E N E R G E T S K I K O N C E P T O BČINE ILIRSKA B I S T R I C A

Transkript

1 E N E R G E T S K I K O N C E P T O BČINE ILIRSKA B I S T R I C A KONČNO POROČILO KONČNO POROČILO: ENERGETSKI KONCEPT OBČINE ILIRSKA BISTRICA Ljubljana, november 2008 stran 1

2 stran 2 ENERGETSKI KONCEPT OBČINE ILIRSKA BISTRICA končno poročilo

3 1 PROJEKT Naslov projekta: ENERGETSKI KONCEPT OBČINE ILIRSKA BISTRICA KONČNO POROČILO Številka pogodbe med občino Ilirska Bistrica in MOP: Koordinator s strani MOP: Dragotin Živkovič Šifra dokumenta: POR/ Prejemnik: Občina Ilirska Bistrica Bazoviška cesta Ilirska Bistrica Odgovorni s strani prejemnika: Anton Šenkinc, župan Izvajalec: Eco Consulting, d.o.o., Energija, Okolje, Ekonomija Tesovnikova ulica 21a 1000 Ljubljana telefon: , faks: e naslov: info@eco-con.si Odgovorna s strani izvajalca: mag. Mojca Golc Avtorji: Aleš Šaver, univ. dipl. inž. mag. Mojca Golc vodja projekta mag. Darja Kunovar mag. Milan Šturm Niko Dobrovoljc, dipl. org. menedž. Urša Kmetec, univ. dipl. nov. Živa Živković Mojca Aličaič Začetek projekta: junij 2007 Konec projekta: november 2008 Celotna vrednost projekta: (brez DDV) stran 3

4 Financiranje projekta: - Ministrstvo za okolje in prostor Sektor za aktivnosti URE in OVE, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana Občina Ilirska Bistrica, Bazoviška cesta 14, 6250 Ilirska Bistrica (brez DDV) Eco Consulting, d.o.o. Vloge za razmnoževanje celotne ali dela publikacije nasloviti na: Eco Consulting d.o.o., Energija, Okolje, Ekonomija, Tesovnikova ulica 21a, 1000 Ljubljana oz. OBČINA ILIRSKA BISTRICA, Bazoviška cesta 14, 6250 Ilirska Bistrica stran 4

5 2 VSEBINA 1 PROJEKT VSEBINA UVOD SPLOŠNI CILJI ENERGETSKEGA KONCEPTA OBČINE ZAKONSKA OSNOVA DOKUMENTA OPREDELITEV OBMOČJA ENERGETSKEGA KONCEPTA ANALIZA OBSTOJEČEGA STANJA RABE ENERGIJE IN PORABE ENERGENTOV RABA ENERGIJE ZA OGREVANJE INDIVIDUALNIH STANOVANJ V OBČINI ILIRSKA BISTRICA STANOVANJA V OBČINI ILIRSKA BISTRICA STRUKTURA VIROV IN NAČINOV OGREVANJA STANOVANJ V OBČINI ILIRSKA BISTRICA RABA ENERGIJE V INDIVIDUALNO OGREVANIH STANOVANJIH ENERGIJSKI RAČUN INDIVIDUALNO OGREVANIH STANOVANJ V OBČINI ILIRSKA BISTRICA PRIMERJAVA RABE ENERGIJE INDIVIDUALNO OGREVANIH STANOVANJ V OBČINI ILIRSKA BISTRICA IN SLOVENIJI ANALIZA RABE ENERGIJE V VEČJIH PODJETJIH V OBČINI ILIRSKA BISTRICA RABA ENERGIJE V JAVNIH STAVBAH V OBČINI ILIRSKA BISTRICA SEZNAM VKLJUČENIH STAVB OSNOVNI ENERGETSKI PODATKI JAVNIH STAVB V OBČINI ILIRSKA BISTRICA ANALIZA SPLOŠNEGA STANJA JAVNIH STAVB V OBČINI ILIRSKA BISTRICA ANALIZA RABE ENERGIJE V OSNOVNIH ŠOLAH IN VRTCIH RABA ENERGIJE V SKUPNIH KOTLOVNICAH RABA ENERGIJE V DALJINSKEM SISTEMU OGREVANJA PORABA ELEKTRIČNE ENERGIJE V OBČINI ILIRSKA BISTRICA Tarifni odjemalci Upravičeni odjemalci Javna razsvetljava Skupna poraba električne energije RABA ENERGIJE VSEH PORABNIKOV V OBČINI ILIRSKA BISTRICA PROMET ANALIZA STANJA EMISIJ V OBČINI ILIRSKA BISTRICA EMISIJE, PROIZVEDENE Z OGREVANJEM STANOVANJ Sedanje stanje emisij, ki jih proizvajajo gospodinjstva z ogrevanjem stanovanj v občini Ilirska Bistrica individualne kurilne naprave (analiza za leto 2002) Primerjava emisij, ki jih z ogrevanjem stanovanj (individualne kurilne naprave) povzročijo gospodinjstva, med občino Ilirska Bistrica in Slovenijo (analiza za leto 2002) EMISIJE VSEH PORABNIKOV ENERGIJE V OBČINI ILIRSKA BISTRICA ANALIZA OBSTOJEČEGA STANJA OSKRBE Z ENERGIJO V OBČINI ILIRSKA BISTRICA OSKRBA S TOPLOTO DALJINSKI SISTEM OGREVANJA stran 5

6 7.1.2 SKUPNE KOTLOVNICE OSKRBA S PLINOM OSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO JAVNA RAZSVETLJAVA V OBČINI ANALIZA ŠIBKIH TOČK OSKRBE IN RABE ENERGIJE TER TEŽIŠČA PRI IZBIRI UKREPOV ANALIZA ŠIBKIH TOČK OSKRBE Z ENERGIJO OSKRBA S TOPLOTO DALJINSKI SISTEM OGREVANJA OSKRBA S PLINOM OSKRBA S TOPLOTO IZ SKUPNIH KOTLOVNIC JAVNA RAZSVETLJAVA ANALIZA ŠIBKIH TOČK RABE ENERGIJE GOSPODINJSTVA INDIVIDUALNE KURILNE NAPRAVE JAVNE STAVBE VEČJA PODJETJA PRIHODNJA OSKRBA IN RABA ENERGIJE UTEKOČINJENI NAFTNI PLIN V OBČINI ILIRSKA BISTRICA PREDVIDENA ŠIRITEV RABE ENERGIJE NAPOTKI PRI ENERGETSKI OSKRBI NOVOGRADENJ USMERITVE OBČINE ILIRSKA BISTRICA GLEDE PRIHODNJE OSKRBE Z ENERGIJO NA POSAMEZNIH OBMOČJIH OBČINE OCENA POTENCIALA LOKALNIH OBNOVLJIVIH ENERGETSKIH VIROV V OBČINI ILIRSKA BISTRICA LESNA BIOMASA BIOPLIN GEOTERMALNA ENERGIJA SONČNA ENERGIJA ENERGIJA VETRA VODNI POTENCIAL PROIZVODNJA IN ODKUP ZELENE ELEKTRIKE ZAKONSKA PODLAGA SOPROIZVODNJA TOPLOTE IN ELEKTRIČNE ENERGIJE DOLGOROČNI CILJI OBČINE ILIRSKA BISTRICA NA PODROČJU ENERGETIKE Cilji nacionalnega energetskega programa (NEP) Cilji občine Ilirska Bistrica PREDLOGI UKREPOV UČINKOVITA RABA ENERGIJE JAVNI OBJEKTI Preliminarni energetski pregledi javnih stavb v občini Ilirska Bistrica in predlogi ukrepov na posameznih stavbah Končne ugotovitve preliminarnih energetskih pregledov javnih stavb v občini Ilirska Bistrica in predstavitev možnih prihrankov Energetski pregled objektov Energetsko knjigovodstvo stran 6

7 Energetski menedžment Pogodbeno znižanje stroškov za energijo GOSPODINJSTVA JAVNA RAZSVETLJAVA PODJETJA OSKRBA Z ENERGIJO KOTLOVNICE IZRABA LOKALNIH ENERGETSKIH VIROV IZHODIŠČA ZA NAČRTOVANJE SISTEMOV DALJINSKEGA OGREVANJA V OBČINI ILIRSKA BISTRICA MOŽNOSTI ZA IZRABO LESNE BIOMASE Možnosti za daljinsko ogrevanje na lesno biomaso v občini Ilirska Bistrica Mikrosistem ogrevanja na lesno biomaso Individualni sistemi ogrevanja na lesno biomaso MOŽNOSTI ZA IZRABO BIOPLINA Možnosti za individualno bioplinsko napravo v občini Ilirska Bistrica Možnosti za mikrosistem ogrevanja na bioplin v občini Ilirska Bistrica Bioplinska naprava na območju bivše tovarne TOK IZRABA SONČNE ENERGIJE Projekt izrabe sončne energije na osnovnih šolah in vrtcih Projekt vgradnje nekaj solarnih sistemov na stanovanjske objekte IZRABA VETRNE ENERGIJE IZRABA HIDROENERGIJE IZRABA GEOTERMALNE ENERGIJE OSVEŠČANJE, IZOBRAŽEVANJE IN INFORMIRANJE OPREDELITEV NADALJNIH ŠTUDIJ IN UKREPOV PREDLAGANI UKREPI OKVIRNI TERMINSKI NAČRT IZVAJANJA PROJEKTOV FINANČNI OKVIR PREDLAGANIH PROJEKTOV NAVODILA ZA IZVAJANJE LEK-A NOSILCI IZVEDBE LOKALNEGA ENERGETSKEGA KONCEPTA OBČINE VIRI FINANCIRANJA Subvencije Krediti Ostali viri financiranja in zapiranja finančne konstrukcije projektov UPORABLJENI VIRI IN LITERATURA SEZNAMI GRAFOV, TABEL IN SLIK SEZNAM GRAFOV SEZNAM TABEL SEZNAM SLIK KRATICE stran 7

8 18 PRILOGE stran 8

9 3 UVOD 3.1 SPLOŠNI CILJI ENERGETSKEGA KONCEPTA OBČINE Energetski koncept celovito oceni možnosti in predlaga rešitve na področju energetske oskrbe občine. Pri tem upošteva dolgoročni razvoj občine na različnih področjih in obstoječe energetske kapacitete. Energetski koncept občine je namenjen povečevanju osveščenosti in informiranosti porabnikov energije ter pripravi ukrepov na področju učinkovite rabe energije in uvajanja novih energetskih rešitev. Obsega analizo obstoječega stanja na področju energetske rabe in oskrbe z energijo. Na osnovi analize so predlagani možni bodoči koncepti energetske oskrbe z upoštevanjem čim večje učinkovitosti rabe energije pri vseh porabnikih (gospodinjstva, industrija, obrt, javne stavbe itd). Pregledajo se možnosti izrabe lokalnih obnovljivih virov energije, kar povečuje zanesljivost oskrbe s toploto in električno energijo v občini. Pregledajo se tudi potenciali učinkovite rabe energije in podajo predlogi za izboljšanje obstoječega stanja. Predlagani projekti sočasno prinesejo tudi zmanjševanje emisij in onesnaženosti okolja. Za področje oskrbe z energijo se podajo napotki za posamezna območja občine. Energetski koncept zajema akcijski načrt, kjer so projekti tudi ekonomsko ovrednoteni, ter terminski načrt. Določijo se potencialni nosilci projektov ter možni viri financiranja projektov, kar prinaša večjo verjetnost izpeljave projektov, ki jih energetski koncept začrta. Energetski koncept tako omogoča: stran 9 o izbiro in določitev ciljev energetskega načrtovanja v občini, o pregled preteklega stanja na področju rabe in oskrbe z energijo, o pregled ukrepov za učinkovito izboljšanje energetskega stanja in s tem tudi stanja okolja, o oblikovanje in primerjavo različnih alternativ in scenarijev možnega razvoja, o izdelavo predloga kratkoročne in dolgoročne energetske politike, o spremljanje, ugotavljanje in dokumentiranje sprememb energetskega in okoljskega stanja. Lokalni energetski koncept je pomemben pripomoček pri načrtovanju strategije občinske energetske politike. V njem so zajeti načini, s pomočjo katerih se lahko uresničijo občini prilagojene rešitve za učinkovite, gospodarne in okolju prijazne energetske storitve v gospodinjstvih, podjetjih in javnih ustanovah. V dokumentu so navedeni tudi konkretni učinki, ki jih občina lahko s tem doseže. Cilji izdelave in izvedbe energetskega koncepta so na primer lahko: o učinkovita raba energije na vseh področjih, o povečanje in hitrejše uvajanje lokalnih obnovljivih virov energije (lesna biomasa, sončna energija, bioplin itd.), o zmanjšanje obremenitve okolja, o spodbujanje uvajanja soproizvodnje toplote in električne energije, o uvajanje daljinskega ogrevanja,

10 stran 10 o zamenjava fosilnih goriv za obnovljive vire energije, o zmanjšanje rabe končne energije, o uvedba energetskih pregledov javnih in stanovanjskih stavb, o uvedba energetskega knjigovodstva in menedžmenta za javne stavbe, o zmanjšanje rabe energije v industriji, široki rabi in prometu, o uvedba energetskega svetovanja, informiranja in izobraževanja. Občina si pri izdelavi energetskega koncepta postavi konkretne, merljive cilje. Cilji se postavijo tako, da so v skladu z ugotovljenim potencialom učinkovite rabe energije (URE) in izrabe obnovljivih virivo energije (OVE) na območju občine ter v skladu s cilji Nacionalnega energetskega programa. Za vsak postavljen cilj se določijo kazalniki, s katerimi se nato lahko spremlja doseganje le-tega. 3.2 ZAKONSKA OSNOVA DOKUMENTA (Dodatna pojasnila: Strokovne podlage, pogl. 2) Izdelavo lokalnega energetskega koncepta občini nalaga Energetski zakon (EZ-UPB2; Ur.l. RS, št. 27/07). Določila Energetskega zakona na temo lokalnih energetskih konceptov so podrobneje navedena v Strokovnih podlagah, ki so priloga tega dokumenta. V zadnjem javnem razpisu Ministrstva za okolje in prostor za dodeljevanje nepovratnih finančnih spodbud za izvajanje energetskih pregledov in pripravo investicijske dokumentacije v fazi načrtovanja za projekte učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije (Ur.l. RS, št. 56/08) je kot eden od pogojev za možnost pridobitve nepovratnih sredstev naveden tudi sprejet energetski koncept občine. Brez sprejetega energetskega koncepta občina ne izpolnjuje potrebnih pogojev za črpanje nepovratnih sredstev iz naslova tega razpisa. 3.3 OPREDELITEV OBMOČJA ENERGETSKEGA KONCEPTA Občina Ilirska Bistrica leži na jugu Slovenije ob meji s Hrvaško. Njeno področje je zelo razgibano, od Snežniške planote z najvišjo izven alpsko goro Snežnik, kraških travnikov Zgornje Pivke, doline reke Reke, gričevja Brkini do Matarskega in Jelšanskega podolja s številnimi skrivnostnimi slepimi dolinami (Vir: Nekoč je Reka imela velik gospodarski pomen, saj so ob njej in njenih pritokih obratovali številni mlini in žage. Poleg mlinarstva in žagarstva je bila razvita tudi trgovina z lesom, s kmetijskimi pridelki, ogljem, ledom in senom. Ljudem je omogočala razmeroma dobre dohodke. Ob koncu 19. stoletja je sledil hiter gospodarski in družbeni razvoj kraja. Leta 1899 je začela z delom tovarna testenin Pekatete, ki je pozneje zgorela. V zadnjih letih je občina gospodarsko močno opešala. Propadlo je nekaj večjih podjetij, kar je povzročilo veliko brezposelnost. Nova in spremenjena vloga občine Ilirska Bistrica kot obmejne občine zahteva nove razvojne usmeritve. Te so: o razvoj turizma,

11 o okolju prijazna, varna in čista industrija, obrt ter zasebno podjetništvo, o obmejne trgovske in carinske dejavnosti, zastopstva, o celostno urejanje podeželja, o promet, transport, komunikacije. Občina Ilirska Bistrica je s 480 km 2 površine ena večjih slovenskih občin. Po podatkih iz leta 2006 je v občini 63 naselij ter evidentiranih hišnih številk (Vir: Statistični letopis Republike Slovenije 2006). Občina Ilirska Bistrica je imela ob Popisu prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj leta prebivalcev. Leta 2002 je bilo v občini gospodinjstev, povprečna velikost gospodinjstva pa je bila 2,8 člana na gospodinjstvo (Vir: Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002). Občina je redko naseljena in demografsko ogrožena. Slika 1: Občina Ilirska Bistrica Vir: Interaktivni naravovarstveni atlas Slovenije. Občina Ilirska Bistrica meji na občine Hrpelje-Kozina, Divača, Pivka, Loška dolina ter na sosednjo Republiko Hrvaško. Občinsko središče je naselje Ilirska Bistrica, kjer je po podatkih zadnjega popisa prebivalstva živelo prebivalcev, kar predstavlja dobrih 34% vseh prebivalcev občine. stran 11

