standardom za neavtomatske tehtnice EN Razred tehtnice je določen glede na število razdelkov, s katerim je razdeljeno področje delovanja tehtnice. Točnostni razredi neavtomatskih tehtnic:

11 Preskusni razdelek (e) Minimum tehtanja Število preskusnih razdelkov (n) najmanj največ 0,001 g e 100 e ,001 g e 0,05 g 0,1 g e 20 e 50 e ,1 g e 2 g 5 g e 20 e 20 e g e 100 e Primer za vsak razred posebej: Primer 1: max = 200 g, d = 0,01 mg, e = 1 mg n = max / e = , I. točnostni razred, min = 100 mg Primer 2: max = 1200 g, d = 0,01 g, e = 0,1 g n = max / e = , II. točnostni razred, min = 5 g Primer 3: max = 150 kg, d = 50 g, e = 50 g n = max / e = 3.000, III. točnostni razred, min = 1 kg 2.3 Kontroliranje točnosti tehtnic Delovanje tehtnice se najučinkoviteje kontrolira s pomočjo lastne uteži. Utež se izbere glede na razdelek tehtnice in točnostni razred uteži. Odstopanje izbrane uteži naj ne bi imelo vpliva na prikaz tehtnice. Kontrola tehtnice z utežjo je lahko zelo pogosta in se izvaja dnevno, tedensko, mesečno

12 2.4 Sledljivost tehtnic Sledljivost je lastnost meritvenega rezultata ali vrednosti etalona, ki omogoča navezavo na navedene reference, ponavadi nacionalne ali mednarodne etalone, skozi neprekinjeno verigo primerjav, ki imajo opredeljene negotovosti. Naravnavanje (justiranje) tehtnice je nastavitev kazanja naprave. Notranja (interna ) / zunanja (eksterna) nastavitev tehtnice: Notranja nastavitev poteka s pomočjo v tehtnico vgrajene uteži, če jo le-ta ima. Zunanja nastavitev poteka s pomočjo etalonskih uteži. Zunanja nastavitev omogoča ob ustrezno kalibrirani uteži zagotovitev sledljivosti, z zunanjo utežjo pa je možno preverit tudi karakteristike tehtnice, kot sta npr. ponovljivost in kotnost tehtnice. Zunanjo utež je tudi lažje zamenjati, ko njena masa ni več ustrezna Sledljivost pri preizkušanju proizvodov Za merilno opremo, ki se uporablja pri preskušanju, veljajo iste zahteve kot za kalibracijsko oprem, razen če se ugotovi, da merilna negotovost, povezana s kalibracijo, zanemarljivo malo vpliva na preizkusni rezultat. V tem primeru je dovoljeno uporabljati druge metode za zaupanja v preizkusne rezultate. Kjer v praksi sledljivost do enot SI sistema ni mogoča ali ni relevantna, se uporabljajo drugi načini za zagotovitev zaupanja v preskusne rezultate, kot na primer: - sodelovanje v programih medlaboratorijskega primerjalnega preskušanja ali drugih preskusov usposobljenosti (proficiency testing); - uporaba certificiranih referenčnih materialov( certificiranje dokazuje, ada so bili primerno karakterizirani, to je, da so bile njihove lastnosti pravilno določene); - dodatni preskus z drugo metodo; - dogovorni etaloni, ki so jasno opredeljeni in ki jih vse vpletene stranke sprejmejo

13 2.4.2 Smernice za zagotavljanje sledljivosti skladno z zahtevami standarda ISO 9001 / 2 Pomen merilnih rezultatov pri dokazovanju skladnosti Pri preverjanju skladnosti z zahtevami pod točko 4.11 standarda ISO 9001 ugotavljamo predvsem,kakšen pomen imajo merilni rezultati pri tem, kako dobavitelj dokazuje skladnost z opredeljeno zahtevo. Glede na svoje ugotovitve posveti obravnavi te točke večjo ali manjšo pozornost. Dobavitelj dokazuje izpolnjevanje zahtev točke ( a. in b.) standarda ISO 9001, če je jasno opredeljeno in zapisano:kaj v svojem procesu meri in kakšna je zahtevana točnost meritev - kakšni so razredi točnosti merilne, preskusne in kontrolne opreme, s katerimi zadovolji zgornje zahteve - kako merilna oprema, ki se v ta namen uporablja, izpolnjuje navedene zahteve točnosti po svojih lastnostih - da zagotavlja takšno obliko kalibracije svoje merilne opreme, ki potrjuje specificirane zahteve točnosti z ustrezno sledljivostjo in pripadajočo merilno negotovostjo. Zgornje zahteve morajo biti vedno izpolnjene, oziroma jih je potrebno vedno preveriti pri presoji. Primeri, ko je ločljivost določena Posebno je treba biti pozoren v naslednjih primerih: a.) Referenčni ali delovni etaloni, ki jih dobavitelj v svojem laboratoriju uporablja za izvajanje internih kalibracij. b.) Merila, ki jih dobavitelj uporablja pri preskušanjih in katerih točnost ( kalibracija) ima odločilen vpliv na preskusni rezultat. c.) Kadar dobavitelj kot svojo storitev ponuja meritve. d.) kadar dobavitelj z meritvami dokazuje skladnost z opredeljeno zahtevo.

