Tla Prevodni talni premazi. Prevodni sistemi talnih premazov Zaščita pred razelektritvijo statične elektrike. StoCretec. Graditi zavestno.

Transkript

1 Tla Prevodni talni premazi Prevodni sistemi talnih premazov Zaščita pred razelektritvijo statične elektrike StoCretec Graditi zavestno.

2 Pri podatkih, slikah, splošnih tehničnih navedbah in risbah, vsebovanih v nadaljevanju v brošuri, je treba opozoriti, da gre tu le za splošne vzorčne predloge in detajle, ki to prikazujejo zgolj shematično in glede načelnega delovanja. Dimenzijska točnost ni podana. Uporabljivost in popolnost mora z lastno odgovornostjo pri vsakokratnem gradbenem projektu preveriti izvajalec / stranka. Sosednje konstrukcije so prikazane samo shematično. Vse zahteve in navedbe je treba prilagoditi krajevnim danostim oziroma uskladiti z njimi in ne predstavljajo izvedbenih, detajlnih ali montažnih načrtov. Vsakokratne tehnične zahteve in navedbe glede proizvodov v tehničnih listih in sistemskih opisih / atestih je nujno treba spoštovati. 2

3 Vsebina Nevarnost elektrostatične razelektritve Razelektritev statične elektrike draga in nevarna ESD zaščitena cona Kompleksna in vendar zanesljiva Norme in smernice Načela ESD zaščite Sistemska izvedba odvodljivega talnega premaza Komponente in njihovo delovanje StoCretec ESD sistemi talnih premazov Električno prevodni (ECF) ali odvodljivi (DIF) podi StoCretec ESD talni premazi Proizvodi in meritvene vrednosti

4 Nevarnost elektrostatične razelektritve Razelektritev statične elektrike draga in nevarna Statična elektrika je električen naboj v mirovanju. Večinoma nastane z drgnjenjem in sledečo ločitvijo. Trenje povzroči toploto, ki spravi molekule materiala v gibanje. Če se potem dva materiala ločita, lahko pride do prehoda elektronov od enega materiala na drugega. Če potujejo elektroni, primanjkljaj ali presežek elektronov ustvari električno polje statično elektriko. Že enostavna ločitev dveh materialov, na primer če odlepimo lepilni trak s koluta, lahko povzroči to izmenjavo elektronov in s tem nastanek elektrostatičnih polj. Količina statične elektrike je odvisna od materialov, ki so podvrženi trenju in ločitvi, intenzivnosti trenja in ločitve in relativne zračne vlažnosti. Navadna plastika nasplošno povzroča največji statični naboj. Nizka zračna vlažnost, ki je pogosta pozimi, ravno tako spodbuja nastanek izjemno velikih elektrostatičnih nabojev. 4 Osnove

5 ESD: ElectroStatic Discharge = elektrostatična razelektritev Materialom, ki zlahka izmenjujejo elektrone (ali naboje) med atomi, pravimo prevodniki, imajo prosto gibljive elektrone. Primeri za prevodnike so kovine, ogljik in sloj znoja na človeškem telesu. Materialom, ki elektronov ne izmenjujejo tako zlahka, pravimo izolatorji. Nekateri znani izolatorji so plastika, steklo in zrak. Tako prevodniki kot tudi izolatorji se lahko nabijejo s statično elektriko. Če je prevodnik nabit, mu prosti elektroni dajo možnost, da se hitro razelektri, kakor hitro pride v stik z drugim prevodnikom ali se ozemlji. Tipični elektrostatični potenciali Z mnogimi dejavnostmi, ki jih opravljamo vsak dan, se lahko na človeškem telesu naberejo naboji, ki so pogosto škodljivi za občutljive komponente in elemente: hoja po preprogi = do V hoja po neobdelanih vinilnih tleh = 250 do V delo pri delavniški mizi = 700 do V dvig navadne plastične vrečke z delovne površine = do V V čisto finančnem oziru ima proizvodnja elektronike največjo ESD škodo največji problem je pregorenje občutljivih elementov. Stroškovne posledice Če človek začuti statičen šok, napetost znaša najmanj voltov. Razelektritev je pogosto odgovorna za zelo velik delež odpadka pri proizvodnji elektronskih komponent (npr. mikroprocesorjev). Manjših elektrostatičnih potencialov človek ne more zaznati. Mikroprocesorje oziroma integrirana vezja, ki se uporabljajo ali proizvajajo na področju elektronike, lahko poškodujejo že napetosti, ki so precej manjše kot voltov. Nekatere občutljivejše dele poškodujejo že napetosti, nižje od 10 voltov. Ker se mikroelektronika bliskovito razvija, postajajo elektronski elementi vedno manjši. Če se velikost aparatov zmanjša, se to zgodi tudi z mikroskopsko drobnimi razdaljami med izolatorji in vezji, kar povečuje občutljivost za elektrostatično razelektritev. Možne posledice elektrostatičnih razelektritev Elektrostatični potenciali privlačijo majhne delce (prah) to lahko povzroči težave v prostorih, ki morajo biti popolnoma čisti. Največji problem pa je v razelektritvi elektrostatičnih potencialov z nastajanjem isker. Takrat namreč obstaja nevarnost eksplozije v atmosferi, ki vsebuje topila ali prah, kot na primer lahko nastopa v skladiščih topil in gnojil ali žitnih mlinih. Proizvodnja elektronskih komponent, kot so mikroprocesorji ali mikromehanični elementi, je izjemno občutljiva za elektrostatično razelektritev. Osnove 5