12 Slika 2: Ilirska Bistrica Vir: Po podatkih Statističnega urada RS je bilo leta 2003 na območju občine Ilirska Bistrica 945 poslovnih subjektov, od tega največ v naslednjih dejavnostih: druge javne, skupne in osebne storitve, trgovina in popravila motornih vozil, predelovalne dejavnosti, gradbeništvo, promet, skladiščenje in zveze, gostinstvo (Vir: Statistični letopis Republike Slovenije 2004). V naslednji preglednici podajamo povzetek klimatskih razmer v Ilirski Bistrici v obdobju : stran 12

13 Slika 3: Klimatske razmere v Ilirski Bistrici Vir: Energija, ki jo porabimo za ogrevanje, je odvisna od lastnosti zgradbe ter od vremenskih razmer; pri slednjem ima poglavitno vlogo temperatura zraka oziroma razlika med temperaturo znotraj stavbe in temperaturo zunaj nje. Energijo, ki jo porabimo za ogrevanje, lahko ocenimo s pomočjo temperaturnega primanjkljaja oziroma stopinjskih dni. Temperaturni primanjkljaj ali vsota stopinjskih dni je vsota razlik zunanje temperature zraka in izbrane temperature v ogrevanem prostoru, in jo izračunamo za tiste dni, v katerih je povprečna dnevna temperatura zraka nižja od 12 C. V naslednji sliki je prikazana prostorska porazdelitev stopinjskih dni v Sloveniji, kot povprečje obdobja stran 13

14 Slika 4: Prostorska porazdelitev stopinjskih dni, povprečja obdobja Vir: Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije, Povprečno letno število stopinjskih dni je v obdobju v Ilirski Bistrici znašalo 3.263, za obdobje med oktobrom in aprilom, ko se v Sloveniji izvrši večina porabe energije za ogrevanje, pa (Vir: Stopinjski dnevi in trajanje kurilne sezone ). V ostalih mesecih je zaradi visokih dnevnih temperatur in znatnega sončnega sevanja, kljub morebitnim nizkim povprečnim dnevnim temperaturam, poraba energije za ogrevanje zelo majhna. Ilirska Bistrica se z navedenim številom stopinjskih dni uvršča v povprečje, ki velja za Slovenijo. stran 14

15 4 ANALIZA OBSTOJEČEGA STANJA RABE ENERGIJE IN PORABE ENERGENTOV Analiza obstoječega stanja rabe energije in porabe energentov v občini Ilirska Bistrica je narejena na osnovi naslednjih skupin porabnikov: o stanovanja, ki se ogrevajo preko centralne kurilne naprave samo za stavbo, etažno in lokalno (t. i. individualne kurilne naprave), o skupne kotlovnice, ki ogrevajo več stavb, o večja podjetja in ostali večji porabniki energije, o javne stavbe. Posebej je opredeljena tudi poraba električne energije. Podatke o rabi energije in porabi energentov v občini Ilirska Bistrica smo pridobili iz naslednjih virov: o baze podatkov Popisa prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002 (Statistični urad Republike Slovenije), o Statističnega letopisa Republike Slovenije 2004 (Statistični urad Republike Slovenije) o Statističnega letopisa Republike Slovenije 2006 (Statistični urad Republike Slovenije) o občinske baze podatkov, o anketiranja večjih porabnikov energije (podjetja, šole, vrtci, druge javne ustanove), o Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja za leto 2006, o podjetja Petrol plin d.o.o., ki je distributer utekočinjenega naftnega plina v plinovodnem omrežju v Ilirski Bistrici, o o porabi električne energije s strani podjetja Elektro Primorska d.d. distributer električne energije na območju občine Ilirska Bistrica. 4.1 RABA ENERGIJE ZA OGREVANJE INDIVIDUALNIH STANOVANJ V OBČINI ILIRSKA BISTRICA STANOVANJA V OBČINI ILIRSKA BISTRICA Občina Ilirska Bistrica je imela leta 2002 po podatkih Popisa prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj (SURS, 2002) stanovanj. Povprečna površina stanovanja v občini je leta 2002 znašala 81,34 m 2, kar je nekoliko več od povprečne površine stanovanj v Sloveniji (povprečna površina stanovanja v Sloveniji je 74,6 m 2 ) (Vir: Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002, SURS). Struktura stanovanj glede na njihovo starost je v občini Ilirska Bistrica, v primerjavi s celotno Slovenijo, naslednja: stran 15

16 Graf 1: Struktura stanovanj glede na njihovo starost v občini Ilirska Bistrica in Sloveniji Občina Ilirska Bistrica Slovenija do % 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100% Vir: Statistični letopis Republike Slovenije Iz zgornjega grafa je razvidno, da ima občina Ilirska Bistrica izredno velik delež starejših stavb, kar 50 % vseh stanovanj v občini je bilo namreč zgrajenih do leta 1960, medtem ko je bilo v celotni Sloveniji do tega leta zgrajenih le dobrih 30 % vseh stanovanj STRUKTURA VIROV IN NAČINOV OGREVANJA STANOVANJ V OBČINI ILIRSKA BISTRICA Struktura stanovanj glede na vir ogrevanja je bila po podatkih Popisa prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002 v občini Ilirska Bistrica leta 2002 naslednja: Graf 2: Struktura stanovanj glede na vir ogrevanja, občina Ilirska Bistrica, ,79% 4,54% 3,56% 0,09% 3,55% 2,29% 26,01% 59,18% PREMOG LES ELKO EE UNP DRUGO SKUPNA KOTLOVNICA STANOVANJE NI OGREVANO Vir: Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002, SURS. stran 16

17 Ta struktura se kar precej razlikuje od strukture stanovanj glede na vir ogrevanja v celotni Sloveniji. Primerjalno strukturo stanovanj med Slovenijo in občino Ilirska Bistrica glede na vir ogrevanja prikazuje naslednja tabela: Tabela 1: Primerjava strukture stanovanj glede na vir ogrevanja med občino Ilirska Bistrica in Slovenijo, 2002 SLOVENIJA OBČINA ILIRSKA BISTRICA % SLOVENIJA % OBČINA ILIRSKA BISTRICA Stanovanja skupaj Premog ,84 0,09 Les in lesni ostanki ,20 59,18 Kurilno olje ,53 26,01 Elektrika ,69 2,29 Zemeljski plin ,74 0,00 UNP ,63 3,54 Sončna energija ,03 0,09 Drugi viri ,46 0,70 Daljinsko ogrevanje ,58 0,00 Ogrevanje iz kotlarne za nekaj sosednjih stavb ,44 4,54 Stanovanje ni ogrevano ,86 3,56 Vir: Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002 (SURS). Največ stanovanj v občini Ilirska Bistrica se je ob Popisu 2002 ogrevalo iz individualnih kurilnih naprav (centralna kurilna naprava samo za stavbo, etažno centralno ogrevanje, lokalno ogrevanje). Daljinsko ogrevanje v občini ni prisotno. Iz kotlarn, ki ogrevajo nekaj sosednjih stavb, se je po podatkih SURS-a leta 2002 v občini Ilirska Bistrica ogrevalo 4,54% vseh stanovanj v občini. Neogrevanih stanovanj je v občini razmeroma kar velik delež, okrog 3,6%. stran 17

18 Graf 3: Struktura načinov ogrevanja stanovanj v občini Ilirska Bistrica 3,56% 4,54% 31,06% 48,40% 12,44% kotlarna za nekaj sosednjih stavb centralna kurilna naprava samo za stavbo etažno centralno ogrevanje stanovanje ni centralno ogrevano (lokalno ogrevanje) stanovanje ni ogrevano Vir: Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002 (SURS) RABA ENERGIJE V INDIVIDUALNO OGREVANIH STANOVANJIH V tem poglavju so obravnavana stanovanja, ki se ogrevajo na naslednje načine: o s centralno kurilno napravo samo za stavbo, o preko etažnega centralnega ogrevanja, o lokalno (stanovanje ni centralno ogrevano). Za ogrevanje stanovanj, ki se ogrevajo z individualno kurilno napravo (teh je v občini Ilirska Bistrica po podatkih Statističnega urada RS oziroma 91,9 % vseh stanovanj v občini Ilirska Bistrica), se v občini uporabljata predvsem les (64 % individualno ogrevanih stanovanj) in kurilno olje (28 % individualno ogrevanih stanovanj). Nekaj gospodinjstev se ogreva z utekočinjenim naftnim plinom (4 %) ter še z nekaterimi drugi viri (električna energija, premog, sonce, drugi viri). Iz navedenih podatkov je razvidno, da v občini med individualno ogrevanimi stanovanji močno prevladuje ogrevanje z lesom in lesnimi ostanki. Za primerjavo navajamo podatke za Slovenijo, kjer se z lesom ogreva 39 % individualno ogrevanih stanovanj ter s kurilnim oljem 43 % individualno ogrevanih stanovanj. stran 18

19 Graf 4: Struktura stanovanj, ki se ogrevajo z individualno kurilno napravo, glede na vir ogrevanja, občina Ilirska Bistrica, ,49% 3,86% 0,10% 0,76% 0,10% 28,30% 64,40% PREMOG LES ELKO EE UNP SONCE DRUGO Vir: Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002 (SURS). Poleg teh stanovanj je po podatkih iz leta 2002 (Vir: Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002, SURS) v občini Ilirska Bistrica še 260 stanovanj, ki se ogrevajo iz skupnih centralnih kotlovnic (4,54 % vseh stanovanj v občini Ilirska Bistrica) ter 204 neogrevana stanovanja (3,56 % vseh stanovanj v občini Ilirska Bistrica). Tabela 2: Struktura načina ogrevanja stanovanj v Sloveniji in občini Ilirska Bistrica Slovenija (% vseh stanovanj) občina Ilirska Bistrica (% vseh stanovanj) Individualno ogrevana stanovanja 77,1% 91,9% Daljinsko ogrevana stanovanja 13,6% 0,00% Stanovanja, ogrevana iz centralnih kotlovnic 6,4% 4,54% Neogrevana stanovanja 2,9% 3,56% Vir: Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002, SURS. Iz podatkov o strukturi stanovanj glede na vir ogrevanja ter s podatkom o povprečni površini stanovanj in ob upoštevanju predpostavk o izkoristkih kurilnih naprav ter kurilnih vrednosti posameznih energentov lahko izračunamo približno letno porabo posameznih energentov za ogrevanje individualno ogrevanih stanovanj v občini. stran 19

20 Tabela 3: Letna poraba energentov za ogrevanje stanovanj z individualnimi kurilnimi napravami v občini Ilirska Bistrica, 2002 ELKO (l) LES (m 3 ) UNP (l) ZP (Sm 3 ) EE (kwh) Premog (t) Sončna energija (kwh) Drugi viri (kwh) Skupaj (kwh) Količinska poraba 2, , Poraba v kwh 20, , , , , Vir: Lastni izračuni na podlagi podatkov Popisa prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002 ter privzetih predpostavk. Celotna raba primarne energije v stanovanjih, ki se v občini Ilirska Bistrica ogrevajo z individualnimi kurilnimi napravami, je v letu 2002 znašala okrog MWh. Stanovanja, ki se ogrevajo iz individualnih kurilnih naprav, za ogrevanje porabijo največ kwh, pridobljenih iz lesa, in sicer okrog MWh energije, sledi kurilno olje ( MWh). Število pridobljenih kwh iz ostalih energentov je v primerjavi z navedenima dvema majhno. Podatki o porabljenih kwh za posamezen energent so izračunani na podlagi naslednjih podatkov in predpostavk: o Podatki o številu stanovanj v občini, ki se ogrevajo s posameznim energentom (Vir: Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002). o Povprečna površina stanovanja v občini znaša 81,34 m 2 (Vir: Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002). o Upoštevana je bila povprečna raba energije za ogrevanje v stanovanjih v višini 170 kwh/m ENERGIJSKI RAČUN INDIVIDUALNO OGREVANIH STANOVANJ V OBČINI ILIRSKA BISTRICA Na osnovi podatkov o rabi energije v stanovanjih, ki se ogrevajo individualno, lahko naredimo energijski račun, kjer so izračunani približni letni stroški ogrevanja teh stanovanj. Pri oceni letnih stroškov ogrevanja upoštevamo cene energentov, ki že vsebujejo DDV in pripadajoče trošarine, pri kurilnem olju in utekočinjeniem naftnem plinu tudi CO 2 takso. V spodnjem izračunu so upoštevane cene za maj Tako izračunani letni stroški za ogrevanje individualno ogrevanih stanovanj v občini Ilirska Bistrica znašajo okrog 4,42 milijonov EUR. stran 20

21 Tabela 4: Ocenjeni stroški energije za ogrevanje v stanovanjih, ki se ogrevajo individualno, cene energentov veljajo za maj 2008 Porabljena primarna letna količina energenta v MWh Cena energenta v EUR/MWh Letni stroški v EUR Kurilno olje , Utekočinjeni naftni plin , Les , Elektrika* , Rjavi premog 69 28, SKUPAJ * vključena je samo tista poraba elektrike, ki se porabi za ogrevanje stanovanj in ne tudi ostala porabljena električna energija; gre za oceno glede na skupno stanovanjsko površino v občini, ki se ogreva z električno energijo. Vir: Lastni izračuni na podlagi podatkov iz Statističnega urada RS, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002 in uradne spletne strani distributerjev teh energentov (za cene energentov). V nadaljevanju poročila bodo opisane možnosti prihrankov pri porabi energije v stanovanjih. Te prihranke lahko nato apliciramo na izračunani znesek porabljene energije in tako dobimo denarno ovrednotene prihranke posameznih ukrepov učinkovite rabe energije PRIMERJAVA RABE ENERGIJE INDIVIDUALNO OGREVANIH STANOVANJ V OBČINI ILIRSKA BISTRICA IN SLOVENIJI (Dodatna pojasnila: Strokovne podlage, pogl. 3.1) V tem poglavju podajamo primerjavo rabe energije za ogrevanje stanovanj med občino Ilirska Bistrica in Slovenijo zgolj za stanovanja, ki se ogrevajo z individualnimi kurilnimi napravami. Stanovanja, ki se ogrevajo iz skupnih kurilnih naprav, bodo obravnavana v nadaljnjih poglavjih. S primerjavo podatkov o porabljeni energiji za ogrevanje stanovanj med občino Ilirska Bistrica in Slovenijo kot celoto želimo opozoriti na morebitne večje razlike v porabi. Na podlagi tega lahko v nadaljevanju nakažemo smer delovanja, s katero bi prebivalci občine lahko privarčevali pri rabi energije. S takšno analizo lahko analiziramo morebitne probleme pri rabi energije, prav tako se lahko na podlagi analiziranega stanja opredelijo tudi potenciali varčevanja z energijo. Vsi podatki so preračunani na prebivalca, s čimer dosežemo izločitev vpliva velikosti med seboj primerjanih območij. Podatki za izračune so vzeti iz Popisa prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj V naslednjem grafu je prikazana primerjava porabljenih kwh v individualno ogrevanih stanovanjih za ogrevanje med občino Ilirska Bistrica in Slovenijo kot celoto (podatki so izračunani na prebivalca). stran 21

22 Graf 5: Primerjava porabljenih kwh/prebivalca za ogrevanje individualno ogrevanih stanovanj med Slovenijo in občino Ilirska Bistrica Skupaj Drugi viri Sončna energija Rjavi premog ZP EE LES UNP ELKO poraba kwh/prebivalca kwh/prebivalca, SLO kwh/prebivalca, Občina Ilirska Bistrica Vir: Lasten izračun na podlagi podatkov Popisa prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002 ter privzetih predpostavk. Iz grafa lahko razberemo, da je raba energije v stanovanjih, ki se ogrevajo individualno, v občini Ilirska Bistrica precej višja od rabe energije za ogrevanje stanovanj z individualnim ogrevanjem v Sloveniji. Vendar je v tem primeru potrebno opozoriti na metodologijo izračuna teh podatkov, ki da lahko v primeru, ko so deleži individualno ogrevanih stanovanj v celotnem številu stanovanj v Sloveniji in v obravnavani občini zelo različni, izkrivljene rezultate. Ravno to se je zgodilo tudi v tem primeru, zato lahko del odstopanja prav gotovo pojasnimo s tem. Struktura ogrevanja stanovanj se namreč v občini Ilirska Bistrica močno razlikuje od strukture za celotno Slovenijo. V Sloveniji se namreč iz individualnih kurilnih naprav ogreva 77 % vseh stanovanj, v občini Ilirska Bistrica pa kar 92 % vseh stanovanj, kar pomeni, da je v primeru Ilirske Bistrice na celotno število prebivalcev občine razdeljena skoraj vsa porabljena toplota v stanovanjih, v primeru Slovenije pa je na celotno število prebivalcev razdeljene le 77 % toplote, porabljene za ogrevanje stanovanj. Kljub navedenemu pa bi, glede na povprečno starost stanovanj, lahko trdili, da so stanovanja v občini Ilirska Bistrica vendarle energetsko potratnejša od povprečnih stanovanj v Sloveniji. Povprečna raba toplotne energije pada glede na leto izgradnje stanovanj, kar je prikazano v naslednji tabeli. stran 22