14 2.5 Merilna negotovost Merilna negotovost je parameter, povezan z merilnim rezultatom, ki označuje raztros vrednosti, ki jih je moč opravičeno pripisati veličini. Ta parameter je lahko, na primer, standardna deviacija, ali njen zmnožek, ali polovična širina intervala, ki ima določeno raven zaupanja. V splošnem obsega negotovost meritve veliko komponent. Nekatere od teh komponent se da ovrednotiti iz statistične porazdelitve rezultatov serije meritev in se jih da okarakterizirati z eksperimentalno standardno deviacijo. Druge komponente, ki se jih tudi da okarakterizirati s standardnimi deviacijami, so ovrednotene iz predpostavljenih porazdelitev verjetnosti na osnovi izkušenj ali drugih informacij. Razume se, da je merilni rezultat najboljša ocena vrednosti merjene veličine in da vse komplemente negotovosti, vključno s tistimi, ki izvajajo iz sistemskih vplivov, kot so komponente povezane s korekcijami in referenčnimi etaloni, ki prispevajo k raztrosu disperziji Ocena merilnih negotovosti po korakih 1. MODELIRANJE MERITVE - naredi model meritve-navedi vse vire negotovosti - izrazi relacije med vhodnimi in izhodnimi veličinami - uporabi ustrezne korelacije 2. IZRAZITE PRISPEVKE V OBLIKI ENE STANDARDNE DEVIACIJE - TIP A ovrednotenja negotovosti - TIP B ovrednotenja negotovosti

15 3. KOMBINIRANA STANDARDNA NEGOTOVOST - geometrijsko seštetje nekorelirane prispevke - aritmetično seštetje korelirane prispevke - določanje pogreškov - TUR 1:4 4. RAZŠIRJENA STANDARDNA NEGOTOVOST 5. PODAJANJE REZULTATA MERITVE Modeliranje meritve vplivne veličine vhodne veličine merjena veličina izhodna veličina y =f(x 1,x 2, x N ) sklop merjena veličina merilni sistem Tip A ovrednotenja merilne negotovosti srednja vrednost Xi = Vi = 1 n Vi, j n j= 1 standardna deviacija Sxi = t 1 ( n 1) n n j= 1 2, j i ) ( x i x

16 korelacija zaradi končnega števila poskusov n t 7 2,3 1,7 1,4 1,3 1,3 1,2 1,2 S standardna negotovost Tip B ovrednotenja merilne negotovosti - kalibriranje vrednosti etalonov - dolgotrajna stabilnost etalonov - vrednost predhodnih meritev ali izkušenj - vrednosti iz literature/priročnikov/(podatki proizvajalca) - vrednosti zaradi vplivov vplivnih veličin - interpolacijske vrednosti - izkušnje v zvezi z lastnimi oziroma obnašanjem uporabljenih materialov in instrumentov (preskušanje) u B = u + k ( s + s + + s ) cal B2 B3... Bm Kombinirana standardna negotovost u c = s A sb 1 + sb2 + sb3 + + s +... geometrijsko seštevanje Bm Korelirane veličine, korelirani prispevki negotovosti: - če imamo korelirane prispevke negotovosti, jih seštejemo k ostalim prispevkom aritmetično (npr. pri koračni metodi, ko se isti instrument rabi več kot enkrat v merilnem postopku za prenašanje vrednosti) u c = s B1 + s B2 + + s + s + + s aritmetično seštevanje A B3... Bm

17 Splošni izraz za kombiniranje merilne negotovosti: s 2 y = v i= 1 υg υ xi 2 s 2 xi + v i, k = 1 υg υg * s υxi υ Xk x, ik in s x,ik = s xi * s xk * r x,ik (i k) Razširjena negotovost 2 2 u = k [ s + ] A s B k = 2 faktor pokritja v primeru normalne (Gaussove) porazdelitve ustreza nivoju zaupanja 95,5 % Merilni rezultat: y = x ± u Izjeme: če privzamemo pravokotno porazdelitev s Bm = 2 2 a + a a m Umerjanje (kalibracija) tehtnice Kalibracija je skupek operacij, ki v določenih pogojih postavljajo razmerje med vrednostmi, ki jih kaže merilo ali merilni sistem ali vrednostmi, ki jih predstavlja materializirana mera ali referenčni material, in pripadajočimi vrednostmi, realiziranimi z etaloni. Rezultat kalibracije omogoča bodisi prirejanje vrednosti merjene veličine kazanjem merila ali določanje korelacije glede na kazanja z etaloni. Kalibracija lahko omogoči tudi veliko določitev drugih metroloških lastnosti, kot je vpliv vplivnih veličin. Rezultat kalibracije se lahko zapiše v dokumentu, ki se včasih imenuje certifikat o kalibraciji ali poročilo o kalibraciji.