6 Elektrostatika =»okužba«esd škode, nastale zaradi nevidnih in neodkritih dogodkov, lahko primerjamo z okužbo človeškega telesa z virusi ali bakterijami. Čeprav so nevidni, lahko povzročijo veliko škodo, še preden opazimo njihovo prisotnost.»cepljenje«proti tej nevidni nevarnosti v obliki ESD zaščite je nujno potrebno. rabljeni materiali in oprema prilagojeni zahtevam. Med tipično opremo na ESD območjih spadajo odvodljive mize, stoli, čevlji, oblačila, zapestni ozemljitveni trakovi, ionizatorji in seveda tudi prevodni talni premazi. Ti imajo poseben pomen, saj morajo vse naboje, ki se generirajo na ESD območjih, odvajati v zemljo. Če se neka komponenta okuži, kot je bilo opisano, lahko nastopita dva različna modela napak. Katastrofalna napaka: Naprava je fizično poškodovana in ne deluje več. Te napake nastopijo takoj po ESD dogodku. Praviloma jih je lahko odkriti in odpraviti. Latentna napaka: O latentnih napakah govorimo, če je bil element sicer izpostavljen elektrostatični razelektritvi, a ni prišlo do katastrofalne poškodbe. Element oz. izdelek potem sicer še izpolni vse preskuse kakovosti, vendar pa sčasoma pride do zmanjšanja zmogljivosti ali celo do popolnega izpada. Latentne napake je izjemno težko diagnosticirati in večinoma stanejo veliko denarja. V industriji elektronike letne stroške zaradi teh napak ocenjujejo na več kot 60 mrd. EUR. Tla na ESD območjih ESD območja npr. v proizvodnji mikroprocesorjev lahko izpolnjujejo svojo nalogo samo, če so vsi tam upo- Stopnje odpadka Minimalna izguba Maksimalna izguba Ocenjena povprečna izguba Proizvajalec komponent 4 % 97 % % Dobavitelj 3 % 70 % 9-15 % Trgovec 2 % 35 % 8-14 % Potrošnik 5 % 70 % % Vir: Stephen Halperin,»Guidelines for Static Control Management«6 Osnove