23 Tabela 5: Raba energije za ogrevanje pri različno starih stanovanjskih objektih v kwh/m 2 /leto Leto gradnje stavbe do 1965 do 1968 do 1977 do 1983 do 1990 do 1995 po 2002 Enodružinski objekt > Več-stanovanjski objekt > Vir: Prihranki energije pri posodobitvi ogrevanja in energetski obnovi ovoja stavbe. Do leta 1961 je bilo v občini Ilirska Bistrica zgrajenih kar 50 % trenutno obstoječih stanovanj, v celotni Sloveniji pa le dobrih 30 % (glej Graf 1). Iz navedenega lahko sklepamo, da celotnega presežka porabe energije za ogrevanje stanovanj, izračunane na prebivalca, v občini Ilirska Bistrica vendar ne moremo pripisati metodologiji izračuna tega kazalnika, pač pa je velika verjetnost, da je povprečen stanovanjski objekt v občini Ilirska Bistrica dejansko energetsko bolj potraten od povprečnega stanovanjskega objekta v Sloveniji. 4.2 ANALIZA RABE ENERGIJE V VEČJIH PODJETJIH V OBČINI ILIRSKA BISTRICA V namene analize stanja rabe energije v podjetjih na območju občine Ilirska Bistrica so bili po seznamu, ki je bil pripravljen s strani občine, v vsa večja podjetja na območju občine Ilirska Bistrica poslani vprašalniki o rabi energije v teh podjetjih. Vprašalniki zajemajo precej podatkov, najpomembnejši za analizo stanja rabe energije pa so: o raba energije za ogrevanje, o raba energije v okviru tehnoloških procesov, o raba električne energije, o podatki o napravah za proizvodnjo toplote, o podatki o morebitnih energetskih pregledih podjetij in o prisotnosti energetskih managerjev v podjetjih ter o podatki o morebitnih načrtih za varčevanje z energijo ter investicijah v učinkovito rabo energije. Vprašalniki so bili poslani v 46 največjih podjetij po seznamu, ki jih je pripravila občina Ilirska Bistrica; poleg tega so bili vprašalniki poslani tudi na naslove večjih gostinskih obratov ter nakupovalnih centrov. Skupno je bilo za podjetja poslanih 60 vprašalnikov. Največja podjetja z vidika rabe energije v občini Ilirska Bistrica s seznama, po katerem so bili razposlani vprašalniki, so po zbranih podatkih naslednja: stran 23

24 Tabela 6: Največji porabniki toplotne energije med podjetji v občini Ilirska Bistrica Podjetje Energent Porabljene kwh toplote v letu 2006 Lesonit d.o.o. lesni ostanki (različne oblike) 60, Plama-Pur d.d. mazut 4, Javor Pivka d.d., PC Pohištvo, PE Bač lesni ostanki (kosovni odpadki, žagovina) 4, TIB storitve d.o.o., TIB transport d.d., IPIL d.o.o. ELKO 1, stran 24 Termoplasti-Plama d.d. mazut, ELKO 1, Izoterm-Plama d.d. ELKO 1, Vir: Izpolnjeni vprašalniki. Po zbranih podatkih so največja podjetja v občini Ilirska Bistrica v letu 2006 porabila okrog 77,19 GWh toplotne energije, pri čemer okrog 78 % teh količin predstavlja poraba podjetja Lesonit d.o.o.. Na račun tega v strukturi energentov močno prevladujejo les in lesni ostanki. Drugo največje podjetje glede na porabo energije za proizvodne procese in ogrevanje uporablja mazut, tretje največje pa tudi lesne ostanke. Preostala podjetja za ogrevanje in tehnološke procese uporabljajo pretežno ELKO, sledi UNP. Obravnavali smo tudi nekaj večjih vrtnarij, ki v ogrevanih rastlinjakih / steklenjakih gojijo sadje, zelenjavo, cvetje itd.. V porabo energije smo tako zajeli dva večja tovrstna porabnika energije, ki sta v letu 2006 skupaj porabila l ELKO. Vsi zbrani podatki o rabi energije v podjetjih so prikazani v Prilogi RABA ENERGIJE V JAVNIH STAVBAH V OBČINI ILIRSKA BISTRICA Javne stavbe so pomemben sektor pri analizi rabe energije po opravljenih analizah v Sloveniji namreč ravno v stavbah javnega sektorja obstaja ogromen potencial prihrankov, poleg tega pa je ravno ta sektor tisti, ki bi moral ostalim porabnikom energije s svojim ravnanjem služiti kot dober zgled, kako je potrebno ravnati z energijo SEZNAM VKLJUČENIH STAVB Vprašalniki o rabi energije so bili poslani v vse javne stavbe. Za občinske javne stavbe so bili nato opravljeni tudi preliminarni energetski pregledi, na podlagi katerih so bile ugotovljene številne možnosti za izboljšanje stanja posameznih stavb. Vprašalniki o rabi energije v javnih stavbah in splošnem energetskem stanju teh stavb so bili poslani na naslove naslednjih javnih objektov: o o o o o o Osnovna šola Podgora Kuteževo, Osnovna šola Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica, Osnovna šola Toneta Tomšiča Knežak, Osnovna šola Rudolfa Ukoviča Podgrad, Osnovna šola Dragotina Ketteja Ilirska Bistrica, Osnovna šola Jelšane,

25 o o o o o o o o o o Osnovna šola Rudija Mahniča Brkinca Pregarje, Vzgojnovarstvena organizacija Jožefa Maslo P.O. Ilirska Bistrica (dislocirana enota vrtca OŠ Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica), Glasbena šola Ilirska Bistrica, Kraške lekarne Ilirska Bistrica, Razvojni center Ilirska Bistrica*, Knjižnica Makse Samsa Ilirska Bistrica, Dom starejših občanov Ilirska Bistrica, Center za socialno delo Ilirska Bistrica*, Zdravstveni dom Ilirska Bistrica (centralna stavba na Gregorčičevi, ZP Podgrad, ZP Knežak, Zobozdravstvo), Gimnazija Ilirska Bistrica*. Od objektov, označenimi z (*), nismo prejeli izpolnjenih vprašalnikov. Za Center za socialno delo in Gimnazijo smo pridobili samo podatke o porabi energenta za ogrevanje in so vpisani v spodnjih tabelah OSNOVNI ENERGETSKI PODATKI JAVNIH STAVB V OBČINI ILIRSKA BISTRICA Tabeli 7 in 8 vsebujeta osnovne podatke o energetskem stanju posameznih objektov tistih, za katere smo pridobili potrebne podatke. Vsi zbrani podatki se nanašajo na leto Zaradi zelo različnih zim v zadnjih letih smo pri osnovnih šolah in vrtcih podatke o porabi energije za ogrevanje prikazali na dva načina: poraba energenta za ogrevanje je najprej prikazana samo za zadnje leto (leto 2006), nato pa je izračunana še povprečna poraba energije za ogrevanje za obdobje zadnjih treh let (2004/2006). Specifična raba energije za ogrevanje (kwh/m 2 /leto) za posamezen objekt je bila nato izračunana na podlagi povprečne porabe energije za ogrevanje v zadnjih treh letih. stran 25

26 Tabela 7: Prikaz osnovnih energetskih podatkov za osnovne šole in vrtce v Občini Ilirska Bistrica Objekt Ogrevana površina (m 2 ) Letna poraba (energent, količina) leto 2006 Energija za ogrevanje Kurilna naprava Električna energija Skupni letni stroški za Povprečna letna poraba (kwh) povprečje 2004/2006 Povprečna specifična raba (kwh/m 2 ): povprečje 2004/2006 Letni strošek (EUR) leto 2006 Moč (kw) Leto izdelave Letna poraba (kwh) leto 2006 Letni strošek (EUR) leto 2006 energijo (EUR) leto 2006 OŠ Podgora Kuteževo m 3 UNP , OŠ Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica l ELKO , K1: 581 K2: 580 K1: 1987 K2: OŠ Toneta Tomšiča Knežak l ELKO , x OŠ Rudolfa Ukoviča Podgrad l ELKO , OŠ Dragotina Ketteja Ilirska Bistrica l ELKO , OŠ Jelšane l ELKO , kcal/h OŠ Rudija Mahniča Brkinca Pregarje Enota vrtec pri OŠ Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica l ELKO , x l ELKO , stran 26

27 Tabela 8: Prikaz osnovnih energetskih podatkov za ostale javne stavbe v Občini Ilirska Bistrica Objekt Ogrevana površina (m 2 ) Letna poraba (energent, količina) leto 2006 Energija za ogrevanje Kurilna naprava Električna energija Skupni letni stroški za Povprečna letna poraba (kwh) povprečje 2004/2006 Povprečna specifična raba (kwh/m 2 ): povprečje 2004/2006 Letni strošek (EUR) leto 2006 Moč (kw) Leto izdelave Letna poraba (kwh) leto 2006 Letni strošek (EUR) leto 2006 energijo (EUR) leto 2006 Kraške lekarne Ilirska Bistrica l ELKO , (za celotno stavbo) Knjižnica Makse Samsa Ilirska Bistrica kg UNP , Dom starejših občanov Ilirska Bistrica m 3 UNP l ELKO 1, , x Center za socialno delo Ilirska Bistrica Zdravstveni dom Ilirska Bistrica centralna stavba Zdravstveni dom Ilirska Bistrica zobozdravstvo kg UNP l ELKO , l UNP , Zdravstveni dom Ilirska Bistrica ZP Knežak 138 EE; količina samo za ogrevanje ni znana n.p. ločeno za ogrevanje 5x 5 kw Zdravstveni dom Ilirska Bistrica ZP Podgrad l UNP , Glasbena šola l ELKO m 3 UNP , x stran 27

28 Objekt Ogrevana površina (m 2 ) Letna poraba (energent, količina) leto 2006 Energija za ogrevanje Kurilna naprava Električna energija Skupni letni stroški za Povprečna letna poraba (kwh) povprečje 2004/2006 Povprečna specifična raba (kwh/m 2 ): povprečje 2004/2006 Letni strošek (EUR) leto 2006 Moč (kw) Leto izdelave Letna poraba (kwh) leto 2006 Letni strošek (EUR) leto 2006 energijo (EUR) leto 2006 Gimnazija Ilirska Bistrica kg UNP Občinska stavba cca l ELKO n.p. 500 Starost več kot 30 let n.p. n.p. n.p. stran 28

29 V skupini občinskih javnih stavb so predvsem šole in vrtci pomemben porabnik različnih oblik energije. Ukrepi učinkovite rabe energije in uvajanje obnovljivih virov energije v te objekte imajo lahko tudi velik izobraževalni učinek, zato so ukrepi v teh objektih še toliko bolj pomembni. Visoki stroški za energijo in onesnaževanje okolja zahtevajo, da se učinkovite rabe energije v šolah in vrtcih lotimo celovito, ob upoštevanju tehničnih, finančnih in tudi vzgojno-izobraževalnih vidikov. Varčna raba energije ne znižuje bivalnega ugodja. Zahteva le bolj učinkovito rabo omejenih virov energije, uporabo sodobnih aparatov, ki porabijo bistveno manj energije kot starejše naprave za enako opravljeno delo. Energijo lahko prihranimo tudi z zelo enostavnimi ukrepi v vsakdanjem življenju ANALIZA SPLOŠNEGA STANJA JAVNIH STAVB V OBČINI ILIRSKA BISTRICA Za vse občinske javne stavbe, za katere smo prejeli izpolnjene vprašalnike, so bili opravljeni preliminarni energetski pregledi. Na podlagi opravljenih preliminarnih energetskih pregledov je že možno podati osnovne usmeritve glede predlogov ukrepov za izboljšanje energetskega stanja teh objektov. Izdelan preliminarni energetski pregled objektov oceni možnosti in predlaga rešitve na področju energetske oskrbe. Namen preliminarnih energetskih pregledov je tudi povečevanje osveščenosti in informiranosti porabnikov energije ter pripravi ukrepov na področju učinkovite rabe energije in uvajanja novih energetskih rešitev. Na osnovi preliminarne analize so predlagani možni bodoči koncepti energetske oskrbe z upoštevanjem čim večje učinkovitosti rabe energije pri vseh porabnikih ter se pregledajo možnosti izrabe obnovljivih virov energije, kar povečuje zanesljivost oskrbe s toplotno in električno energijo v objektu. Potrebno je tudi poudariti, da predlagani ukrepi sočasno prinašajo tudi zmanjševanje emisij in onesnaženosti okolja, seveda, če se le-te izvede. Preliminarni pregled stavbe v splošnem pokaže, ali je smiselna izdelava razširjenega energetskega pregleda, kjer se višina potrebnih investicij tudi finančno ovrednoti. V spodnjih tabelah podajamo povzetek ugotovitev glede trenutnega stanja v posameznih pregledanih objektih. stran 29

30 Tabela 9: Splošni podatki o objektih objekt leto izgradnje izolacija - ovoj izolacija - tla izolacija - streha okna senčenje vrsta strehe OŠ PODGORA KUTEŽEVO šola, vrtec: 1978; telovadnica: 2000 šola, telovadnica: 3 cm šola, telovadnica: 6 cm šola, telovadnica: 10 cm šola: LES (30 let), PVC (10 let); vrtec: LES (30 let) na starem delu žaluzije 30% pločevina Trimo Trebnje (10 let) šola: 1982, 1985, LES izolacijska 90%, PVC izolacijska 10% (starost: šola: salonit 30%, pločevina 30%, bitumen (ravna streha) 40%; 1995; telovadnica: šola, telovadnica: šola: /, telovadnica: parket, šola, telovadnica: steklena 1982, 1985, 1995, telovadnica: aluminijasta OŠ ANTONA ŽNIDERŠIČA ILIRSKA BISTRICA 1989 stiropor 4 cm hidroizolacija volna 4 cm + 20 cm 2003) Žaluzije 20%, delno tudi notranje zavese pločevina (1989) OŠ TONETA TOMŠIČA KNEŽAK 1969, obnova 2006 OŠ RUDOLFA UKOVIČA PODGRAD šola: ena stran 5 cm, druga stran - ni; telovadnica - ni; vrtec: 5 cm / / šola, telovadnica: 1975; vrtec cm 10 cm šola: železo (38 let), vrtec: PVC (1 leto) šola: LES (32 let), PVC (9 let); vrtec: LES (22 let) šola: žaluzuje - južna stran da, ostalo ne, notranje zavese ne; vrtec: žaluzije da, notranje zavese ne šola: žaluzije ne, notranje zavese da; vrtec: ne OŠ DRAGOTINA KETTEJA ILIRSKA BISTRICA 1963 / / / PVC 50%, LES 50% žaluzije ne, notranje zavese da šola: LES (29 let), PVC (4 leta); vrtec: LES (29 let), OŠ JELŠANE 1978 / / vrtec 5 cm, drugje / PVC (1 leto) OŠ RUDIJA MAHNIČA - BRKINCA PREGARJE 1929; obnove: 1980, 2004 / / / pločevina (9 let) šola: trapezna pločevina z obrizgom (1998), telovadnica: trapezna pločevina z obrizgom (2000), vrtec: salonitne plošče (1985) ravna streha - izotekt reflex (leto?) žaluzije ne, notranje zavese da (razen v vrtcu na novih oknih) salonitne plošče 1978 šola: PVC (2001), LES (1980); vrtec: PVC (2001), LES (1980) žaluzije ne, notranje zavese da azbestna kritina 1984 LES dvojna zasteklitev (30 let) rolete 50%, žaluzije 50% salonitne plošče (1977) ENOTA VRTEC PRI OŠ ANTONA ŽNIDERŠIČA ILIRSKA BISTRICA 1977, cm / 5 cm KNJIŽNICA MAKSE SAMSA ILIRSKA BISTRICA cm 8 cm 5 cm PVC (7 let) rolete bramac strešniki (6 let) ZDRAVSTVENI DOM ILIRSKA BISTRICA - centralna stavba 1967 / / / 40% PVC izolacijska (8 let), 60% LES dvojna (40 let) žaluzije bramac strešniki (2 leti) ZDRAVSTVENI DOM ILIRSKA BISTRICA - zobozdravstvo cm / / LES (20 let) žaluzije eternit (20 let) ZDRAVSTVENI DOM ILIRSKA BISTRICA - ZP Knežak cm / / LES (24 let) žaluzije eternit (24 let) ZDRAVSTVENI DOM ILIRSKA BISTRICA - ZP Podgrad 1996 dvojni zid z vmesno izolacijo / 5 cm PVC (11 let) žaluzije bramac (11 let) GLASBENA ŠOLA ILIRSKA BISTRICA 1936 kamnit zid 80 cm / 10 cm LES izolacijske (15 let) žaluzije ne, notranje zavese da pločevina stran 30