18 2.6.1 Navodila za kalibracijo Dokumentirana navodila za kalibracijo Vsi standardi zahtevajo, da so kalibracijam, ki so akreditirane, za osnovo ustrezna dokumentirana navodila. Samo na osnovi dokumentiranih navodil je mogoče oceniti dejansko usposobljenost laboratorija za njihovo izvajanje. Dokumentirana kalibracijska navodila se zahtevajo za zagotovitev konsistentnosti meritev ( da so meritve od primera do primera enake za enake vrste predmetov kalibracije), da se oceni ocenijo najboljše merilne negotovosti laboratorija in da se ohranja znanje, ki se tako lahko prenaša tudi na drugo osebje Osnovna načela, ki jim mora zadostiti navodilo za kalibracijo a.) Navodilo za kalibracijo mora pokazati, kako je vsak od merjenih ( kalibriranih) parametrov sledljiv do nacionalnih ali mednarodnih etalonovm, vključno s pripadajočimi merilnimi negotovostmi. b.) Navodilo za kalibracijo mora podati jasen in nedvoumen opis vseh uporabljenih merilnih postopkov, tako da se da kalibracijo vedno v celoti reproducirati Obstoječa kalibracijska navodila Pogosto laboratoriji že pred akreditacijo razpolagajo z določenimi kalibracijskimi navodili. To so lahko navodila, objavljena v mednarodnih ali nacionalnih standardih, v primeru meril, ki so predmet zakona v ustreznih pravnih aktih, navodila za preverjanje specificiranih karakteristik, ki jih v tehnični dokumentaciji objavijo proizvajalci, avtomatiziran kalibracijski postopek v ustrezno definiranem softveru ipd. Kljub temu, da ta navodila že vsebujejo zelo koristne in uporabne informacije, pa imajo v splošnem glede na zahteve, ki so podane v nadaljevanju, naslednje pomanjkljivosti: a.) V primeru standardov ali pravnih aktov so preveč splošna in jih je potrebno prirediti za specifično kalibracijsko opremo, ki jo uporablja laboratorij. b.) Kadar gre za navodila proizvajalcev ( Performance Check ali Performance Verification, ali Nachweiss wichtiger technischen Daten ipd), so navadno preveč specifična in predpisujejo točno določeno opremo, običajno iz asortimana proizvajalca, ki ni nujno vedno najbolj optimalna ali s katero laboratorij pogosto ne razpolaga. Večkrat so ta navodila tudi neustrezna v smislu razmerja točnosti. Z druge strani, pa pogosto prav proizvajalci v svojih navodilih

19 priporočajo preskus v najbolj kritičnih točkah. To je seveda stvar presoje in izkušenj in proizvajalci se pri tem razlikujejo med seboj. c.) V primeru softvera je pogosto ta softver premalo dokumentiran. Najmanj, kar je potrebno v dodatni pismeni proceduri, so postopki za njegovo kontrolo. V primeru zelo dobrih in preizkušenih softverov, pa še vedno ostane, da je relativno slaba možnost programiranja statične kontrole in primernega ovrednotenja merilnih negotovosti, zato je potrebno dodatno dokumentiranje, da bi bil takšen softver že uporaben tudi kot dokumentirani kalibracijski postopek. d.) Pomanjkljivost vseh navedenih skupin navodil je v splošnem ovrednotenje merilnih negotovosti, ki ga ne moremo najti praktično nikjer. Če že kje je kaj na razpolago, potem se specificirana točnost uporabljenih etalonov tolmači kot negotovost meritve, kar seveda še zdaleč ni res. e.) Prav tako v teh splošnih navodilih ni možno najti podatkov o sledljivosti meritev oziroma uporabljene etalonske opreme Elementi kalibracijskega navodila Elementi kalibracijskega navodila so: - identifikacija merilnega instrumenta ali preskusne opreme, ali skupine takšnih instrumentov, na katere se nanaša postopek - parametri ali meritve, ki so zajeti, vključno z ustreznimi merilnimi dosegi ali pokritimi območji - identifikacija vse uporabljene opreme etalonov in referenčnih materialov ter pomožne opreme, ki se uporablja pri kalibraciji (po potrebi povsem specifično, konkretna merila ali etaloni s splošnimi navedbami kritičnih specifikacij) - podrobnosti o sledljivosti in periodiki kalibracije etalonske opreme (to je lahko navedeno v drugem, splošnem dokumentu) - podrobnosti o uporabljeni merilni metodi (in teorija kjer je to primerno) - definicija uporabljenih konstant (na primer modulacijski faktor)