7 ESD zaščitena cona Kompleksna in vendar zanesljiva Da bi lahko zagotovili zanesljivost in kakovost današnjih izdelkov na področju elektronike, je treba elektrostatično občutljive komponente izdelovati in obdelovati samo na elektrostatično zaščitenih delovnih mestih (EPA). Iz risbe je jasno razvidno, da je ESD zaščitena cona kompleksen objekt. EPA: Electronic Protected Area = elektrostatično zaščitena cona 1 kolesca z možnostjo ozemljitve 2 površina z možnostjo ozemljitve 3 preskuševalnik za zapestni ozemljitveni trak mora biti na voljo zunaj EPA 4 preskuševalnik za obutev mora biti na voljo zunaj EPA 5 elektroda za čevelj za testiranje obutve, trak za zapestje in kabel 6 ozemljitveni kabel za zapestje 7 EPA ozemljitveni kabel 8 EPA zemlja 9 ozemljitveni priključek (EBP) 10 ozemljitveni priključek vozička 11 ESD obutev 12 ionizator 13 delovne površine 14 sedež z nogami, ki se lahko ozemljijo 15 tla 16 obleka 17 polica z ozemljeno površino 18 polica z možnostjo ozemljitve 19 tabla za EPA 20 stroj Ekstrakt iz EN (VDE 0300 del 5-1): , za najavljeno omejeno naklado reproducirano z dovoljenjem instituta DIN Deutsches Institut für Normung e. V. in združenja VDE Verband der Elektrotechnik Elektronik Informationstechnik e. V. Za nadaljnje reprodukcije ali naklade je potrebno ločeno dovoljenje. Za uporabo norm so merodajne njihove verzije z najnovejšim datumom izdaje. Besedila norm se dobijo pri založbah VDE VERLAG GMBH, Bismarckstraße 33, Berlin in Beuth Verlag GmbH, Burggrafenstraße 6, Berlin ESD zaščitna cona 7

8 Norme in smernice Načela ESD zaščite Prevodni talni premazi se uporabljajo na dveh različnih področjih: zaščita pred eksplozijo ESD zaščita V obeh primerih prevodni talni premaz preprečuje, da bi osebe, ki se tam zadržujejo, povzročile visoke naelektritve. V prostorih z zaščito pred eksplozijo se tako prepreči eksplozija tam skladiščenih vnetljivih medijev. Za zaščito elektronsko občutljivih elementov pred elektrostatičnimi razelektritvami pa gre pri prostorih, v katerih je uveljavljena ESD zaščita. Obe področji uporabe urejajo različne norme in ju je zato treba obravnavati ločeno. Napetost: volt (V) Upornost: ohm (Ω) Merilna naprava za ugotavljanje upornosti proti zemlji Področje uporabe zaščite pred eksplozijo: TRBS (tehnična navodila za varnost obratovanja) 2153 Preprečevanje nevarnosti vžiga zaradi elektrostatičnih naelektritev (objavljeno v skupnem uradnem listu GMBI št. 15/16 z dne 9. April 2009, S. 278). Do sedaj veljaven dokument, kjer so urejena navodila za zaščito pred eksplozijami, BGR 132 ( ) je bila umaknjena, namesto nje so bila uvedena tehnična navodila za varnost obratovanja TRBS Tehnično navodilo za varnost obratovanja velja za oceno in preprečevanje nevarnosti vžiga zaradi elektrostatičnih naelektritev na področju nevarnosti eksplozije ter za izbor in izvedbo zaščitnih ukrepov za preprečevanje teh nevarnosti. Navodilo se uporablja v naslednjih primerih: Pri skladiščenju topil V tovarnah za proizvodnjo in skladiščenje streliva Pri proizvodnji prašnih snovi in ravnanju z njimi (vnetljivost praha) Pri skladiščenju gorljivih snovi Zahteve za upornost tal za odvajanje proti zemlji < 108 Norme meritvenih vrednosti niso bile podane Običajno se v teh primerih uporablja DIN EN 1081 ( ) ali DIN EN ( ) EN 1081 ( ) Elastične talne obloge, določanje električne upornosti Pri tej normi gre za običajno meritveno normo TRBS Kot merilna elektroda se uporablja tako imenovana tritočkovna elektroda. Merilna napetost znaša 100 Volt. Področje uporabe ESD zaščite: EN ( ) Zaščita elektronskih elementov pred elektrostatičnimi fenomeni Splošne zahteve Pri tej normi gre za nekakšno krovno normo za ESD območja. V njej so opredeljene zahteve za vse komponente, relevantne za ESD zaščitene cone. Za pode ta norma predpisuje upornost proti zemlji < 10 9 Ω. Če je osebje ozemljeno prek sistema tla/čevelj, mora biti izpolnjen eden od obeh naslednjih pogojev: skupna upornost sistema od osebe prek obutve in tal do ozemljitve aparatur mora biti nižja od 3,5 x 10 7 Ω maksimalna nastajajoča telesna napetost mora biti nižja od 100 voltov, skupna upornost sistema pa mora biti nižja od 1 x 10 9 Ω Metode za merjenje upornosti oz. nabojev so opisane v normah EN in DIN EN EN ( ) Električna upornost talnih oblog in položenih podov Pri tej normi gre za meritveno normo za EN Pri meritvi se upoštevajo samo tla, ne pa celotni sistem (človek/čevelj/tla). 8 Pravilniki