31 objekt Tabela 10: Podatki o ogrevalnem sistemu v objektih kotel moč (kw) letnik ventili na ogrevalih delno termostatski, delno navadni izolacija cevi OŠ PODGORA KUTEŽEVO 3x da imajo delno avtomatikovendar OŠ ANTONA ŽNIDERŠIČA ILIRSKA BISTRICA 580, ,1981 navadni da delajo vse ročno razvodne cevi: da, ventili v OŠ TONETA TOMŠIČA KNEŽAK 2x navadni TP: ne avtomatska Imajo tri veje ogrevanja S,J in vrtec razvodne cevi: ne, ventili v OŠ RUDOLFA UKOVIČA PODGRAD navadni TP: da avtomatska regulacija OŠ DRAGOTINA KETTEJA ILIRSKA BISTRICA 700, , 1977 navadni razvodne cevi ne, ventili v TP da OŠ JELŠANE navadni ventili v TP: da avtomatska razvodne cevi: ne, ventili v OŠ RUDIJA MAHNIČA - BRKINCA PREGARJE 2x navadni TP: da avtomatska ENOTA VRTEC PRI OŠ ANTONA ŽNIDERŠIČA ILIRSKA BISTRICA navadni slaba izolacija avtomatska KNJIŽNICA MAKSE SAMSA ILIRSKA BISTRICA termostatski v TP da avtomatska ZDRAVSTVENI DOM ILIRSKA BISTRICA - centralna stavba navadni v TP da avtomatska delno termostatski, delno ZDRAVSTVENI DOM ILIRSKA BISTRICA - zobozdravstvo navadni delno avtomatska ZDRAVSTVENI DOM ILIRSKA BISTRICA - ZP Knežak 5X TA PEČI po 5 kw 1985 navadni ne ročna ZDRAVSTVENI DOM ILIRSKA BISTRICA - ZP Podgrad navadni da avtomatska GLASBENA ŠOLA ILIRSKA BISTRICA 2x49 kw 2005 navadni razvodne cevi da, cevi in ventili v TP ne avtomatska opombe Imajo tri veje ogrevanja S,J in telovadnica; na zemljišču šole je priključek na UNP plinovod ravno ob ogledu se je menjal kotel z dvema kotloma Buderus po 43 kw iamjo samo en star kotel na ELKO-in nimajo rezerve.imajo samo eno vejo za ogrevanje celotne stavbe. stavbi Zdravstvenega doma in OŠ Dragotina Ketteja sta zelo blizu. Obe poslopji imata zelo dotrajane kurilne naprave zato bi bilo smiselno urediti kotlovnico za obe stavbi skupaj--možno tudi na lesno biomaso stran 31

32 Tabela 11: Ostali podatki o objektih objekt OŠ PODGORA KUTEŽEVO svetila šola: navadna 5%, varčna 95%; telovadnica: varčna 100%; vrtec: fluorescentna 25%, varčna 75% senzorji za vklop svetil ne priprava sanitarne tople vode centralno z ogrevalnim sistemom 300 litrov največji problemi predvidene večje investicije star montažni del šole in vrtca (brez izolacije), lesena okna in vrata, telovadnica je brez toplotne obnova kuhinje, zamenjava izolacije stropa lesenih oken in vrat opombe OŠ ANTONA ŽNIDERŠIČA ILIRSKA BISTRICA šola: navadna 7%, fluorescentna 93%; telovadnica: navadna 15%, fluorescentna 85% ne OŠ TONETA TOMŠIČA KNEŽAK fluorescentna 100% ne lokalno z več ee bojlerji: za kuhinjo 1500 litrov na elektriko celo leto,za telovadnico 2000 litrov na okna v posameznih elektriko celo leto in 6 učilnicah, streha v el.bojlerjov 80 litrov po šoli telovadnici ee bojlerji vrtec, centralno z ogrevalnim sistemom 180 litrov poleti z ee, drugače okna, izolacija - velike preko ogrevanja, izgube pri ogrevanju ne fasada, zamenjava oken OŠ RUDOLFA UKOVIČA PODGRAD OŠ DRAGOTINA KETTEJA ILIRSKA BISTRICA šola: navadna 20%, fluorescentna 77%, varčna 1%; telovadnica: navadna 21%, fluorescentna 79%; vrtec: navadna 53%, fluorescentna 47% sanitarije ne, hodniki da šola: navadna 5%, fluorescentna 95%; telovadnica: navadna 9%, fluorescentna 91% ne ee bojlerji za vrtec in kuhinjo skupaj 200 litrov+ 1x 80 litrov kuhinja, centralno z ogrevalnim sistemom celo leto 200 litrov okna, ogrevanje, izolacija okna, ogrevanje, izolacija centralno z ogrevalnim ogrevanje, izolacija na sistemom celo leto 600 severni strani stavbe, litrov, in 1 x 80 litrov na ee lesena okna obnova sanitarij-se je že pričela izvajati OŠ JELŠANE šola: navadna 12%, fluorescentna 88%; vrtec: navadna 10%, fluorescentna 90% ne centralno z ogrevalnim izolacija, zastarela ogrevalna tehnika, ni možno regulirati dograditev telovadnice, ene učilnice, knjižnice, tajništva, prostorov vodstva, garderob, sistemom (bojler se nahaja temperature v posameznih kabineta, nove kuhinje, še v peči) delih stavbe kotlovnice OŠ RUDIJA MAHNIČA - BRKINCA PREGARJE ENOTA VRTEC PRI OŠ ANTONA ŽNIDERŠIČA ILIRSKA BISTRICA KNJIŽNICA MAKSE SAMSA ILIRSKA BISTRICA šola: navadna 7%, fluorescentna 93%; vrtec: navadna 50%, fluorescentna 50% navadna 90%, fluorescentna 10% fluorescentna 60%, varčna 40% sanitarije ne, hodniki da ne ne centralno z ogrevalnim sistemom, poleti z ele.energijo 300 litrov preostala lesena okna, stavba ima novo fasado le na južni strani, izolacija, streha okna in vrata so povešena in dotrajana, dotrajana je tudi peč za ogrevanje obnova fasade, kritina, notranje stopnišče centralno z ogrevalnim sistemom n.p. centralno z ogrevalnim sistemom, poleti pa z elektriko--150 litrov ogrevanje obnova kotlovnice ZDRAVSTVENI DOM ILIRSKA BISTRICA - centralna stavba ZDRAVSTVENI DOM ILIRSKA BISTRICA - zobozdravstvo ZDRAVSTVENI DOM ILIRSKA BISTRICA - ZP Knežak večinoma navadne ne ZDRAVSTVENI DOM ILIRSKA BISTRICA - ZP Podgrad fluorescentne 100% ne kurilna naprava, okna na S strani (stara), nova okna slabo tesnijo, radiatorji nimajo termostatskih ventilov, nefunkcionalne klimatske naprave zamenjava preostalih oken in vrat, ukrepanje po ugotovitvah energetske učinkovitosti 35% navadnih, 65 % fluorescentnih sanitarije ne, hodniki da centralno 1000 litrov z ogrevalnim sistemom celo leto večinoma fluorescentne ne streha, okna ne, ker je objekt v najemu ogrevanje s TA pečmi, okna, talne obloge veliko steklenih površin (čakalnica - atrij) zamenjava oken, ureditev centralne kurjave, posodobitev prostorov prizidek GLASBENA ŠOLA ILIRSKA BISTRICA 4% navadna, 96% fluorescentna sanitarije ne, hodniki da centralno z ogrevalnim sistemom pozimi, poleti z velika poraba energije za toplotno črpalko 280 litrov ogrevanje, okna, streha nova streha zgradba je zelo stara in ima visoke strope, zato se ne ogrejejo prostori tako hitro stran 32

33 Glede na ugotovljeno trenutno stanje objektov je v poglavju o predlogih ukrepov v javnih stavbah izdelan katalog potrebnih ukrepov za vsak posamezen pregledan objekt, z izvedbo katerih bi bili doseženi prihranki pri rabi energije, poleg tega bi se ob izvedbi teh ukrepov izboljšali bivalni in delovni pogoji v stavbah. Pri pregledih je bilo ugotovljeno, da bi bilo marsikje že z manjšimi ukrepi možno doseči znatne prihranke pri rabi energije. Potrebno je poudariti, da stalno spremljanje rabe energije omogoča hitro ugotavljanje odstopanja v rabi energije od želenega stanja in odkrivanje napak. S tem se kažejo tudi nove možnosti financiranja v energijsko učinkovite ukrepe na zgradbi, saj je možno dosežene prihranke smiselno vključiti v izvajanje ukrepov ANALIZA RABE ENERGIJE V OSNOVNIH ŠOLAH IN VRTCIH Za najenostavnejšo oceno potrebnih energetskih ukrepov zgradbe se uporablja energijsko število, ki predstavlja specifično rabo energije na enoto površine zgradbe v določenem časovnem obdobju. Po priporočilih ZRMK naj bi bila raba energije za ogrevanje v šolah, vrtcih in upravnih stavbah 80 kwh/m 2. Naslednji graf prikazuje energijska števila osnovnih šol in vrtcev v občini Ilirska Bistrica. Zaradi zelo različnih zim je energijsko število nesmiselno prikazovati zgolj za eno leto, zato so prikazana povprečna energijska števila za obdobje 2004/2006. Graf 6: Energijska števila osnovnih šol in vrtcev v občini Ilirska Bistrica, 2004/2006 ENOTA VRTEC PRI OŠ ANTONA ŽNIDERŠIČA ILIRSKA BISTRICA OŠ RUDIJA MAHNIČA - BRKINCA PREGARJE OŠ JELŠANE Priporočena vrednost za OŠ in VVZ. OŠ DRAGOTINA KETTEJA ILIRSKA BISTRICA OŠ RUDOLFA UKOVIČA PODGRAD OŠ TONETA TOMŠIČA KNEŽAK OŠ ANTONA ŽNIDERŠIČA ILIRSKA BISTRICA Povprečna vrednost za OŠ in VVZ v občini Ilirska Bistrica. OŠ PODGORA KUTEŽEVO kwh/m2/leto Vir: Izpolnjeni vprašalniki. Iz grafa je razvidno, da sta, glede na rabo energije, dva objekta v izredno kritičnem stanju (OŠ Jelšane, VVZ pri OŠ Antona Žnideršiča) ti dve stavbi po porabi energije tudi bistveno odstopata od povprečja v občini. Nadalje sta še dve šoli (OŠ Toneta Tomšiča Knežak in OŠ Podgora Kuteževo) takšni, ki sta potrebni posebne obravnave. stran 33

34 Ostale osnovne šole imajo dokaj primerno rabo energije, kljub temu pa tudi zanje v katalogu ukrepov predlagamo izvedbo nekaterih aktivnosti. Vse obravnavane javne stavbe skupaj so v letu 2006 porabile litrov kurilnega olja (3, kwh toplotne energije) in l utekočinjenega naftnega plina ( kwh toplotne energije); skupaj 4, kwh toplotne energije. V spodnji tabeli je prikazana razčlenjena skupna raba energije javnih stavb v občini Ilirska Bistrica: Tabela 12: Raba energije v javnih stavbah v občini Ilirska Bistrica ELKO UNP SKUPAJ OŠ + VVZ l 1, kwh l kwh 1, kwh Ostale javne stavbe l 2, kwh l kwh 2, kwh SKUPAJ l 3, kwh l kwh 4, kwh 4.4 RABA ENERGIJE V SKUPNIH KOTLOVNICAH Vir: Izpolnjeni vprašalniki, Petrol Plin d.o.o.. V tem poglavju so obravnavane kotlovnice, ki ogrevajo bodisi več objektov bodisi večstanovanjske, poslovno-stanovanjske objekte ali objekte, kjer je več poslovnih uporabnikov in se ti ogrevajo iz skupne kurilne naprave. Upravitelj skupnih kotlovnic v občini Ilirska Bistrica je podjetje Stanovanje d.o.o.. Podjetje upravlja s šestimi skupnimi kotlovnicami. V naslednji tabeli prikazujemo osnovne podatke za posamezno kotlovnico: stran 34

35 Tabela 13: Podatki o skupnih kotlovnicah v Ilirski Bistrici, upravitelj Stanovanje d.o.o. Naslov kotlovnice (Ogrevani objekti) Kurilna naprava Energent Poraba v letu 2006 Moč (kw) Leto izdelave Število ogrevanih enot Ogrevana površina (m 2 ) I.) Rozmanova ul. 24F (Rozmanova ul. 24D, E, F, G, H, I, Rozmanova ul. 14) Število objektov: 3 K1: K2: K1: 1998 K2: 1999 ELKO l 135 stanovanj, 1 poslovni prostor II.) Gregorčičeva ul. 1A (Gregorčičeva ul. 1A) Število objektov: ELKO l 24 stanovanj III.) Gregorčičeva ul. 8A K1: 300 K1: 1997 ELKO l 50 stanovanj (Gregorčičeva ul. 8A, B, Gregorčičeva ul. 8D) K2: 300 K2: 1980 Število objektov: 2 IV.) Gregorčičeva ul. 23A (Gregorčičeva ul. 23A, B) Število objektov: ELKO l 50 stanovanj, 10 poslovnih prostorov V.) Maistrova ul. 12 (Maistrova ul. 9, 10, 11, 12, 13, 15, 18, 20, Gubčeva ul. 7, 9, 11, 13) K1: 800 K2: 800 K1: 2005 K2: 2005 ELKO l 140 stanovanj Število objektov: 5 VI.) Rozmanova ul. 24A K1: 300 K1: 1980 ELKO l 55 stanovanj (Rozmanova ul. 24A, B, C) K2: 300 K2: 1980 Število objektov: 1 SKUPAJ l ELKO 454 stanovanj, 11 poslovnih prostorov m 2 Vir: Stanovanje d.o.o.. Vse navedene kotlovnice oskrbujejo porabnike zgolj s toplotno energijo, za pripravo sanitarne tople vode pa imajo porabniki vgrajene individualne električne hranilnike sanitarne tople vode. Nekatere kotlovnice ogrevajo zgolj po en objekt (kotlovnice pod zap. št. II.), IV.) in VI.)), zato je njihova poraba že zajeta pri porabi stanovanj, ki se ogrevajo iz kurilnih naprav zgolj za en objekt. Kotlovnice pod zap. št. I.), III.) in V.) ogrevajo po več objektov; njihova poraba energenta za ogrevanje bo torej prikazana kot poraba skupnih kotlovnic. Omeniti velja še kotlovnico, iz katere se ogrevajo tudi občinski prostori. Gre za izredno staro kurilno napravo (več kot 30 let), nazivne moči 500 kw. V obdobju se je poraba goriva gibala od do litrov ELKO. stran 35

36 Poleg navedenih kotlovnic se na območju občine nahaja še nekaj industrijskih kotlovnic, ki so obravnavane v okviru podjetij, saj se iz teh kotlovnic ogrevajo izključno podjetja. 4.5 RABA ENERGIJE V DALJINSKEM SISTEMU OGREVANJA Daljinski sistem ogrevanja v občini Ilirska Bistrica ni prisoten. 4.6 PORABA ELEKTRIČNE ENERGIJE V OBČINI ILIRSKA BISTRICA Električna energija je energent, ki se poleg ogrevanja uporablja še za številne druge namene. Zato porabo električne energije uporabljamo ločeno. Območje občine Ilirska Bistrica pokriva Elektro Primorska d.d. Energetski zakon (EZ, Ur.l. RS št. 27/07) na področju elektroenergetike uvaja načela prostega trga. Na podlagi 80. in 87. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona (Ur. l. RS št. 51/04) se je trg z električno energijo odprl tudi za gospodinjske odjemalce, ki pridobijo status upravičenega odjemalca. Po veljavni zakonodaji lahko upravičeni odjemalec prosto izbira dobavitelja električne energije. Upravičeni odjemalec mora v skladu z veljavno zakonodajo z dobaviteljem električne energije skleniti pogodbo o dobavi električne energije, s sistemskim operaterjem distribucijskega omrežja pa še pogodbo o dostopu do distribucijskega omrežja. Poseben pomen ima t. i.»zagotavljena dobava«, za primer, ko upravičeni odjemalec nima sklenjene pogodbe z dobaviteljem oziroma dobavitelja izgubi. Tedaj mu zagotovljeno dobavo električne energije omogoča krajevno pristojni dobavitelj. Električna energija se poleg ogrevanja v gospodinjstvih uporablja za hlajenje, razsvetljavo, pranje ter za delovanje drugih električnih naprav. Največji porabniki so hladilniki in zamrzovalniki, ki predstavljajo 40 % vse porabljene električne energije. Razsvetljava predstavlja približno 16 %, med večje porabnike pa štejemo tudi pralne stroje in klimatske naprave. Spodnji graf prikazuje porabo električne energije v slovenskih gospodinjstvih. Graf 7: Struktura porabe električne energije v slovenskih gospodinjstvih električni štedilniki; 7,5% pralni stroji; 13,7% razsvetljava; 16,2% druga uporaba elektrike; 6,6% TV aparati; 6,3% hladilniki; 19,3% pomivalni stroji; 4,4% zamrzovalniki; 21,7% ostali aparati; 3,6% sušilni stroji; 1,5% klimatske naprave; 0,2% Vir: Center za enegetsko učinkovitost, Institut Jožef Stefan, stran 36