20 - pogoji okolja, ki morajo biti izpolnjeni, uporabne meje in eventuelni postopek za korekcije zaradi pogojev okolja. Kjer je potrebno minimalni čas stabilizacije v predpisanih pogojih okolja pred pričetkom kalibracije. - vsi potrebni ukrepi pred začetkom kalibracije in opozorila - merilni postopek opisan po korakih, vključno z vsemi potrebnimi shematskimi diagrami, tabelami in merilnimi točkami. Kjer je potrebno skice etalonov. - razlaga vseh uporabljenih kalkulacij (s primeri), uporaba korekcij in podobno. - razdelava vseh prispevkov merilnih negotovosti. Rezultati ponovljenih meritev. Obračun merilnih negotovosti. - podrobnosti v zvezi z merilnimi oziroma kalibracijskimi podatki, njihovim zapisom in načinom prezentacije oziroma analize podatkov. - razlaga eventuelnega softverja, uporabljenega za sistemsko kontrolo ali za izračun rezultatov - postopek za izbiro in določanje kalibracijskih intervalov - identifikacijo tekoče strani, števila strani, datuma izdaje in ime osebe, ki je avtomatizirala izdajo in njeno uporabo V zvezi z navodili so podane tudi določene zahteve, ki jih je možno definirati v splošnih dokumentih sistema laboratorija: - certifikat o kalibracijah za referenčne etalone - zgodovino sledljivosti - grafe stabilnosti, frekvenčne karakteristike itd. etalonov - rezultati auditov ali interkomparacij - vzdrževanje in rokovane z etaloni in merilno opremo, njihov transport, hranjenje, stanje na policah, podrobnosti, kako se preprečuje kontaminacija in izguba zmogljivosti - podrobnosti v zvezi z rokovanjem, transportom, shranjevanjem in pripravo primerkov za kalibracije - postopki za kontrolo referenčnih etalonov med kalibracijami itd Splošne kalibracije meril s pomočjo fiksnega merilnega sistema a.) identifikacija in opis merilnega sistema in posamični seznam merilne opreme, vključene vanj

21 b.) identifikacija vseh specifičnih referenčnih etalonov c.) seznam tipov ali razredov meril/etalonov, ki jih je možno s tem merilnim sistemom kalibrirati d.) seznam parametrov in funkcionalnih testov, ki jih pokriva merilni sistem e.) za vsak parameter moralo navesti: - območje merjenja - obračun ali navedbo merilne negotovosti - pot sledljivosti f.) certifikate o kalibracijah za celoten sistem (bodisi posamično za vsako merilo/etalon ali pa kalibracijo s pomočjo transfer etalona) g.) opis merilne metode ali reference na postopek proizvajalca, vključno z vsemi specifičnimi poglavji ali odseki (paragrafi) h.) detajli v zvezi z vsemi pomembnejšimi odstopanji, izključitvami ali dopolnili glede na priporočeni kalibracijski postopek proizvajalca i.) identifikacija in kratek opis softvera j.) presojanje in ocenjevanje ponovljivosti sistema k.) rezultate presoj merjenja l.) identifikacijo tekoče strani, števila strani, datuma izdaje in ime osebe, ki je avtorizirala izdajo njeno uporabo. Ta seznam je namenjen laboratorijem, ki imajo specializirane sisteme za kalibracijo meril/etalonov, npr za kalibracijo osciloskopov, signalnih generatorjev, spektralnih analizatorjev itd. Dejanski merilni postopek za posamezno merilo je potem lahko v obliki seznama parametrov in nastavitev, ki jih je potrebno kalibrirati, ki pa jih na sistemski ravni pokriva takšna dokumentacija, iz katere je razvidno, kako je vsak parameter sledljiv do nacionalnih etalonov.

22 Podajanje merilnih (kalibracijskih) zmogljivosti, akreditacijska preglednica Laboratorij mora biti v stanju podati svoje merilne (kalibracijske) zmogljivosti na standardiziran način. Odločiti se mora za obseg kalibracij, ki ga želi pridobiti in si pri tem odgovoriti na naslednja vprašanja: Za katere fizikalne veličine želimo pridobiti akreditacijo? Za katero območje posamezne veličine in pri katerih merilnih pogojih ( npr. za katere frekvence izmeničnih napetosti) se želimo akreditirati? Kakšne so naše najboljše merilne zmogljivosti, izražene kot negotovost meritev, za posamezna območja fizikalnih veličin pri specificiranih merilnih pogojih? Kako bomo zagotavljali sledljivost meritev? S katerimi merilnimi metodami bomo dosegli navedene merilne negotovosti za posamezna območja fizikalnih veličin pri specificiranih merilnih pogojih? Katere specifične pogoje ali omejitve moramo pri tem upoštevati? Najboljša merilna zmogljivost za vsako merilno veličino in specifirano merilno območje je najmanjša merilna negotovost pripisana laboratoriju, določena z obračunom skupka prispevkov negotovosti ( komponent merilne negotovosti _> razširjena standardna negotovost) in/ali s pomočjo presoje meritev ( measurement audit izvajanje kalibracije na vzorcih, ki jih pošlje akreditacijski organ, da bi ocenil dejanske merilne zmogljivosti laboratorija). Najboljša merilna negotovost laboratorija se določi za specificirana območja za vsako fizikalno veličino, za katero se podeljuje akreditacija. Podlago za določanje najboljše merilne zmogljivosti laboratorija predstavlja dokumentiran kalibracijski postopek. Če se v postopku predpostavi, da je predmet kalibracije idealen (npr. koeficient stojnega valovanja na vhodu wattmetra je enak 1, kratkotrajna nestabilnost voltmetra je zanemarljiva ipd.), se dobi merilna negotovost, ki je merilo najboljše merilne zmogljivosti laboratorija. Jasno je, da bo v praksi pri kalibracijah v odvisnosti od predmeta kalibracije ta merilna negotovost vedno manjša od navedene, nedopustno pa je kar počez navajati v certifikatih ali poročilih o kalibracijah kar najboljšo merilno zmogljivost kot negotovost meritve.