9 EN ( ) Elektrostatika del 4-5: standardni preizkusni postopki za posebne uporabe Postopki za karakterizacijo elektrostatičnega zaščitnega učinka obutve in tal v kombinaciji z osebo Pri tej normi gre za drugo normo o talnih meritvah za EN Pri meritvi se ne upoštevajo tla sama zase, temveč celotni sistem (človek/ čevelj/tla). Meri se upornost proti zemlji v ohmih (preverjanje sistema) naelektritev oseb v voltih (walking test) VDE ( ) Vzpostavitev nizkonapetostnih objektov del 4-41: zaščitni ukrepi Zaščita pred električnim udarom Ta norma služi za zaščito oseb glede nevarnosti stika z deli, ki nosijo napetost. Medtem ko se doslej citirane norme v prvi vrsti ukvarjajo z zgornjimi mejnimi vrednostmi upornosti, ta norma definira spodnje mejne vrednosti: izolacijska upornost 5 x 10 4 Ω, če nazivna napetost objekta ne presega 500 V izolacijska upornost 10 x 10 4 Ω, če nazivna napetost objekta presega 500 V Merilna metoda se razlikuje od prej navedenih norm. Zato meritvenih vrednosti ni mogoče primerjati. Pravilniki 9

10 Sistemska izvedba odvodljivega talnega premaza Komponente in njihovo delovanje Zaščitni lak/morebitno negovalno sredstvo 2 Krovni premaz 3 Prevodna ravnina s prevodnim trakom 4 Izravnalna masa 5 Temeljni premaz 6 Podlaga 6 Podlaga Praviloma se preplastijo cementno vezane podlage kot cementni estrihi ali beton, redkeje tudi magnezitni oz. anhidritni estrihi. Če obstaja nevarnost prevlažitve od zadaj, je treba izbrati difuzijsko odprt sistem. Termoplastične podlage kot na primer liti asfalt terjajo trdoelastičen premaz. Temeljni premaz Kot pri vseh, z reakcijskimi smolami vezanih sistemih, prevzame temeljni premaz vezavo med podlago in premazom. Temeljni premaz običajno sestoji iz nizkoviskozne prozorne epoksidne smole brez topil. Če grundirno smolo napolnimo z nad ognjem sušenim kremenčevim peskom, se lahko s tem izdela izravnalni sloj. Difuzijsko odprti sistemi se premažejo s temeljnim premazom z vodno emulgiranimi epoksidnimi smolami. Izravnalna masa Odvodna upornost prevodnega premaznega sistema je v prvi vrsti pogojena z debelino krovnega sloja. Da bi za celotno površino dosegli enotno upornost, je treba paziti na enakomerno debelino krovnega sloja. Zato je pri hrapavih in neravnih podlagah priporočljivo za temeljnim premazom nanesti izravnalni nanos iz grundirnih smol in kremenčevega peska. R E = 10 8 Ω R E = 10 5 Ω R E = Ω Prevodni sloj/ozemljitev Ker se pri betonu sposobnost odvajanja elektrike zaradi izsuševanja sčasoma zmanjšuje in temeljni premaz poleg tega deluje kot izolacijski sloj, je potrebna aplikacija takoimenovane prevodne ravnine. S tem vmesnim slojem je mogoče»kanalizirati«električne naboje prek prevodne ravnine s konstantno upornostjo proti zemlji. Prevodni sloj praviloma sestoji iz s sajami napolnjene vodne disperzije epoksidne smole. Povezava med prevodno ravnino in ozemljitvijo se vzpostavi bodisi s samolepilnimi (pokositrenimi) bakrenimi trakovi ali s takoimenovanimi prevodnimi kompleti. Ker so prevodni trakovi relativno labilna rešitev, je bolj priporočljiva uporaba zelo stabilnih prevodnih kompletov. Velja priročno pravilo, da je treba na 100 m 2 talne površine izvesti en priključek na ozemljitev. Odvodljiv premaz na neravni podlagi brez izravnalnega premaza R E = 10 5 Ω R E = 10 5 Ω R E = 10 5 Ω Izravnalni premaz zagotavlja enotno debelino krovnega sloja, s tem enotno odvodno upornost 10 Izvedba sistema Nujno je treba upoštevati konkretne tehnične zahteve in navedbe o proizvodih v tehničnih listih in potrdilih o ustreznosti.