37 4.6.1 Tarifni odjemalci Tarifni odjemalci, torej gospodinjstva v občini Ilirska Bistrica, so v letu 2006 skupno porabili kwh električne energije za ogrevanje, električne aparate, razsvetljavo itd., rast porabe električne energije v tej skupini porabnikov je bila v zadnjih letih naslednja: Povprečna letna poraba električne energije na gospodinjstvo v Sloveniji znaša kwh/gospodinjstvo (Vir: Javna agencija RS za energijo, 2006). V povprečju se je poraba povečevala okoli 4 % letno, z izjemo leta 2006, ko je bila rast porabe glede na leto poprej 1,45 % Upravičeni odjemalci Drugi del porabe električne energije predstavljajo t. i. upravičeni odjemalci, torej podjetja, javne stavbe itd Upravičeni odjemalci v občini Ilirska Bistrica so po podatkih podjetja Elektro Primorska d.d. v letu 2006 porabili kwh električne energije. Največji skok v porabi je bil leta 2003, ko se je poraba glede na leto poprej povečala kar za 131 % Javna razsvetljava Po podatkih Elektro Primorska d.d. je bilo v občini Ilirska Bistrica v letu 2006 za javno razsvetljavo porabljenih okrog kwh električne energije Skupna poraba električne energije Skupna poraba električne energije (poraba vseh odjemalcev, za vse namene) je v občini Ilirska Bistrica v letu 2006 znašala 28,3 GWh električne energije in je bila med posameznimi porabniki razdeljena takole: Poraba električne energije v občini Ilirska Bistrica za obdobje od 2002 do 2006 je prikazana v naslednjem grafu: Graf 8: Poraba električne energije v občini Ilirska Bistrica po skupinah porabnikov, MWh Upravičeni Tarifni Leto Vir: Elektro Primorska d.d. stran 37

38 Spodnja tabela prikazuje porabo električne energije v občini po skupiniha odjemalcev: Tabela 14: Poraba električne energije v občini Ilirska Bistrica po skupinah odjemalcev, obdobje tarifni odjemalci (kwh) upravičeni odjemalci (kwh) javna razsvetljava (kwh) SKUPAJ (kwh) Vir: Elektro Primorska d.d. 4.7 RABA ENERGIJE VSEH PORABNIKOV V OBČINI ILIRSKA BISTRICA V tem poglavju združujemo porabo toplotne energije za vse skupine porabnikov v občini Ilirska Bistrica: porabo gospodinjstev v individualno ogrevanih stanovanjih, anketiranih podjetij, centralnih kotlovnic ter javnih stavb. Glede na porabljene kwh za proizvodnjo toplote iz posameznih energentov se je večina gospodinjstev, ki se ogrevajo individualno (individualne kurilne naprave v stanovanjih), v letu 2002 ogrevala z lesom in lesnimi ostanki (66,04 % kwh), sledi kurilno olje (29,03 % kwh) ter utekočinjeni naftni plin (3,96 % kwh). Drugi viri (električna energija, rjavi premog ter ostalo) so zastopani minimalno. Pri rabi energije v večjih podjetjih s 83,73 % deležem porabljenih kwh prevladujejo les in lesni ostanki (takšno stanje izhaja iz velike porabe tega energenta v podjetju Lesonit). Sledi mazut (7,79 % kwh) ter kurilno olje (7,48 % kwh). Utekočinjeni naftni plin predstavlja zanemarljivo majhen delež (0,87 %), majhen delež pri oskrbi z energijo v podjetjih pa predstavljajo tudi peleti (0,13 %). Če iz analize izvzamemo podjetje Lesonit, ki sicer predstavlja preko 78 % celotne porabljene energije v anketiranih podjetjih v občini, je struktura energentov povsem drugačna: v tem primeru kot vhodni energent pri podjetjih prevladujeta mazut (35,57 % kwh) in ELKO (34,18 % kwh). Sledijo les in lesni ostanki (25,69 %), UNP (3,98 %) ter peleti (0,58 %). Pri ogrevanju javnih objektov prevladuje uporaba kurilnega olja z 80,68 % porabljenih kwh. Preostalih 19,18 % porabljenih kwh v teh objektih predstavlja UNP. Skupne kotlovnice, ki ogrevajo po več večstanovanjskih objektov skupaj, v celoti kot vhodni energent uporabljajo ELKO. V občini Ilirska Bistrica vsi obravnavani porabniki toplotne energije skupaj letno porabijo okrog 3, litrov kurilnega olja, litrov utekočinjeniega naftnega plina, m 3 lesa in lesnih ostankov, 20 ton peletov, 12 ton rjavega premoga, 529 ton mazuta ter za okrog kwh drugih virov energije. Celotna raba primarne energije v občini Ilirska Bistrica pri v analizo vključenih porabnikih energije skupaj znaša okrog 155,58 GWh toplotne energije na leto. stran 38

39 Tabela 15: Raba energije in poraba energentov v občini Ilirska Bistrica za ogrevanje in tehnološke procese v letu 2006 ELKO UNP Les Peleti Zemeljski plin Rjavi premog Mazut Drugi viri Skupaj l l m 3 t m 3 t t Gospodinjstva - individualno ogrevanje kurilna naprava samo za stavbo [45,59%] 29,03% 3,96% 66,04% 0,00% 0,00% 0,10% 0,00% 0,88% 100% Energenti 2, KWh 20, , , , kwh Podjetja [49,78%] 7,48% 0,87% 83,73% 0,13% 0,00% 0,00% 7,79% 0,00% 100% Energenti KWh 5, , , , kwh Stavbe javnega sektorja [2,95%] 80,68% 19,18% 0,00% 0,00% 0,00% 0,00% 0,00% 0,00% 100% Energenti KWh 3, , kwh Skupne kotlovnice, ki ogrevajo več objektov [1,67%] 100,00% 0,00% 0,00% 0,00% 0,00% 0,00% 0,00% 0,00% 100% Energenti KWh 2, , kwh Daljinsko ogrevanje [0,00%] 0,00% 0,00% 0,00% 0,00% 0,00% 0,00% 0,00% 0,00% Energenti KWh kwh Skupaj energenti 3, kwh 32, , , , , kwh % 21,02% 2,80% 71,80% 0,06% 0,00% 0,04% 3,88% 0,40% 100,0% stran 39

40 5 PROMET (Dodatna pojasnila: Strokovne podlage, pogl. 8) Pri analizi podatkov o rabi energije v prometu je potrebno upoštevati dejstvo, da se zaradi narave sektorja velik del pogonskih goriv porabi ali pa oskrbuje izven meja določene občine. Prav zaradi tega se ne zdi smiselno opredeljevati rabo energije v prometu v celoti po posamezni občini, saj bi izračuni vsebovali zelo veliko napako. Zaradi tega je tudi nemogoče določiti oprijemljive energetske indikatorje, na podlagi katerih bi merili učinkovitost rabe energije v prometu znotraj občine. V tem poglavju so predstavljeni splošni podatki o obravnavanem sektorju. Opisane so tudi zaželene aktivnosti občine na tem področju in na koncu podani predlogi oziroma projekti, kako doseči zastavljene cilje. Promet na ravni občine je smiselno analizirati predvsem za področje javnega mestnega potniškega prometa, v kolikor v obravnavani občini obstaja. S področja javnega prometa je v občini Ilirska Bistrica potrebno pozornost posvetiti predvsem prevozu šolskih otrok (druge oblike mestnega potniškega prometa se na območju občine Ilirska Bistrica ne izvajajo). Na tem področju prometa se po doslej zbranih podatkih pojavlja težava neprimernega voznega parka. Podrobnejših podatkov o voznem parku za opravljanje te dejavnosti nismo uspeli pridobiti. Politika na sektorju prometa v občini mora usmerjati razvoj tega sektorja na pot trajnostne mobilnosti preko vzpodbujanja učinkovitega zasebnega in javnega prometa, pešačenja in kolesarjenja. Splošni ukrepi, ki sledijo tej usmeritvi so: o ozaveščanje in informiranje ljudi o prednostih in slabostih posameznega načina transporta, o širitev in urejanje območij, namenjenih pešcem, o širitev in urejanje kolesarskih poti, o ustrezna cenovna politika parkirnine, o možnost vpeljave avtobusov na gorivne celice oziroma uvajanje novih tehnologij (biogoriva), o brezplačni parkirni prostor za vozila na električni pogon itd.. Vsak projekt s področja prometa naj spremljajo tudi promocijske aktivnosti, ki urejanje prometa s strani energetike in okolja približajo ljudem. Občina naj pripravi seznam možnih projektov in te aktivnosti naj se predstavijo občanom. V kolikor želimo povečati trajnostne oblike transporta (javni prevoz, kolesarjenje, pešačenje), je potrebno tem področjem nameniti dovolj velika finančna sredstva (izgradnje novih, urejenih kolesarskih stez, širokih pločnikov itd.). Glede na to, da so finančna sredstva ponavadi omejena, je potrebno pripraviti prioritetne namene v financiranju transporta, na primer pri financiranju imajo prednost projekti, ki izboljšujejo razmere za pešce in kolesarje. stran 40

41 6 ANALIZA STANJA EMISIJ V OBČINI ILIRSKA BISTRICA (Dodatna pojasnila: Strokovne podlage, pogl. 7) EMISIJE, PROIZVEDENE Z OGREVANJEM STANOVANJ Sedanje stanje emisij, ki jih proizvajajo gospodinjstva z ogrevanjem stanovanj v občini Ilirska Bistrica individualne kurilne naprave (analiza za leto 2002) Analiza sedanjih emisij, ki izhajajo iz pridobivanja in rabe energije, je osnova za ukrepe za zamenjavo fosilnih energentov za obnovljive vire energije ter za učinkovito rabo energije. Najboljše nadomestilo za fosilna goriva je lesna biomasa, saj je pri zgorevanju lesa količina v zrak sproščenega CO 2 enaka kot pri gnitju in ga drevesa spet porabijo za svojo rast. Zaradi tega pravimo, da je lesna biomasa z vidika CO 2 nevtralno gorivo. Najpomembnejša energenta za ogrevanje stanovanj iz individualnih kurilnih naprav sta na območju občine Ilirska Bistrica les in kurilno olje, z močno prevlado lesa. Stanovanja, ki se ogrevajo samostojno, letno porabijo okrog 72,75 GWh energije in pri tem ustvarijo emisije plinov, kot jih prikazuje spodnji graf (CO 2, SO 2, NOx, CxHy, CO in prah). Graf 9: Emisije plinov, ki jih letno ustvarijo gospodinjstva za individualno ogrevana stanovanja, občina Ilirska Bistrica, kg/leto CO2*100 SO2 NOx CxHy CO*10 prah emisije plinov stran 41 Vir: Lasten izračun na podlagi podatkov iz Statističnega urada RS, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj Podatki o emisijah so izračunani na osnovi podatkov o številu stanovanj (in povprečni površini teh stanovanj), ki se ogrevajo s posameznim energentom. Na osnovi porabe posameznih energentov za ogrevanje stanovanj so izračunane emisije posameznih plinov. Za preračunavanje emisij za posamezne vrste energentov smo uporabili standardne podatke, ki se uporabljajo v Evropi in so običajni tudi v Sloveniji. Tabela z emisijskimi faktorji se nahaja v Strokovnih podlagah.

42 Primerjava emisij, ki jih z ogrevanjem stanovanj (individualne kurilne naprave) povzročijo gospodinjstva, med občino Ilirska Bistrica in Slovenijo (analiza za leto 2002) Emisije plinov v občini Ilirska Bistrica, ki jih s svojim ogrevanjem povzročajo individualno ogrevana stanovanja, smo primerjali z emisijami plinov individualno ogrevanih stanovanj v Sloveniji kot celoti. Podatke smo preračunali na prebivalca in jih s tem naredili primerljive. Spodnji graf prikazuje emisije različnih plinov v kg na prebivalca. Graf 10: Emisije plinov na prebivalca v občini Ilirska Bistrica in Sloveniji pri ogrevanju stanovanj, ki se ogrevajo individualno v letu ,00 6,00 emisije v kg na prebivalca 5,00 4,00 3,00 2,00 1,00 0,00 CO2*100 SO2 NOx CxHy CO*10 prah emisije plinov emisije v kg na prebivalca, SLO emisije v kg na prebivalca, Občina Ilirska Bistrica Vir: Lasten izračun na podlagi podatkov iz Statističnega urada RS, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj Graf prikazuje, da so predvsem emisije CO 2, pa tudi emisije SO 2, izražene v kg na prebivalca, v občini Ilirska Bistrica precej nižje od tistih, ki veljajo v povprečju za Slovenijo kot celoto (na prebivalca). Razlog za nižje emisije teh dveh plinov je v tem, da se v Ilirski Bistrici, v primerjavi s Slovenijo, precej manjši delež stanovanj ogreva s kurilnim oljem, zemeljski plin pa v občini sploh ni prisoten; posledica teh dveh dejstev so relativno nižje emisije CO 2 in SO 2. Velik delež individualno ogrevanih stanovanj se v Ilirski Bistrici ogreva z lesom in lesnimi ostanki, posledica tega so višje emisije CO in seveda nižje emisije CO 2, saj kurjenje lesa ne povzroča dodatnih emisij CO 2. Kljub višji porabi energije, gledano na prebivalca, v Ilirski Bistrici v primerjavi s Slovenijo, so torej emisije CO 2 in SO 2 v Ilirski Bistrici precej nižje, kar je posledica velikih razlik v strukturi virov ogrevanja EMISIJE VSEH PORABNIKOV ENERGIJE V OBČINI ILIRSKA BISTRICA Emisijam, ki jih z ogrevanjem stanovanj ustvarijo gospodinjstva, je potrebo prišteti še emisije, ki jih s porabo energije povzročijo ostali porabniki v občini: podjetja, javne stavbe in skupne kotlovnice. Skupne emisije vseh analiziranih porabnikov energije v občini Ilirska Bistrica so torej naslednje: stran 42

43 Graf 11: Skupne emisije vseh analiziranih porabnikov toplote v občini Ilirska Bistrica prah CO* CxHy NOx SO CO2* kg/leto emisije stanovanj, ki se ogrevajo individualno emisije javnih stavb SKUPNE EMISIJE emisije podjetij emisije kotlovnic Vir: Lasten izračun na podlagi podatkov Popisa prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002, zbranih podatkov iz vprašalnikov in telefonskih anket ter privzetih predpostavk in emisijskih vrednosti pri rabi posameznih energentov. Posamezne skupine porabnikov glede na prevladujoče energente različno prispevajo k emisijam posameznih plinov oziroma prahu. V naslednjem grafikonu prikazujemo deleže posameznih porabnikov v skupni končni količini posamezne spojine: Graf 12: Deleži emisij, ustvarjeni s strani posameznih skupin porabnikov energije v občini Ilirska Bistrica 100% 90% 80% 70% 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0% CO2*100 SO2 NOx CxHy CO*10 prah emisije stanovanj, ki se ogrevajo individualno emisije podjetij emisije javnih stavb emisije kotlovnic stran 43

44 Vir: Lasten izračun na podlagi podatkov Popisa prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002, zbranih podatkov iz vprašalnikov in telefonskih anket ter privzetih predpostavk in emisijskih vrednosti pri rabi posameznih energentov. Skupnim emisijam iz ogrevanja in tehnoloških procesov bi dejansko morali prišteti še emisije, ki nastanejo zaradi porabljene električne energije. Raba električne energije namreč posredno močno onesnažuje ozračje, saj je velik delež električne energije v Sloveniji proizveden iz fosilnih goriv. Leta 2005 je bilo na primer v slovenskih termoelektrarnah proizvedene kar 38 % celotne v Sloveniji proizvedene električne energije v tem letu (Vir: Energetska bilanca 2007). Povprečna vrednost emisij CO 2 pri proizvodnji električne energije za slovenski elektroenergetski sistem je 0,5 t/mwh (Uradni list RS, št. 68/1996 in 65/1998). stran 44