23 Najboljše merilne zmogljivosti, ki jih predlaga laboratorij, se uskladijo s strokovnimi presojevalci akreditacijskega telesa, ki jih objavi in imenuje akreditacijska preglednica za posamezne veličine in za specificirana območja. Odvisno od obsega akreditacije zahteva priprava akreditacijske preglednice tudi nekaj mesecev dela. Merilna negotovost, ki se podaja v poročilih/certifikatih o kalibraciji, je vedno večja ali kvečjemu enaka kot najboljše merilne zmogljivosti laboratorija. 2.7 Certifikat ali poročilo o kalibraciji Vsak certifikat, ki ga izda akreditiran kalibracijski laboratorij, mora v ustreznem jeziku vsebovati naslednje: - besedo certifikat, kalibracijski certifikat ali certifikat o kalibraciji in ime akreditacijskega telesa - ime in naslov laboratorija, ki ga je izdal, tako kot je navedeno v akreditacijski listini ( spričevalu o akreditaciji) - akreditacijsko številko laboratorija - (edinstveno) zaporedno številko certifikata - datum/-e, kdaj je bila kalibracija ali meritev izvedena in datum izdaje certifikata - število strani, ki sestavljajo certifikat - navedba pristojnega telesa, pod katerim je bil izdan certifikat - imena in podpisi pooblaščenih oseb - navedba, da certifikat ne sme biti razmnoževan razen, če v celoti brez pismenega privoljenja kalibracijskega laboratorija - primerna identifikacija stranke - identifikacija instrumenta ali naprave, ki se kalibrira in meri - pogoji (npr. okolice) pod katerimi so bile opravljene kalibracije ali meritve - identifikacija kakršnekoli uporabljene specifikacije ali postopka (procedure) - splošna navedba o sledljivosti merilnih rezultatov

24 - merilne rezultate in pripadajoče negotovosti meritev in/ali navedbo o ustrezanju identificiranim (navedenim) matrološkim specifikacijam Navedena merilna negotovost naj ne bo manjša kot najboljša merilna negotovost priznana s strani akreditacijskega telesa. Nekritična uporaba najmanjše merilne negotovosti kot negotovosti dejanske meritve ni upravičena. Certifikat ne sme vsebovati nikakršnega priporočila v zvezi z rekalibracijskim intervalom. 2.8 Merilna zmogljivost Podjetje Alba. d.o.o. je po mednarodnem standardu SIST EN akreditirani laboratorij za umerjanje tehtnic v vseh točnostnih razredov. Umerjanje tehtnic se izvaja v laboratoriju ali na terenu, če so zagotovljeni vsi delovni pogoji merila, ki so predpisani s standardom SIST EN Najboljše merilne zmogljivosti so predstavljene v naslednji tabeli: Primer kalibriranja neavtomatske tehtnice Kalibracijo izvršimo po pravilih, ki jih zahteva certifikat o kalibraciji tehtnic. Sama kalibracija poteka po naslednjem postopku: 1. zapišemo vrsto merila, lastnika merila, proizvajalca, tip tehtnice in tovarniško številko 2. zapišemo točnostni razred, maksimalno in minimalno težo, razdelek tehtnice (d), ločljivost tehtnice (e), taro, in leto izdelave tehtnice