11 Prevodni kompleti sestojijo iz zatičev, ki se trdno zasidrajo v podlago. Prek kabelskih čevljev se lahko na zelo preprost način vzpostavi povezava z ozemljitvijo. Črni prevodni lak, ki se nanese čez trakove, ima v horizontalni smeri precej večjo prevodnost kot premazna snov. Krovni sloj Prevodne lastnosti krovnega sloja se pri konvencionalnih sistemih dosežejo z dodatkom ogljikovih vlaken. Moderni, takoimenovani prostorninsko prevodni premazi ne vsebujejo ogljikovih vlaken, temveč posebna prevodna polnila, kar daje sistemom precej bolj homogeno prevodnost. Glede na področje uporabe obstaja množica različnih sistemov premazov: tanki in debeli premazi s sposobnostjo difuzije vodne pare na osnovi vodno emulgiranih epoksidnih smol mehansko in kemično zelo obremenljivi sistemi na osnovi epoksidnih smol brez topil trdi do trdoelastični sistemi na osnovi poliuretanskih smol brez topil Elektrostatično odvodljivi premazi se lahko za povečanje varnosti pred drsenjem še dodatno posujejo s posipom. Pri tem se uporabljajo posebni silicijevi karbidi s prevodnimi lastnostmi. Z ognjem sušen kremenčev pesek za to ni primeren! Zaščitni lak Sistemi, opremljeni s krovnimi premazi, pri katerih je bila prevodnost dosežena s pomočjo ogljikovih vlaken, so dovolj prevodni, da izpolnjujejo zahteve glede zaščite pred eksplozijo. Ne izpolnjujejo pa aktualnih zahtev glede ESD zaščite. Da bi rešili ta problem, se krovni premazi dodatno opremijo s pigmentiranimi, prevodnimi zaščitnimi laki. Takšni laki so zelo odporni proti obrabi in imajo določeno horizontalno prevodnost. Zato so sposobni homogenizirati prevodnost celotnega sistema in odvajati nastajajoče naboje ne le vertikalno, temveč tudi horizontalno. Po zaslugi te lastnosti so izpolnjene vse ustrezne ESD norme. Prevodni zaščitni laki praviloma sestojijo iz vodnih, dvokomponentnih poliuretanskih ali epoksidnih disperzij. Prevodna ravnina sestoji iz s sajami polnjene, vodne disperzije epoksidne smole Priključek prevodnih trakov na krožni vod sme izvesti samo elektroinštalater! Nanos krovnega premaza Prevodni komplet v praktični škatli Ozemljitveni priključek prevodnega kompleta Nujno je treba upoštevati konkretne tehnične zahteve in navedbe o proizvodih v tehničnih listih in potrdilih o ustreznosti. Izvedba sistema 11