45 7 ANALIZA OBSTOJEČEGA STANJA OSKRBE Z ENERGIJO V OBČINI ILIRSKA BISTRICA 7.1 OSKRBA S TOPLOTO DALJINSKI SISTEM OGREVANJA Daljinski sistem ogrevanja v občini Ilirska Bistrica ni prisoten SKUPNE KOTLOVNICE Podjetje Stanovanje d.o.o. upravlja s šestimi skupnimi kotlovnicami na območju občine Ilirska Bistrica. Kotlovnice oskrbujejo s toploto 454 stanovanj in 11 poslovnih prostorov (Vir: Stanovanje d.o.o.). Vseh šest kotlovnic kot vhodni energent uporablja ELKO. Kotlovnice oskrbujejo porabnike zgolj s toplotno energijo, za pripravo sanitarne tople vode pa imajo porabniki vgrajene individualne električne hranilnike sanitarne tople vode. Specifična raba toplotne energije, t. j. raba toplotne energije glede na ogrevano površino, izražena v kwh/m 2 /leto, je v objektih, ki se ogrevajo iz obravnavanih kotlovnic, naslednja: Graf 13: Specifična raba toplotne energije objektov, ki se ogrevajo iz kotlovnic 160,00 140,00 120,00 137,93 122,13 137,93 123,15 125,39 kwh/m2/leto 100,00 80,00 60,00 98,52 40,00 20,00 0,00 I. II. III. IV. V. VI. Zap. št. kotlovnice Vir: Stanovanje d.o.o.. Iz grafa je razvidno, da je specifična raba energije v objektih, ogrevanih iz kotlovnic, relativno visoka, saj je potrebno upoštevati, da gre celotna poraba energije v teh kotlovnicah zgolj za ogrevanje prostorov in ne tudi za pripravo sanitarne tople vode. Izračun specifične rabe energije iz kotlovnice na Gregorčičevi ul. 23A je sicer pokazal na ustrezno porabo, vendar je bilo pri ogledu ugotovljeno, da sta tako kotel kot objekt v razmeroma slabem stanju. Razlog za nizko izračunano specifično rabo energije je zato verjetno v tem, da se velik del celotne ogrevane površine (poslovni prostori, skupaj okrog m 2 ogrevane površine) ogreva precej manj intenzivno kot preostali deli objekta (stanovanja). Specifična raba energije je bila izračunana za celotno površino. stran 45

46 Tabela 16: Stanje posameznih kotlovnic povzetek ugotovitev ogledov skupnih kotlovnic Naslov kotlovnice (Ogrevani objekti) I.) Rozmanova ul. 24F (Rozmanova ul. 24D, E, F, G, H, I, Rozmanova ul. 14) Število ogrevanih objektov: 3 Kurilne naprave (nazivna moč, leto izdelave) K1: kw; 1998 K2: kw; 1999 Splošno stanje kurilne naprave - predimenzioniranost kotlov - dolge veje do nekaterih porabnikov (250) m velike izgube, poleg tega kinete tudi niso bile še nič obnovljene vse od postavitve sistema - 2 ogrevalni veji - to je edina skupna kotlovnica, ki ima urejene podpostaje (7 podpostaj, vsaka ima svojo regulacijo) - lepo vzdrževani in dobro ohranjeni kotli II.) Gregorčičeva ul. 1A (Gregorčičeva ul. 1A) Število ogrevanih objektov: kw; problem so vibracije na kotlu, ki se pojavljajo takoj ob zagonu kotla ter nato še med 1. in 2. stopnjo delovanja; vibracije čutijo tudi stanovalci - v zelo slabem stanju so črpalke, ventili in cevi bi bila potrebna zamenjava III.) Gregorčičeva ul. 8B (Gregorčičeva ul. 8A, B, Gregorčičeva ul. 8D) Število ogrevanih objektov: 2 K1: 300 kw; 1997 K2: 300 kw; kotli in celotna kotlovnica so izredno lepo urejeni in vzdrževani - 3 ogrevalne veje (lekarna, stanovanja 1. blok, stanovanja 2. blok), vsaka ima svoj merilnik - vsak blok ima svoj zunanji termostat - ni toplotnih podpostaj - redno deluje en kotel, drugi samo izjemoma ob izredno nizkih temperaturah IV.) Gregorčičeva ul. 23A (Gregorčičeva ul. 23A, B) Število ogrevanih objektov: kw; predimenzioniranost kotla - 4 ogrevalne veje (2 vhoda stanovanj, trgovine, skladišča) - ni toplotnih podpostaj - kotel je bil že varjen, ker je puščal - kotel je v razmeroma slabem stanju stran 46

47 V.) Maistrova ul. 12 (Maistrova ul. 9, 10, 11, 12, 13, 15, 18, 20, Gubčeva ul. 7, 9, 11, 13) Število objektov: 5 K1: 800 kw; 2005 K2: 800 kw; ogrevalni veji, na vsako stran po 100 m (objekt, kjer je kotlovnica, je v sredini) - samo en zunanji termostat za obe veji - kotlovnica nima podpostaj - kotli so predimenzionirani - sta sicer dve črpalki, vendar deluje samo ena, druga je za rezervo - s stanovalci so se pred menjavo kotlov leta 2005 pogovarjali o lesni biomasi, vendar je bila takrat večina proti; tudi sicer je lokacija neprimerna za lesno biomaso, saj je kotlovnica v strnjenem središču naselja VI.) Rozmanova ul. 24A (Rozmanova ul. 24A, B, C) Število objektov: 1 K1: 300 kw; 1980 K2: 300 kw; dva stara kotla, eden ne dela več, že lansko zimo so se ogrevali samo z enim - enega imajo v načrtu zamenjati še letos, drugega pa bodo kupili prihodnje leto (nekoliko manjšega, saj je kotlovnica sicer predimenzionirana) - v kotlovnici je ogromno prostora, ker je bilo mišljeno, da bosta v njej še dva kotla, saj naj bi se na tej lokaciji gradilo še več blokov, ki pa se potem niso nikoli zgradili Kotlovnica, iz katere se ogreva Občina Ilirska Bistrica 500 kw, starost več kot 30 let - zelo stara kombinirana peč (premog/drva; sedaj se v njej kuri ELKO), točna starost ni znana, je pa verjetno starejša od 30 let - tovrstne kurilne naprave (kombinirane) imajo najnižje izkoristke, pod 50% - na tej lokaciji bi bila možna postavitev peči na lesne sekance, to bi bil hkrati tudi izredno lep pilotni projekt tovrstnega načina ogrevanja v občini; prostora za silos s sekanci je dovolj, prav tako je tudi v kotlovnici dovolj prostora za peč na lesne sekance Vse kotlovnice, razen ene, so predimenzionirane, posledica tega je njihovo neoptimalno delovanje. V naslednjem grafu je prikazana dimenzioniranost posameznih kotlovnic: stran 47

48 Graf 14: Dimenzioniranost kotlovnic 300,00 275,86 250,00 200,00 215,52 206,90 197,04 188,09 W/m2 150,00 123,15 100,00 50,00 0,00 I. II. III. IV. V. VI. Zap. št. kotlovnice Vir: Stanovanje d.o.o., lastni izračuni. Pravilna oziroma optimalna dimenzioniranost kotlovnice za ogrevanje stanovanjskih površin znaša okrog 120 W/m 2, iz zgornjega grafa je razvidno, da vse kotlovnice, razen ene, to vrednost močno presegajo. Večja skupna kotlovnica se nahaja tudi v industrijski coni v Podgradu, ki s toploto oskrbuje podjetja: - Plama-Pur d.d., - Plama-GEO d.o.o. ter - Termoplasti-Plama d.d. (v okviru tega podjetja deluje še podjetje IP Plama-Ter d.o.o.). Gre za toplovodni kotel Visman, nazivne moči 4,7 MW, leto izdelave 1999, gorivo mazut. Upravitelj kotlovnice je podjetje Plama-Pur d.d OSKRBA S PLINOM Občina Ilirska Bistrica ima zgrajeno plinovodno omrežje z utekočinjenim naftnim plinom (v nadaljevanju: UNP plinovod), distributer plina je podjetje Petrol Plin d.o.o.. V nadaljevanju navajamo podatke, ki jih je posredovalo podjetje Petrol Plin d.o.o.. UNP plinovod je zgrajen na območju mesta Ilirska Bistrica, in sicer v dolžini metrov. Skupno število priključkov je 164, aktivni pa so 104 priključki. V letu 2006 je bila struktura porabe UNP posameznih skupin porabnikov na omrežju UNP plinovoda naslednja: stran 48

49 Graf 15: Struktura porabnikov UNP na omrežju UNP plinovoda, Ilirska Bistrica, leto % 39% 35% Stanovanjski objekti Podjetja Javne stavbe Stanovanja (gospodinjski odjem) Vir: Petrol Plin d.o.o.. V letu 2001 je bilo na UNP plinovod priključenih 60 stanovanj (skupna ogrevana površina m 2, skupna poraba UNP m 3 ), do konca leta 2006 je število stanovanjskih aktivnih priključkov naraslo že na 90 (skupna ogrevana površina m 2, skupna poraba UNP m 3 ). Podjetja Skupna poraba UNP v podjetjih, ki so priključena na omrežje UNP plinovoda v Ilirski Bistrici, je leta 2006 znašala kg UNP. Največji porabniki med podjetji so: stran 49

50 Tabela 17: Največji porabniki UNP med podjetji, ki so priključena na omrežje UNP plinovoda v Ilirski Bistrici, leto 2006 Podjetje (naziv, naslov) Poraba plina v letu 2006 (v kg) Javne stavbe PREMA D.O.O SPAR SLOVENIJA D.O.O CLARK D.O.O ENGROTUŠ, D.O.O SEC,D.O.O GOSTINSTVO TOMEX,ANDREJ TOMŠIČ S.P ATELJE VILLA D.O.O ILIRIKA NALOŽBE D.O.O UNIKAT,D.O.O.,ILIRSKA BISTRICA SOČA KOPER D.D., TRGOVSKO PODJETJE Vir: Petrol Plin d.o.o.. Skupna poraba UNP v javnih stavbah, ki so priključene na omrežje UNP plinovoda v Ilirski Bistrici, je leta 2006 znašala kg UNP. Poraba po posameznih porabnikih je bila v letu 2006 naslednja: stran 50

51 Tabela 18: Poraba UNP v javnih stavbah, ki so priključene na omrežje UNP plinovoda v Ilirski Bistrici, leto 2006 Objekt (naziv, naslov) Poraba plina v letu 2006 (v kg) DOM STAREJŠIH OBČANOV GLASBENA ŠOLA ILIRSKA BISTRICA GIMNAZIJA ILIRSKA BISTRICA KNJIŽNICA MAKSE SAMSA ILIRSKA BISTRICA KONGREGACIJA ŠOLSKE SESTRE DE NOTRE DAME POŠTA SLOVENIJE D.O.O. SLOMŠKOV TRG MARIB ZZZS MIKLOŠIČEVA 24,LJUBLJANA OE KOPER CENTER ZA SOCIALNO DELO IL. BISTRICA DRUŠTVO UPOKOJENCEV DRUŠTVO TABORNIKOV ROD SNEŽNIŠKIH RUŠEVCEV IL.BIST 615 Vir: Petrol Plin d.o.o OSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO Območje občine Ilirska Bistrica pokriva distribucijsko podjetje Elektro Primorska d.d. V nadaljevanju navajamo podatke distrubuterja. Področje občine Ilirska Bistrica se napaja iz razdelilno transformatorske postaje 110/20 kv RTP Ilirska Bistrica, ki je bila zgrajena leta Osnovno napajanje je po vodih 110 kv Ilirska Bistrica Pivka in Ilirska Bistrica - Matulji. Distribucijsko omrežje je na SN 20 kv in je bilo obnovljeno po letu 1980; tako kot tudi NN razvodno omrežje po naseljih. Zanesljivost omrežja je zadovoljiva. Nihanja napetosti se pojavljajo občasno v posameznih delih naselij, kar Elektro Primorska d.d. poskuša rešiti z obnovo omrežij oziroma dogradnjo novih transformatorskih postaj. Problematični so posamezni investitorji male obrti na robih naselij. Omrežje je zazankano s sosednjimi razdelilno transformatorskimi postajami Pivka in Hrpelje. Skupno število transformatorskih postaj je 156, in sicer so zidane, montažne, betonske (na betonskem drogu) in pločevinaste. Na področju občine Ilirska Bistrica Elektro Primorska d.d. predvideva obnovo razdelilno transformatorskih postaj na nivoju 110 kv, postopek vodi ELES. Za potrebe obnove omrežja se z letnimi načrti prenavlja in dograjuje na podlagi izkazanih potreb. 7.4 JAVNA RAZSVETLJAVA V OBČINI V občini Ilirska Bistrica je javna razsvetljava prisotna v vseh naseljih občine. Skupno število svetil je ob popisu, ki je bil izveden v letu 2007, znašalo (Vir: Interni podatki Občine Ilirska Bistrica). Podatki o vrsti, starosti, skratka o tehničnih karakteristikah svetil se pri omenjenem popisu žal niso zbirali. stran 51

52 Po podatkih Elektro Primorska d.d. naj bi 86 % svetil v občini Ilirska Bistrica imelo živosrebrne sijalke, 10 % sijalk naj bi bilo natrijevih, 2 % kompaktnih fluorescentih svetil, 1 % naj bi zavzemala svetila na žarilno nitko, prav tako 1 % pa halogenska svetila. V letu 2006 so skupni stroški za javno razsvetljavo v občini znašali 51, SIT ( EUR), od tega 42, SIT ( EUR) za električno energijo, 3, SIT ( EUR) za popravila in vzdrževanja ter 6, SIT ( EUR) za nove investicije (Vir: Interni podatki Občine Ilirska Bistrica). Gibanje posameznih komponent stroškov za javno razsvetljavo v občini v obdobju od leta 2000 do leta 2006 je prikazano v naslednjem grafikonu: Graf 16: Gibanje stroškov za javno razsvetljavo v občini Ilirska Bistrica v obdobju , po posameznih komponentah stroškov SIT Letni stroški električne energije Letni stroški popravil in vzdrževanja Letni stroški novih investicij Vir: Interni podatki Občine Ilirska Bistrica. Glede na to, da je imela občina Ilirska Bistrica v zadnjih letih precejšnje stroške novih investicij v javno razsvetljavo, lahko predvidevamo, da je rast rabe električne energije za javno razsvetljavo v veliki meri posledica večanja števila svetil. Septembra 2007 je Vlada RS sprejela Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Ur. l. RS, št. 81/2007), konec novembra 2007 pa še Uredbo o spremembah in dopolnitvi Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Ur. l. RS, št. 109/2007). Namen omenjenih uredb je, med drugim, varstvo narave pred škodljivim delovanjem svetlobnega onesnaževanja in zmanjšanje porabe električne energije virov svetlobe, ki povzročajo svetlobno onesnaževanje. Uredba v svojem 5. členu določa, da letna poraba električne energije vseh svetilk, ki so na območju posamezne občine vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih stran 52

53 površin, ki jih občina upravlja, izračunana na prebivalca s stalnim ali začasnim prebivališčem v tej občini, ne sme presegati ciljne vrednosti 44,5 kwh 1. V Sloveniji se je v letih porabilo približno 70 kwh na prebivalca ali 142 GWh elektrike. Podatek je sicer glede tarifnega odjema elektrike za namene javne razsvetljave zanesljiv, niso pa vsi porabniki te elektrike upravljavci javne razsvetljave zunanjih odprtih površin. Tarifa, namenjena javni razsvetljavi, vključuje tudi porabo elektrike za pogon semaforjev, razsvetljavo tunelov na regionalnih cestah, razsvetljavo kulturnih spomenikov ter dekororativno razvetljavo fasad, izkoriščajo pa jo tudi posamezni uporabniki znotraj komunalnega sistema lokalnih javnih služb. Zato ocenjujejo, da se za pravo razsvetljavo zunanjih nepokritih cestnih in drugih javnih površin porabi letno v Sloveniji med 120 in 130 GWh ali okoli 60 do 65 kwh na prebivalca. Letna poraba elektrike za javno razsvetljavo nepokritih površin je večja, kakor to velja za letno povprečje v EU, kjer je poraba med 50 in 52 kwh na prebivalca. Zaskrbljujoče pa ni samo dejstvo, da je poraba elektrike za javno razsvetljavo v Sloveniji večja od povprečja EU, ampak tudi to, da poraba elektrike za javno razsvetljavo še narašča, in sicer z letno stopnjo, ki je zanesljivo večja od 2 % (od okoli 152 Gwh v letu 2000 do 146 GWh v letu 2006). (vir: Portal Energetika.net: Vlada sprejela uredbo o svetlobnem onesnaževanju). V spodnji tabeli so za primerjavo nekateri podatki drugih občin v Sloveniji in nekaterih evropskih mestih. Tabela 19: Primerjava porabe električne energije za javno razsvetljavo na prebivalca Poraba električne energije za javno Mesto razsvetljavo v kwh na prebivalca na leto Laško 26,18 Velenje 42,42 Ljubljana 90 Bruselj (Belgija velja za svetlobno najbolj onesnaženo državo) 57 Dunaj 37 Povprečje v Nemčiji Povprečje v EU Vir: Portal Energetika.net: Vlada sprejela uredbo o svetlobnem onesnaževanju; Konferenca KSSENA: Javna razsvetljava in svetlobno onesnaževanje, Velenje, 2007, Temno nebo Slovenije Diagram prikazuje porabo električne energije za javno razsvetljavo na prebivalca naključno izbranih občin. V vsoti je tudi delež porabe na avtocestah in državnih cestah, ki znese 8 kwh/prebivalca. Nemčija ima porabo približno 45 kwh. Tako v Sloveniji kot v Nemčiji uporabljamo varčne žarnice (sijalke). (Vir: podatek o porabi električne energije na prebivalca ni najbolj relevanten podatek za določevanje energetske učinkovitosti. Navezuje se na predvsem na Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Ur. l. RS, št. 81/2007), ki ni izrazito energetsko učinkovito naravnana stran 53