25 3. zapišemo uro opravljanja kalibracije, temperaturo in tlak v prostoru. Kalibracijo opravljamo v laboratoriju pri temperaturi med 20 in 21 C. 4. določimo točno lokacijo opravljanja kalibracije in čas temperaturne prilagoditve uteži. Ti časi so 0min, 15 min, 30 min, 1h in 12h. Dlje časa kot se utež prilagaja bolj natančna je kalibracija. 5. izvršimo test ponovljivosti. Ta postopek izgleda tako, da vzamemo utež( samo eno utež) in jo 6 krat položimo na tehtnico. Zraven imamo še uteži z zelo malimi masami, ki jih dodajamo dokler ne pride do preklopa tehtnice. 6. naslednji je test ekscentričnosti. Ta meritev izgleda tako, da damo utež na šest različnih mest. To je v vsak vogal, na sredino, ena točka pa je naključna. Ostali postopek je enak kot pri testu ponovljivosti 7. nato opravimo test točnosti in linearnosti. Vzamemo šest uteži z različnimi masami in za vsako utež pripišemo še identifikacijsko številko. Najprej uteži izbiramo naključno in odčitamo vrednosti ter jih vnesemo v tabelo. Nato postopek ponovimo in sicer tako, da najprej začnemo z utežjo, ki ima najmanjšo maso in nadaljujemo z utežjo, ki ji po masi sledi, torej opravimo meritve od najnižje pa do najvišje mase. Tukaj je zelo pomembno, da se meritve opravljajo tako, da najprej damo na tehtnico naslednjo utež (na tehtnici sta hkrati dve uteži) in šele nato vzamemo iz tehtnice prejšnjo utež. Za tem postopek ponovimo še v obratnem vrstnem redu in sicer tako, da začnemo z utežjo, ki ima največjo maso in končano s tisto, ki ima najmanjšo. Tudi tukaj imamo dodatne male uteži, ki so reda gramov in jih dodajamo, dokler ne pride do preklopa. Nato izračunamo pogreške 8. na koncu, pa naredimo še test tare. Najprej v tehtnico vpišemo vrednost tare. Za tem, pa tehtnico obremenimo z utežjo, ki ima polovično vrednost tare. Nato postopek ponovimo še z utežmi, ki imam maso, ki je enaka 1/8, ¼, ¾ vrednosti tare. Določimo odstopanja 9. Kot zaključek sledi še podpis izvajalca kalibracije in podpis imetnika tehtnice.

26 2.9 Poslovne enote po Sloveniji: 1. PE Utež v Celju 2. PE Težmer v Ljubljani 3. PE Štrakl Dušan v Murski Soboti in 4. PE SIQ v Ljubljani. Tesno pa sodelujejo tudi s pogodbeniki v tujini, kot sta LIBRA ELEKTRONIK ter SARTORIUS LIBRA ELEKTRONIK D.O.O. Slika 1: Poslovne enote po Sloveniji Sedež podjetja se nahaja v poslovni stavbi Ingrad, na Lavi 7 v Celju.

27 Slika 2: Stavba, kjer posluje podjetje V podjetju Alba imajo skrbno urejeno organizacijsko strukturo, saj lahko le na dobro organiziran način vodstva zagotovijo, da so vse funkcije v podjetju pravilno izvršene in da lahko dosegajo tehnične zmožnosti za vse aktivnosti, ki so narejene s strani uslužbencev.

28 3 Prodajni program 3.1 Tehtnice: Mikro tehtnice: Tehtnica CP2P (brez filtra ) Tehtnica CP2P-F (s filtrom) Slika 3: mikro tehtnice Mikroanalitske tehtnice: Tehtnice tipa CP Tehtnice tipa LE Slika 4: mikroanalitske tehtnice

29 3.1.3 Analitske tehtnice Tehtnice tipa CP g Tehtnice tipa LA g Tehtnice tipa LE g LE324S-I -320g LE244S-I -240g Slika 5: analitske tehtnice Precizne tehtnice: Izdelane iz nerjavnega jekla, primerne za uporabo v živilski industriji in povsod, kjer je skrb za čistočo na prvem mestu. Tehtnice so namenjene tudi tehtanju v laboratorijih in vseh proizvodnih obratih, kjer je natančnost na prvem mestu: izvedbe nosilnosti od 200 g do g (30 kg) razdelki (g) od 0,01 g do 5g omogočajo priključitev dodatne opreme; tiskalnik, PC modeli omogočajo preštevanje kosov kontrolo dodanega/odvzetega materiala Slika 6: precizne tehtnice Indikator tehtanja ima proti prašno zaščito in zaščito proti vlagi po IP65 standardu.

30 3.1.5 Sortirne tehtnice: Slika 7: Sortirne tehtnice Medicinske tehtnice: V to zvrst sodijo: stolne tehtnice tehtnice za dojenčke osebne tehtnice tehtnice za invalide Slika 8: Medicinjske tehtnice

31 3.1.7 Viseče tehtnice: Za merjenje mase na dvigalih in stropnih tirnih linijah ter za tehtanje visečih bremen. Indikator tehtanja je nameščen v ohišju med objemko in kljuko in je odpore na vplive iz okolja, zato ga lahko uporabljamo tudi na odprtih prostorih. Delovna temperatura je 10 C do + 40 C. Slika 9: viseča tehtnica Ultra mikro tehtnice: Slika 10: Ultra mikro tehtnice

32 3.1.9 Industrijske tehtnice: V to zvrst sodijo: Skladiščne tehtnice Navozne tehtnice / (NT) Industrijske tehtnice Zidne tehtnice / (ZT) Tirne tehtnice Indikatorji teže Slika 11: Skladiščna tehtnica Slika 12: Navozna tehtnica

33 Slika 13: Industrijska tehtnica Slika 14: Zidna tehtnica

34 Slika 15: Tirna tehtnica Slika 16: Indikatorji teže

35 Osne tehtnice: So fizično največje tehtnice. Namenjene so tehtanju tovornjakov, vlakov (tirne tehtnice) in težjih tovorov. Prednosti osnih tehtnic: so minimalni strošek za gradbena dela montaža je lahko izvedena v dveh delih Slika 17:Osna tehtnica