12 StoCretec ESD sistemi talnih premazov Zmeraj pravi sistem StoCretec ESD-sistemi talnih premazov Vodni EP tankoslojni sistem Vodni EP debeloslojni sistem Vodni EP debeloslojni sistem EP debeloslojni sistem brez topil Lastnosti Za difuzijo vodne pare odprt tanki premaz Izpolnjuje TRBS 2153 Izpolnjuje EN samo v povezavi z StoPox WL 113 Stroškovno ugoden sistem Zelo dobra obstojnost na svetlobi Za difuzijo vodne pare odprt debeli premaz Izpolnjuje TRBS 2153 Izpolnjuje EN samo v povezavi z StoPox WL 113 Izpolnjuje DIN VDE samo v povezavi s StoPox WL 118 Zelo dobra obstojnost na svetlobi Za difuzijo vodne pare odprt prostorninsko prevoden debeli premaz brez ogljikovih vlaken Izpolnjuje TRBS 2153 Izpolnjuje EN Prevodnost neodvisna od relativne vlažnosti Prevodnost neodvisna od ESD obutve Zelo dobra obstojnost na svetlobi Strukturiran tanki premaz Izpolnjuje TRBS 2153 Izpolnjuje EN samo v povezavi s StoPur KV/StoPUr WV 210 Izpolnjuje DIN VDE samo v povezavi s StoPox WL 118 Stroškovno ugoden sistem Področje uporabe Prostori za akumulatorje Prostori z gorljivimi snovmi Prostori z zelo občutljivimi elektronskimi napravami Prostori s serverji Proizvodne hale za fino elektroniko (ESD objekti) Laboratoriji Prostori z gorljivimi snovmi Prostori z zelo občutljivimi elektronskimi napravami Prostori s serverji Proizvodne hale za fino elektroniko (ESD objekti) Laboratoriji Prostori z zelo občutljivimi elektronskimi napravami Prostori s serverji Proizvodne hale za fino elektroniko (ESD objekti) Prostori za akumulatorje Eksplozijsko ogrožene industrijske hale in skladišča Proizvodne hale v avtomobilski industriji Temeljni premaz StoPox WG 100 in izravnalni premaz StoPox WG 100, polnjen s kremenčevim peskom StoPox WG 100 in izravnalni premaz StoPox WG 100, polnjen s kremenčevim peskom StoPox WG 100 in izravnalni premaz StoPox WG 100, polnjen s kremenčevim peskom StoPox GH 205 in izravnalni premaz StoPox GH 205, polnjen s kremenčevim peskom Prevodni sloj StoPox WL 110 ali StoPox WL 118 StoPox WL 110 ali StoPox WL 118 StoPox WL 110 ali StoPox WL 118 Krovni sloj StoPox WL 111 StoPox WB 110 StoPox WB 113 StoPox KU 411 Zaščitni lak Opcija: StoPox WL 113 Opcija: StoPox WL 113 Opcija: StoPur KV/StoPur WV 210 Nega Opcija: StoDivers P 110 Opcija: StoDivers P 110 Opcija: StoDivers P 110 Opcija: StoDivers P 110 Debelina sloja Pribl. 0,5 mm Pribl. 2-3 mm Pribl. 2 mm Pribl. 1 mm Podlage Prevlaženost od zadaj Magnezitni estrih Anhidritni estrih Prevlaženost od zadaj Magnezitni estrih Anhidritni estrih Prevlaženost od zadaj Magnezitni estrih Anhidritni estrih Cementne podlage 12 Pregled sistema Nujno je treba upoštevati konkretne tehnične zahteve in navedbe o proizvodih v tehničnih listih in potrdilih o ustreznosti.