54 Slika 5: Poraba električne energije za javno razsvetljavo v kwh/prebivalca občine/leto Vir: stran 54

55 8 ANALIZA ŠIBKIH TOČK OSKRBE IN RABE ENERGIJE TER TEŽIŠČA PRI IZBIRI UKREPOV Šibke točke so področja rabe in oskrbe z energijo, kjer so glede na ugotovljeno trenutno stanje potrebna izboljšanja. Pri oblikovanju možnih izboljšav moramo poleg dobre analize stanja poznati tudi stališča oziroma cilje, ki naj bi jih občina imela na področju rabe in oskrbe z energijo. Ti so naslednji: stran 55 o večja raba OVE pri vseh porabnikih v občini, o spodbujanje ukrepov URE pri vseh porabnikih v občini, o zmanjšanje rabe goriv fosilnega izvora, o zmanjšanje emisij, sanacija potratnih stavb, ki so v upravljanju občine, o spodbujanje izrabe OVE v okviru večjih (skupnih) sistemov (npr. v okviru sistema daljinskega ogrevanja na lesno biomaso ali bioplin, mikrosistemi itd.). 8.1 ANALIZA ŠIBKIH TOČK OSKRBE Z ENERGIJO OSKRBA S TOPLOTO DALJINSKI SISTEM OGREVANJA Daljinski sistem ogrevanja na območju občine Ilirska Bistrica ni prisoten. Individualne kurilne naprave so običajno slabše vzdrževane, prav tako tudi slabše nadzorovane, saj mora vsak posameznik (ki običajno ni strokovnjak) skrbeti za svojo kurilno napravo. V primeru skupnih sistemov ogrevanja (večje centralne kotlovnice, daljinski sistemi ogrevanja) za kurilne naprave in celoten sistem skrbijo za to usposobljeni strokovnjaki, zato je nadzor posledično boljši. Tudi sami izkoristki so v primeru daljinskega sistema ogrevanja večji kot pri številnih individualnih sistemih, kar pomeni manj porabljenega energenta in manj emisij OSKRBA S PLINOM Zemeljski plin na območju občine Ilirska Bistrica ni prisoten. Pri oskrbi z zemeljskim plinom gre za to prednost, da običajno zamenja kurilne naprave na kurilno olje v urbanih naseljih, znano pa je, da kurilno olje povzroča precej več emisij toplogrednih plinov kot zemeljski plin. Območje mesta Ilirska Bistrica je plinificirano s plinovodom na UNP. Slabost takšnega sistema je, da je UNP izredno drag energent, zato porabniki energije, kljub temu, da bi se imeli možnost priključiti, izbirajo alternativne rešitve. Pri tem je potrebno poudariti, da je z okoljskega vidika edina sprejemljiva rešitev prehod iz ELKO na OVE, nikakor pa ne zamenjava starih peči na ELKO za nove peči na ELKO v tem primeru je z okoljskega vidika UNP sprejemljivejši energent. Težava je v tem, da je porabnike težko stimulirati za nekaj, kar predstavlja višje stroške OSKRBA S TOPLOTO IZ SKUPNIH KOTLOVNIC Skupne kotlovnice na območju Ilirske Bistrice imajo naslednje šibke točke: - predimenzioniranost kotlov v večini primerov; - ponekod so kurilne naprave že dotrajane ali so že zelo proti koncu življenjske dobe;

56 stran 56 - vse kotlovnice kot vhodni energent uporabljajo ELKO; ponekod bi bil možen tudi priklop na UNP omrežje, vendar stanovalci (ki so v vseh primerih lastniki kurilnih naprav) niso zainteresirani, saj jim ogrevanje z ELKO predstavlja cenejšo opcijo; v eni od kotlovnic (na Maistrovi) so pred zamenjavo kotlov leta 2005 razpravljali o ogrevanju z lesno biomaso, vendar stanovalci niso bili zainteresirani, poleg tega se ta kotlovnica nahaja v strnjenem naselju in bi bila oskrba z lesno biomaso izredno težka; - v večini primerov v kotlovnicah izraba lesne biomase ni možna, ker so večinoma v zgoščenem naselju; - kotlovnice večinoma nimajo toplotnih podpostaj (razen kotlovnice na Rozmanovi 24F); - ni merilnikov porabljene energije pri posameznih porabnikih, obračun toplote se izvaja na podlagi ogrevane površine; - slaba regulacija v večini kotlovnic (razen v kotlovnici na Gregorčičevi 8B, kjer ima vsaka veja svoj merilnik in svoj zunanji termostat) en zunanji termostat za vse objekte, ki se ogrevajo iz posamezne kotlovnice, ni ločenih merilnikov porabljene toplote po posameznih vejah JAVNA RAZSVETLJAVA Na področju javne razsvetljave je največja šibka točka v tem, da se dejansko ne ve, kakšno je njeno tehnično stanje. V letu 2007 se je sicer izvedel popis javne razsvetljave, vendar se je žal popisovalo le število svetil po posameznih naseljih in ne tudi njihove karakteristike. Upravitelj javne razsvetljave na območju občine Ilirska Bistrica je sicer podjetje Elektro Primorska, vendar ne razpolaga z nikakršnimi podatki o stanju javne razsvetljave v občini. 8.2 ANALIZA ŠIBKIH TOČK RABE ENERGIJE GOSPODINJSTVA INDIVIDUALNE KURILNE NAPRAVE Velik del oskrbe s toplotno energijo v stanovanjskih objektih v občini Ilirska Bistrica temelji na individualnih kuriščih. V to skupino spada 92 % vseh stanovanj v občini. Gre torej za precej močno skupino porabnikov. Tudi količina energije, ki jo potrošijo za svoje ogrevanje, je visoka. Po podatkih SURS se v tej skupini 64 % stanovanj ogreva z lesom in lesnimi ostanki, 28 % z ELKO, 4 % se jih ogreva z utekočinjenim naftnim plinom, ostala goriva imajo minimalne deleže. Ogrevanje stanovanj z električno energijo je v Ilirski Bistrici pod povprečjem Slovenije, kar je dobro, saj je električna energija energent, ki je»predragocen«za ogrevanje, poleg tega je pričakovati tudi rast cen električne energije (odpiranje trga, emisijske dajatve na elektriko, proizvedeno iz fosilnih goriv). Skupina porabnikov, ki jo je potrebno posebej omeniti in je prav tako potrebna posebne obravnave, so stanovanja, ki se ogrevajo z lesom in lesnimi ostanki. Teh stanovanj je v občini Ilirska Bistrica v primerjavi z drugimi slovenskimi občinami izredno veliko, kar je posledica visoke gozdnatosti občine. Pri rabi lesa kot energenta za ogrevanje je zelo pomembno, kako se ta les izrablja. Pomemben je nadzor emisij in učinkovitost kurjenja lesa, saj kurjenje lesa v starih in neustreznih kotlih z nizkim izkoristkom povzroča škodljive emisije ogljikovega monoksida. Zato je smiselno spodbujati zamenjavo starih kotlov in vgradnjo sodobnih kotlov za centralno ogrevanje na lesno biomaso, ki imajo manjše emisije in visok izkoristek. Kjer je

57 možno, je smiselna povezava več objektov z namenom skupnega ogrevanja na lesno biomaso tako imenovani mikrosistem. Tako se izrablja lokalno dostopen obnovljivi vir energije še bolj učinkovito. Nekaj manj kot tretjina individualno ogrevanih stanovanj v občini Ilirska Bistrica kot energent za ogrevanje uporablja kurilno olje. Za ta stanovanja je smiselno spodbujati prehod ogrevanja s kurilnim oljem na ogrevanje z lesno biomaso. Ker je kurilno olje gorivo fosilnega izvora in povzroča veliko emisij toplogrednih plinov, mora biti v interesu občine, da se kotli na kurilno olje postopno zamenjujejo za kotle na lesno biomaso (samostojno ogrevanje, mikrosistemi) JAVNE STAVBE Že na podlagi najosnovnejšega kazalnika za ugotovitev energetskega stanja objektov, t. j. specifična raba toplotne energije, smo zaključili, da so občinske javne stavbe v razmeroma dobrem stanju. Iz povprečja z izredno visoko specifično rabo toplotne energije med šolami in vrtci močno izstopata predvsem OŠ Jelšane ter VVZ dislocirana enota OŠ Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica, poleg teh pa tudi vse enote zdravstvenega doma. Na podlagi opravljenih ogledov smo pripravili prioritetni seznam potrebnih ukrepov za vsako pregledano stavbo, ki je predstavljen v poglavju o predlogih ukrepov v javnih stavbah. V veliko primerih so preliminarni energetski pregledi pokazali, da bi bilo že z dokaj enostavnimi, investicijsko nezahtevnimi ukrepi možno precej privarčevati pri porabi energije in prispevati k boljšemu počutju ljudi v teh stavbah. Splošne šibke točke v javnih stavbah so naslednje: dotrajane kurilne naprave, slaba izolacija, dotrajanost oken, strehe, slaba regulacija ogrevanja, pomanjkanje senzorjev prisotnosti, uporaba klasičnih žarnic namesto navadnih itd.. Večina javnih stavb v občini Ilirska Bistrica se ogreva s kurilnim oljem. Ob menjavi kurilnih naprav je potrebno razmisliti, ali je v teh objektih tehnično in ekonomsko možno preiti na ogrevanje z lesno biomaso. V poglavju o predlogih ukrepov v javnih stavbah navajamo tudi predloge zamenjav kotlov VEČJA PODJETJA V občini Ilirska Bistrica je v industrijskem sektorju nekaj večjih porabnikov energije, kjer je učinkovita raba energije še posebej pomembna. Tiste večje porabnike, ki še nimajo opravljenega energetskega pregleda, je potrebno spodbujati, da jih opravijo. Pri teh porabnikih je namreč izrednega pomena ugotoviti, kateri ukrepi bi omogočili energetske prihranke. Ker v večjih, energetsko intenzivnih podjetjih stroški energije ponavadi predstavljajo kar velik strošek v celotni strukturi stroškov, poleg tega gre tu pri rabi energije tudi absolutno za velike zneske, imajo večja podjetja običajno relativno dobro poskrbljeno za energetski menedežment, prav tako imajo največja podjetja običajno opravljen energetski pregled objektov, kar delno velja tudi za največja podjetja v občini Ilirska Bistrica. Bilanca opravljenih energetskih pregledov objektov podjetij in prisotnosti energetskega menedžerja v petih največjih podjetjih (glede na rabo toplotne energije) na območju občine Ilirska Bistrica je naslednja: stran 57

58 Tabela 20: Bilanca opravljenih energetskih pregledov objektov podjetij in prisotnost energetskega menedžmenta v petih največjih podjetjih glede na rabo toplotne energije na območju občine Ilirska Bistrica PODJETJE ENERGETSKI MENEDŽER (DA/NE) ENERGETSKI PREGLED OBJEKTOV (DA/NE) Lesonit d.o.o. n.p. n.p. Plama-Pur d.d. da da Javor Pivka d.d., PC Pohištvo, PE Bač da ne TIB storitve d.o.o., TIB transport d.d., IPIL d.o.o. ne ne Termoplasti-Plama d.d. ne da Izoterm-Plama d.d. ne da Vir: Izpolnjeni vprašalniki. Čeprav je potencial prihrankov na splošno v podjetjih veliko bolje izkoriščen kot v javnem sektorju, je kljub temu v večini podjetij prav gotovo možno doseči določene prihranke pri porabi energije. To bi pozitivno vplivalo na konkurenčnost podjetij (nižji proizvodni stroški), kar je lahko znaten pozitiven učinek investicij v učinkovito rabo energije. Zato bi bilo v vseh večjih in srednje velikih podjetjih, kjer energetskih pregledov še nimajo opravljenih, smiselno te opraviti, saj bi s tem ugotovili dejanske potencialne prihranke energije ter potrebne ukrepe za dosego teh prihrankov. V večini večjih podjetij v občini Ilirska Bistrica po doslej zbranih podatkih nimajo zaposlenega energetskega menedžerja. Problem v Ilirski Bistrici je tudi v strukturi energentov za proizvodne procese v podjetjih. Drugo največje podjetje še vedno uporablja mazut v velikih količinah, kar je z okoljskega vidika zagotovo velik problem. Pri največjih podjetjih prav tako nismo zasledili, da bi imelo katero od njih vgrajene naprave za soproizvodnjo toplotne in električne energije, kar bi predstavljajo veliko bolj učinkovito rabo energije od klasične. Naloga občine pri ukrepih v sektorju podjetij je predvsem ta, da podjetja na različne načine informira o pomembnosti in o dobrobitih učinkovite rabe energije ter okoljsko čim manj obremenjujočih tehnoloških procesih. stran 58

59 9 PRIHODNJA OSKRBA IN RABA ENERGIJE 9.1 UTEKOČINJENI NAFTNI PLIN V OBČINI ILIRSKA BISTRICA Prenosnega omrežja zemeljskega plina na območju občine Ilirska Bistrica ni. Na območju mesta Ilirska Bistrica je zgrajen plinovod z utekočinjenim naftnim plinom. Koncesijsko pogodbo za distribucijo ima podjetje Petrol Plin, d.o.o.. Problem utekočinjenega naftnega plina je, da je to drag energent, zato je kljub udobju, ki ga prinaša v skupnem sistemu, težko stimulirati porabnike energije, da se odločijo za tovrstno oskrbo z energijo. Če gre za plinovodno omrežje (kot velja tudi za Ilirsko Bistrico), gre z vidika porabnika za identične pridobitve glede udobja, kot to velja za primer plinovodnega omrežja z zemeljskim plinom: ne zahteva naročanja goriva in skladiščenja pri končnem porabniku. Tudi z vidika okolja je UNP nekoliko bolj ustrezen energent, kot na primer ELKO. To je razvidno tudi iz naslednjega grafa, ki prikazuje specifične emisije plinov in prahu na TJ energije iz ELKO, UNP in zemeljskega plina: Graf 17: Primerjava emisij toplogrednih plinov in prahu za kurilno olje, zemeljski plin in utekočinjeni naftni plin kg/tj CO2*1000 SO2 NOx CxHy CO prah ELKO ZP UNP Vir: študija Joanneum Research Graz Emissionsfaktoren und energietechnische Parameter für die Erstellung von Energieund Emissionsbilanzen im Bereich Raumwärmeversorgung ("Emisijski faktorji in energetsko-tehnični parametri za izdelavo energetskih in emisijskih bilanc na področju toplotne oskrbe"). Ravno na račun visoke cene ogrevanja z UNP-jem je porabnike težko spodbujati k tovrstni oskrbi. Pomemben argument je vsekakor skrb za okolje (v primerjavi s kurilnim oljem), vendar to pri cenovno občutljivih porabnikih energije običajno ni zadosten razlog, da bi se za to dejansko odločili. Če pogledamo porabnika energije, ki ima star kotel na ELKO in se odloča o nakupu nove kurilne naprave, lahko zaključimo, da naj ima (še posebej glede na veliko gozdnatost občine) lesna biomasa v katerikoli obliki (polena, sekanci, peleti) prioritetno mesto pred UNP-jem. Če pa primerjamo med seboj UNP in ELKO, ima, vsaj z vidika okolja, UNP prioriteto pred ELKO. stran 59