36 3.2 Merilni pretvorniki Uporabljajo se za merjenje pretoka tekočin v ceveh ali rekah največje tehtnice. enotočkovno vpeti dvotočkovno vpeti univerzalni merni pretvorniki merni pretvorniki za pritisk merilni pretvorniki za platforme 3.3 Detektorji: Uporabljajo se kot: o detektorji kovin o detektorji X-Ray Slika 19: Detektor kovin Slika 18: Detektor X-Ray

37 3.4 Uteži: Slika 20: Uteži

38 4 OPIS PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA Na začetku praktičnega izobraževanja sem spoznal kako poteka delo v podjetju, spoznal podjetje, pridne sodelavce ter bil aktiven na vseh področjih. Tako sem spoznal vse oddelke v podjetju in sicer; servisni oddelek, razvojni oddelek, programski oddelek, oddelek za metrologijo in kalibracijski oddelek. Nato so me najprej napotili na servisen oddelek, kjer sem pomagal izvajati popravila tehtnic, meril volumna (pipete, birete,...) in merilnikov krvnega tlaka. Spajkal sem razvojne plošče (NTP, PPP, ABT), ter načrtoval vezja s programskimi orodji. Slika 21: Spajkanje elementov na ploščo Skupaj z sodelavci sem veliko hodit tudi po terenu. Tehtnice je bilo treba dostavit strankam oziroma jih prevzeti in odpeljati na servis. Montažo in servis večjih tehtnic pa je bilo treba opraviti na samem terenu. Delo na samem terenu je bilo zelo težavno, saj veliko krat nisi vedel kaj je narobe oziroma kakšno orodje potrebuješ, dokler nisi bil tam. Prav tako je imelo velik vpliv vreme oziroma letni čas. Sodeloval sem tudi pri kalibracij tehtnic v laboratoriju za maso. V laboratoriju veljajo posebni pogoji, nosi se bela halja, kot pripomočke pri delu uporabljamo pipete, birete, pincete, prav tako je zelo pomembno, da se vzdržuje konstantna temperatura in vlažnost. Nekaj časa sem preživel tudi na oddelku za razvoj, kjer sem

39 sodeloval pri načrtovanju elektronskih vezji z programskim orodjem OrCad in programiranju mikrokrmilnikov. Slika 22: Mikro analitska tehtnica v laboratoriju

40 5 STROKOVNO PODROČJE V obdobju mojega praktičnega izobraževanja mi je mentor obširneje prikazal projekte za številna večja podjetja po Sloveniji. Opisal bom nekaj najzanimivejših projektov podjetja ALBA d.o.o. Snaga Ljubljana projektiranje osne tehtnice NTP. Namen projekta je bil realizirati tehtalno postajo, pri kateri bi tovornjak počasi zapeljal čez tehtnico, ki je vgrajena v tla, pri tem pa bi dosegli cim večjo natančnost tehtanja. V času, ko bi tovornjak vozil čez tehtnico, pa bi ga prepoznale varnostne kamere in si zabeležile podatke. Tehtanje je dinamično, zato se tovornjaku med samim postopkom tehtanja ni potrebno ustavljati. To je velika prednost, saj s tem dosežemo večje število tehtanj na časovno enoto. Ko tovornjak zapelje skozi navozno tehtnico, se mu na drugi strani v kontrolni enoti natisne listek s podatki o teži vozila, lastniku vozila, registrski številki, sarži ter datumu tehtanja. Na tak način je zagotovljen maksimalen nadzor tehtanja. Slika 23: Primer osne tehtnice NTP v Snagi Ljubljana

41 Gorenje analogni varovalni modul GVMST za Gorenje smart table. Gre za prestižno jedilno mizo okrogle oblike, narejeno iz kombinacije dragocenih materialov izključno po izboru kupca najodličnejšega kamna, stekla ali lesa. Namenjena je zahtevnejšim uporabnikom z različnimi bivanjskimi stili, primerna pa je tudi za protokolarna in banketno - poslovna okolja. Njena edinstvena posebnost je v tem, da je vpeta na centralni valj, v katerega je vgrajen popolnoma integriran hladilnik za živila, ki ne potrebujejo toplotne obdelave pred serviranjem. Hladilni aparat z daljinsko upravljanim elektromotorjem, skritim v nogi mize, dvigamo in spuščamo na želeno višino. Osrednji del predstavljalo vrtljive steklene police, na katerih so odkriti in pokriti pladnji za hrano, ki omogočajo preprost izbor in serviranje. Slika 24: Smart table V obdobju razvoja»pametne mize«, se je pojavilo povpraševanje po varnostnem modulu, ki bi zagotavljal varno delovanje hladilnika. Strogi varnostni predpisi, ter standardi kakovosti so privedli do razvoja varnostnega modula. Njegova naloga je, da prepreči spust hladilnika, če varovalni obroč, ki je nameščen med hladilnikom in mizo, zazna oviro, ki bi lahko ovirala hladilnik pri spustu. Na tak način je zagotovljena ustrezna varnost. Občutljivost varovalnega obroča zagotavljajo 3 merilne celice, visoke občutljivosti, nameščene pod obročem, ki na tak način deluje, kot tehtnica.