13 POZOR! ELEKTROSTATIČNO OGROŽENI ELEMENTI UPOŠTEVAJTE PREDPISE O ROKOVANJU EP debeloslojni sistem brez topil EP debeloslojni sistem brez topil EP debeloslojni sistem brez topil PUR - debeloslojni sistem brez topil Debeli premaz Izjemno visoka kemična in mehanska obstojnost Izpolnjuje TRBS 2153 Izpolnjuje EN samo v povezavi s StoPur KV/StoPur WV 210 Izpolnjuje DIN VDE samo v povezavi s StoPox WL 118 Prostorninsko prevoden debeli premaz Brez ogljikovih vlaken Homogen videz površin Izpolnjuje TRBS 2153 Izpolnjuje EN Izpolnjuje DIN VDE samo v povezavi s StoPox WL 118 Neznatna odvisnost prevodnosti od relativne vlažnosti Prostorninsko prevoden debeli premaz Izpolnjuje TRBS 2153 Izpolnjuje EN Izpolnjuje DIN VDE samo v povezavi s StoPox WL 118 Trdoelastičen debeli premaz s sposobnostjo premoščanja razpok Izpolnjuje TRBS 2153 Izpolnjuje EN samo v povezavi s StoPur KV/StoPur WV 210 Izpolnjuje DIN VDE samo v povezavi s StoPox WL 118 Eksplozijsko ogrožene industrijske hale in skladišča HBV naprave (naprave za proizvodnjo, ravnanje in uporabo vodoškodljivih snovi skladno s členom 62 Zakona o varstvu voda Laboratoriji Čiste sobe Prostori z zelo občutljivimi elektronskimi napravami Prostori s serverji Proizvodne hale za fino elektroniko (ESD objekti) StoPox GH 205 in izravnalni premaz StoPox GH 205, polnjen s kremenčevim peskom Prostori z zelo občutljivimi elektronskimi napravami Prostori s serverji Proizvodne hale za fino elektroniko (ESD objekti) Prostori za embalažiranje mikroelektronike Prostori z računalniki Prostori z zelo občutljivimi elektronskimi napravami Prostori s serverji Proizvodne hale za fino elektroniko (ESD objekti) Prostori za embalažiranje mikroelektronike Prostori z računalniki Prostori z zelo občutljivimi elektronskimi napravami Prostori s serverji Proizvodne hale za fino elektroniko (ESD objekti) Prostori za embaliranje mikroelektronike Prostori z računalniki StoPox GH 205 in izravnalni premaz StoPox GH 205, polnjen s kremenčevim peskom StoPox GH 205 in izravnalni premaz StoPox GH 205, polnjen s kremenčevim peskom StoPox GH 205 ali StoPur IB 501 in izravnalni premaz StoPox GH 205 ali StoPur IB 501, polnjen s kremenčevim peskom StoPox WL 110 ali StoPox WL 118 StoPox WL 110 ali StoPox WL 118 StoPox WL 110 ali StoPox WL 118 StoPox KU 611 StoPox KU 613 StoPox KU 615 StoPur IB 511 Opcija: StoPur KV/StoPur WV 210 Opcija: StoPur KV/StoPur WV 210 Opcija: StoDivers P 110 Opcija: StoDivers P 110 Opcija: StoDivers P 110 Opcija: StoDivers P 110 Pribl. 2 mm Pribl. 1,5 mm Pribl. 2 mm Pribl. 2 mm Cementne podlage Cementne podlage Cementne podlage Cementne podlage Podlaga iz litega asfalta Nujno je treba upoštevati konkretne tehnične zahteve in navedbe o proizvodih v tehničnih listih in potrdilih o ustreznosti. Pregled sistema 13

14 StoCretec ESD sistemi talnih premazov Proizvodi in meritvene vrednosti Ponudba odvodljivih talnih premazov je medtem postala zelo kompleksna. Tabela nudi pregled veljavnih norm ter premaze StoCretec, ki ustrezajo vsakokrat zahtevanim meritvenim vrednostim. Zahteve za odvodljive talne premaze TRBS 3153 EN Zahteve glede upornosti premaza proti zemlji: < 10 8 Ω (< 10 6 Ω pri eksplozivnih snoveh), meritve po EN 1081 ali EN Zaščita elektronskih naprav pred elektrostatičnimi fenomeni: odvodna upornost (zemlja): RE < 1 x 10 9 Ω. Za ozemljitev osebja: RG < 3,5 x 10 7 Ω ali naelektritev < 100 V in RG < 10 9 Ω (primarna ozemljitev oseb preko tal), meritve po EN in EN Sistemi in norme S prevodnim slojem StoPox WL 110 S prevodnim slojem StoPox WL 118 Norma TRBS 2153 RE < 10 8 Ω DIN EN Sistemski test / Walking test DIN VDE (2007) RE > 10 5 Ω TRBS 2153 RE < 10 8 Ω DIN EN Sistemski test / Walking test DIN VDE (2007) RE > 10 5 Ω Sistem StoPox WL 111 s StoPox WL 113 StoPox WB 110 s StoPox WL 113 StoPox WB 113 StoPox KU 411 s StoPur KV s StoPur WV 210 StoPox KU 611 s StoPur KV s StoPur WV 210 StoPox KU 613 StoPox KU 615 StoPur IB 511 s StoPur KV s StoPur WV 210 Vsakokratne tehnične zahteve in navedbe glede proizvodov v tehničnih listih in sistemskih opisih / atestih je nujno treba spoštovati. 14 Proizvodi in meritvene vrednosti Nujno je treba upoštevati konkretne tehnične zahteve in navedbe o proizvodih v tehničnih listih in potrdilih o ustreznosti.

15

16 Centrala Sto Ges.m.b.H. Richtstraße 47 A 9500 Villach T F info@sto.at Sto Ges.m.b.H. Podružnica Ljubljana Litijska cesta Ljubljana T F sto-info@siol.net StoCretec Graditi zavestno. Art. Nr Leitfähige Bodenbeschichtungssysteme SL Rev.-Nr. 02/