42 Slika 25: Skica mize s sestavnimi deli Za zagotavljanje zaščite»pametne mize«, se je v preteklosti že razvil digitalni zaščitni modul. Potrebno bi ga bilo v celoti certificirati pri VDE instituciji, kar pa bi bil zahteven, dolgotrajen, predvsem pa drag postopek. Z razvojem analognega zaščitnega modula GVMST po določilih podjetja Gorenje, ter z upoštevanjem pomembnejših VDE standardov, smo se izognili zapletenim postopkom certificiranja digitalnega modula. Nekaj določil VDE institucije, ki smo jih upoštevali pri projektiranju varnostnega modula: 1. Naprava modul mora nemoteno delovati ob primeru, če katerega od elementov (upor, kondenzator, dioda, tranzistor, ) kratkostično vežemo ali odstranimo iz vezja. 2. Varovalni modul mora nemoteno izvajati funkcijo tudi ob primeru, če na instrumentacijskem ojačevalniku posamezne pine kratkostično vežemo. 3. Med napajalnimi sponkami mora biti vsaj 5 mm razmaka, v nasprotnem primeru, morajo biti napajalne sponke med seboj ločene s zračno režo, široko 3 mm. 4. Elemente je bilo potrebno prispajkali z neosvinčeno in okolju prijazno spajkalno žico.

43 Slika 26: Vezava digitalnega modula s temi analognimi moduli

44 Žito Šumi nadzorni terminal za Pred Pakirane Proizvode (PPP) Slika 27: Idejna zasnova nadzornega terminala za pred pakirane proizvode (PPP). Podoba iz

45 Regeneracija Lesce dozirno tehtalna naprava, ki opravlja dinamično tehtanje. Lastnost naprave je, da kontrolira celotni potek polnjenja pločevink barve. Prazna pločevinka se giblje po tekočem traku. Nato se za trenutek ustavi na območju, kjer je nameščena doza. Tukaj se stehta prazna pločevinka, katere teža se v hipu zničlira. Začne se polnjenje barve, ki poteka s pomočjo visokotlačnih šob pritrjenih nad pločevinkami. Teža pločevinke se pri polnjenju ves čas nadzoruje in ko doseže določeno težo, se polnjenje ustavi. Pločevinka nato nadaljuje pot po tekočem traku. Takšna avtomatizacija je zelo dobrodošla v različnih proizvodnjah, še zlasti tam, kjer lahko pridemo v stik s strupenimi snovmi. Prednost takšnih naprav je v tem, da se doseže veliko večja natančnost doziranja, kot če bi doziranje opravljal človek. 6 SKLEP Eden od glavnih pridobitev znanja je bilo spoznavanje celotne gospodarske družbe, kako se obdržati in uveljavljati na svetovnem in evropskem trgu. Delo, ki sem ga opravljal je bilo zelo raznoliko. Nikoli nisem pričakoval, da se bom v obdobju 6 mesecev, kolikor je trajalo moje praktično izobraževanje, preizkusil v toliko različnih zvrsteh. Sprva se mi je zdelo to precej nenavadno, kasneje pa sem ugotovil, da gre za zelo dobro potezo. Začel sem s preprostim kalibriranjem uteži v laboratoriju za maso. Tam sem spoznal osnovne tipe tehtnic, uteži, ter laboratorijske opreme. Naučil sem se pravilnega ravnanja z opremo. Od tam sem lahko mirno spremljal potek dogodkov v samem podjetju. Kako stvari prihajajo in kako odhajajo, kdo opravlja kakšno nalogo, kdo je zadolžen za servis in kdo za razvoj, Velik del časa sem bil na servisnem oddelku, kjer sem skupaj s sodelavci popravljal tehtnice, pipete, birete in merilce pretoka, spajkal razvojne plošče( NTP, PPP, ABT), ter načrtoval vezja s programskimi orodji. Znanje, ki sem ga pridobil med študijem mi je zelo koristilo pri delu v praksi, toda velikokrat se je izkazalo, da je znanje pridobljeno na fakulteti le osnova, ki se mora v praksi še nadgraditi in izpopolniti, za to pa sta potrebna čas, ter volja. Priznati moram, da sem se v mesecih prakse v podjetju Alba naučil dosti novega in marsikatera stvar iz učnih knjig, mi je sedaj bolj jasna.

46 7 MNENJE O PRAKSI Moje mnenje je, da je praktično izobraževanje po končanih predavanjih zelo pomemben del študija. Srečamo se s praktičnimi primeri in težavami, ki nas med študijem ne pestijo. Spoznamo tudi poslovni svet, ter si začnemo ustvarjati idejo o bodoči karieri. Mislim, da to pozitivno vpliva na študente in nas malo spusti na realna tla. Naj se na tem mestu še zahvalim mentorju in podjetju za priložnost, ter za izkazano zaupanje in pomoč.