60 9.2 PREDVIDENA ŠIRITEV RABE ENERGIJE Predvideno širitev rabe energije smo izračunali na podlagi podatkov o predvidenih novogradnjah, ki smo jih pridobili s strani upravne enote (UE) Ilirska Bistrica. Predvidena raba energije v stanovanjskih objektih, za katere so že izdana gradbena dovoljenja, je naslednja: Tabela 21: Predvidena raba energije v novih stanovanjskih objektih gradbeno dovoljenje je že izdano Stanovanjski objekti Število objektov Energent Površina (m2) Predvidena raba energije (kwh) 15 ELKO UNP UNP indiv trdo gorivo (les) EE LB SKUPAJ Vir: UE Ilirska Bistrica, lastni izračuni. Predvidena raba energije v poslovnih objektih, za katere so gradbena dovoljenja že izdana, je naslednja: Tabela 22: Predvidena raba energije v novih poslovnih objektih gradbeno dovoljenje je že izdano Poslovni objekti Število objektov Energent Površina (m2) Prostornina (m3) Predvidena raba energije (kwh) 6 ELKO UNP UNP indiv trdo gorivo (les) konvektor iz TP SKUPAJ Vir: UE Ilirska Bistrica, lastni izračuni. Predvidena struktura energentov za ogrevanje zgoraj obravnavanih stanovanjskih in poslovnih prostorov je naslednja: stran 60

61 Graf 18: Predvidena struktura energentov za ogrevanja stanovanjskih in poslovnih prostorov za objekte z že izdanim gradbenim dovoljenjem kwh; 1% kwh; 1% kwh; 19% kwh; 42% kwh; 37% ELKO UNP LES EE OSTALO Vir: UE Ilirska Bistrica, lastni izračuni. Za gradnjo naslednjih objektov gradbeno dovoljenje še ni izdano, vendar se njihova izgradnja prav tako načrtuje v naslednjih letih. Predvidena raba energije v novih stanovanjskih objektih s še ne izdanimi gradbenimi dovoljenji je naslednja: Tabela 23: Predvidena raba energije v novih stanovanjskih objektih gradbeno dovoljenje še ni izdano Stanovanjski objekti Število objektov Energent Površina (m2) Predvidena raba energije (kwh) 250 stanovanj EE ali UNP stanovanj n.p SKUPAJ Vir: UE Ilirska Bistrica, lastni izračuni. Predvidena je tudi gradnja nove proizvodne hale v IC Ilirska Bistrica, za katero smo izračunali naslednjo predvideno rabo energije: Tabela 24: Predvidena raba energije v novih poslovnih objektih gradbeno dovoljenje še ni izdano Poslovni objekti Objekt Energent Površina (m2) Prostornina (m3) Predvidena raba energije (kwh) proizvodna hala n.p SKUPAJ Vir: UE Ilirska Bistrica, lastni izračuni. Skupna raba energije se bo na račun novogradenj po prvih ocenah povečala za okvirno 4,34 GWh toplotne energije, pri čemer so deleži posameznih porabnikov naslednji: o stanovanjski objekti: 58 %, o poslovni objekti (razen nove proizvodne hale v IC Ilirska Bistrica): 18 %, o proizvodna hala: 24 %. stran 61

62 Za objekte, kjer gradbeno dovoljenje še ni pridobljeno, predviden energent za oskrbo s toploto še ni poznan. Pri ostalih objektih glede na predvideno rabo energije s 43 % prevladuje ELKO, sledi UNP s 37 %, nato les in lesni ostanki z 19 %. Delež ostalih energentov in načinov ogrevanja je v tej skupini zanemarljiv. Poleg zgoraj navedenih gradenj obstaja možnost širitve tudi nekaterih obstoječih industrijskih, obrtnih oziroma industrijsko-obrtnih con v občini. Tabela 25: Obstoječe IC, OC ter IOC v občini z možnimi ter načrtovanimi širitvami Zasedene Število Prazne Možnost Načrtovana Naziv površine podjetij površine širitve širitev IC P m m m 2 IC P m m m 2 IC P m m 2 OIC TRNOVO m m m 2 OC KOSEZE m m 2 IC PLAMA PODGRAD m m 2 Vir: Občina Ilirska Bistrica. Načrtovana pa je tudi gradnja nekaterih novih con (Vir: Občina Ilirska Bistrica): IC Ilirska Bistrica V teku je priprava dokumentacije in pridobivanje dovoljenj za komunalno urejanje IC Ilirska Bistrica, začetek urejanja površin je načrtovan za leto 2007, po končani investiciji bo na novo pridobljenih m 2 komunalno urejenih zemljišč. OIC Trnovo Načrtovana je ureditev novih površin v velikosti m 2. IC Podgrad Načrtovana je ureditev obrtno industrijske cone v velikosti m 2. OC Podgrad Načrtovana je ureditev obrtne cone v Podgradu v velikosti m 2. Predvideno rabo energije v novih conah je nemogoče izračunati, saj s podatki o predvidenih dejavnostih v teh conah ne razpolagamo. 9.3 NAPOTKI PRI ENERGETSKI OSKRBI NOVOGRADENJ Že v fazi sprejemanja načrtov za večje sklope novogradenj je potrebno predvideti celostno oskrbo z energijo na posameznih območjih. To pomeni, da je potrebno načrtovati predvsem nove skupne sisteme ogrevanja z eno kurilno napravo, ki bodo nadomestile sicer morebitne številne posamezne kurilne naprave, ki so tako ekološko kot tudi ekonomsko manj sprejemljiva rešitev. Predvsem pa je potrebno pred odločitvijo o energetski oskrbi vsake novogradnje pretehtati ekonomske in tehnične možnosti uvajanja obnovljivih virov energije. Energetski zakon (EZ-UPB2; Uradni list RS, št. 27/07) v zvezi z novogradnjami pravi, da je»pri graditvi novih stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega m 2, in pri rekonstrukciji stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega m 2 in pri katerih se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, treba izdelati študijo izvedljivosti, pri kateri se upošteva stran 62

63 tehnična, okoljska in ekonomska izvedljivost alternativnih sistemov za oskrbo z energijo, kot so decentralizirani sistemi na podlagi obnovljivih virov energije, soproizvodnja, daljinsko ali skupinsko ogrevanje ali hlajenje, če je na voljo, ter toplotne črpalke. Študija izvedljivosti je obvezna sestavina projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja v skladu s predpisi o graditvi objektov.«iz tega predpisa so izvzete stavbe, katerih oskrba z energijo je določena v lokalnem energetskem konceptu, stavbe, za katere predpis lokalne skupnosti določa obvezno priključitev na določeno vrsto energetskega omrežja oziroma uporabo določene vrste goriva in še v nekaterih ostalih primerih. Za posamezno od zgoraj navedenih predvidenih novogradenj ocenjujemo, da bi bil zanje najbolj primeren naslednji način in vir ogrevanja (načini so rangirani od najbolj primernega do ostalih še sprejemljivih): o Individualni stanovanjski in poslovni objekti: obnovljivi viri energije, priklop na plinovod (če se nahajajo na območju plinovoda). o Večstanovanjska gradnja: 1. Kompleks 100 stanovanj ob Domu starejših občanov: obnovljivi viri energije ali priklop na plinovod; obvezno skupna kotlovnica. Stanovanjski kompleks naj bi se gradil na območju plinovoda (ob Domu starejših občanov), zato predlagamo, naj se kompleks priklopi na plinovodno omrežje, ki je v neposredni bližini. Edina sprejemljivejša alternativa so obnovljivi viri energije; za ogrevanje je najbolj primerna lesna biomasa, ki ima na območju občine tudi največji potencial med vsemi OVE. 2. Kompleks 250 stanovanj na območju bivše TOK: bioplin, ostali obnovljivi viri energije, priklop na plinovod; obvezno skupna kotlovnica. Za kompleks, ki naj bi se gradil na območju bivše tovarne TOK, je v planskih dokumentih omenjena tudi možnost, da bi se kompleks ogreval z električno energijo, kar je okoljsko najmanj sprejemljiva rešitev. Zato na tem mestu apliciramo na občino in upravno enoto, naj skušata preprečiti, da bi se ta stanovanja ogrevala z električno energijo. Obstajata najmanj dve boljši rešitvi. Na obravnavanem območju podjetje Biofutura d.o.o. iz Trzina gradi bioplinsko napravo, ki bi lahko oskrbovala tudi omenjeni stanovanjski kompleks. Oskrba kompleksa z bioplinom bi bila glede na okoliščine (gradnja bioplinske naprave v neposredni bližini) najprimernejši način oskrbe tega kompleksa. Bolj primerna oskrba od oskrbe z električno energijo bi bila tudi oskrba z UNP, ki je sicer v primerjavi z ELKO dražji energent, vendar okolju bolj prijazen, poleg tega bo šlo v tem primeru za velikega porabnika, ki ima morda možnost pri dobavitelju plina izpogajati ceno, ki bi bila na ravni cene ELKO. Vsekakor je pri tovrstnih gradnjah potrebno poskrbeti za skupne sisteme ogrevanja, torej skupne kotlovnice. o Nova proizvodna hala v IC Ilirska Bistrica: plinovoda na tem območju še ni, je pa predvidena izgradnja na obravnavanem območju v obdobju V kolikor bo hala zgrajena prej, je pomembno predvsem to, da se oskrba s toploto uredi iz skupnega vira, torej iz skupne kotlovnice. Ko bo zgrajen plinovod, bo odločitev o priklopu nanj najverjetneje sprejeta na podlagi ponujene cene. Glede na to, da bo šlo za večjega porabnika, morda obstaja možnost za zagotovitev nižje cene UNP, ki bi bila na ravni cene ELKO. stran 63

64 stran 64 o Širitev obstoječih con: Pri vseh obstoječih conah, ki se širijo, je pomembno, da se oskrba s toploto v njih kot celoti uredi čim bolj učinkovito. To pomeni, da naj se najprej preverijo morebitne proste kapacitete v kurilnih napravah pri obstoječih podjetjih v posamezni coni. V nekaterih primerih bo morda možna celotna oskrba iz obstoječih naprav. o Gradnja novih con: Pri gradnji povsem novih con je največjega pomena to, da se uredijo skupne kotlovnice, kar pomeni, da se bo celotna cona na zaokroženem območju ogrevala iz ene naprave (oziroma sistema več naprav v enem sklopu). Nato pa je, kot že omenjeno zgoraj, potrebno tudi spodbuditi podjetja, ki se bodo v conah nahajali, da razmislijo o oskrbi s toploto iz obnovljivih virov energije. Občina lahko na primer to spodbudi tudi s tem, da pri komunalnem opremljanju con že položi tudi toplovodne cevi in potem to ponudi podjetjem kot izhodišče. Pri vseh conah (širitvi obstoječih, gradnji novih) bi na splošno moralo biti v interesu občine, da se uredijo čim bolj enotni in učinkoviti načini ogrevanja ter morda celo vpeljava obnovljivih virov energije v katero od njih. V IC Ilirska Bistrica podjetje Lesonit za toplotno oskrbo že uporablja lesne ostanke, ki nastajajo v okviru njihovega proizvodnega procesa, kar je izredno pozitivno. Morda bi se ta vir energije lahko pričel uporabljati v celotni coni, seveda z dodatnimi količinami, saj ima podjetje Lesonit že samo za svoje potrebe lastnih lesnih ostankov premalo in jih dodatno kupuje na trgu. Pri tem ima občina zelo pomembno vlogo, saj je njena naloga v tem, da skuša porabnike najprej informirati s sredstvi, ki jih ima na voljo. V naslednji fazi je občina lahko pobudnica takšnega sistema v smislu, da spodbudi pogovore med vsemi vpletenimi. Predvsem za industrijske cone, kjer obstajajo celoletne potrebe po toploti, je potrebno proučiti tudi možnosti soproizvodnje toplote in električne energije (SPTE). V že obstoječih conah je naloga občine predvsem ta, da informira podjetja tudi o tej možnosti. V conah, ki nastajajo na novo, pa lahko občina naloži investitorjem obvezo o izdelavi študije izvedljivosti tovrstnega načina oskrbe z energijo. 9.4 USMERITVE OBČINE ILIRSKA BISTRICA GLEDE PRIHODNJE OSKRBE Z ENERGIJO NA POSAMEZNIH OBMOČJIH OBČINE Občina mora predvsem poskrbeti za celostno oskrbo z energijo za vse porabnike. Opredeljene mora imeti usmeritve, koncepte in se jih pri urejanju tega področja tudi držati. S tem se zagotovi, da je oskrba načrtovana, nadzorovana in okoljsko čim bolj sprejemljiva. Občina Ilirska Bistrica mora pri načrtovanju bodoče energetske oskrbe upoštevati: o obstoječe plinovodno omrežje v občini (UNP), o možnosti za oskrbo preko centralnih kotlovnic z manjšimi daljinskimi sistemi ogrevanja do porabnikov, o trenutni način oskrbe, ki temelji pretežno na individualnem konceptu ter o potencial lokalnih OVE, kjer prevladuje predvsem lesna biomasa. Energetska politika občine naj bi se razvijala predvsem v smeri uporabe okolju prijaznih in obnovljivih virov energije, hkrati pa v smeri čim manjše porabe oziroma k njenemu varčevanju. Za pripravo okvirnih usmeritev glede prihodnje oskrbe z energijo na posameznih območjih občine Ilirska Bistrica smo občino razdelili na tri dele:

65 o območje plinovoda v mestu Ilirska Bistrica (Območje 1), o ostala strnjena urbana območja v občini, ki niso plinificirana (Območje 2) ter o ruralna območja redkejše poselitve (Območje 3). Za Območje 1 bi bilo sicer najbolj smiselno predlagati spodbujanje porabnikov toplote k priklopu na plinovodno omrežje, vendar je problem v tem, da gre za UNP in ne za zemeljski plin. UNP je v primerjavi z zemeljskim plinom drag energent, poleg tega so tudi negativni učinki uporabe zemeljskega plina precej manjši kot na primer uporabe UNP, kar je prikazano v zgornjem grafikonu, kjer so primerjane specifične emisije pri uporabi ELKO, zemeljskega plina in UNP. Glede na navedeno svetujemo za to območje naslednji prioritetni vrstni red energentov: - obnovljivi viri energije, - UNP iz plinovoda, - ELKO. Posebno poglavje pri načrtovanju bodoče oskrbe v primeru mest, kakršno je Ilirska Bistrica, prav gotovo zavzemajo skupne kotlovnice. Te bi morale predvsem pri ogrevanju stanovanj v večstanovanjskih stavbah prevladovati, saj je to najbolj učinkovit način ogrevanja takšnih objektov. Po izteku koncesije za distribucijo UNP in v kolikor na obrobje občine takrat še ne bo pripeljano prenosno omrežje zemeljskega plina, pa na sedaj plinificiranem območju svetujemo izgradnjo toplovoda in sistem daljinskega ogrevanja z lesno biomaso kot vhodnim energentom. Na območju občine res ni velikih lesnopredelovalnih obratov, ki bi razpolagali z velikimi količinami lesnih ostankov. Kljub temu velja poudariti, da je občina izredno gozdnata, gozdovi se zaraščajo tudi tu, saj je realizacija možnega poseka v občini komaj 60 % (Vir: Zavod za gozdove Slovenije). Sistem DOLB bi poleg ugodnih vplivov na okolje ter nižje cene ogrevanja za končnega porabnika prinesel tudi kakšno novo delovno mesto v občini, kar ni zanemarljiv podatek. Na ostalih dveh območjih (Območje 2 in Območje 3) bi morala občina aktivno spodbujati izrabo obnovljivih virov energije, glede na potencial predvsem lesno biomaso bodisi v okviru popolnoma individualnih sistemov bodisi v okviru morebitnih mikrosistemov ogrevanja. Naselja na teh območjih po prvih ocenah niso primerna za daljinsko ogrevanje (ni velikih porabnikov, ki bi bistveno povečali gostoto odjema na nekem zaokroženem območju), za mikrosistem ogrevanja bi bili marsikje pogoji hitro izpolnjeni, zato naj se spodbuja tudi ta način ogrevanja. Pomemben obnovljivi vir energije, ki ima prav tako ogromen potencial, je sončna energija; izrabo tega vira energije bi morala občina prav tako čim bolj aktivno spodbujati. V zvezi s skupnimi kotlovnicami občini svetujemo, naj stopi v kontakt z upraviteljem in ga spodbudi za izdelavo načrtov posodobitev oziroma potrebnih sanacij. Problem skupnih kotlovnic je, da so v lasti stanovalcev, ti pa se za sanacije običajno odločajo šele takrat, ko sistem odpove v celoti. Naloga občine in na njeno pobudo tudi upravitelja kotlovnic je, da lastnike informira, na katerih mestih je možno doseči prihranke pri rabi energije; med drugim tudi z zamenjavo kurilnih naprav prej kot takrat, ko te popolnoma odpovejo in tvegajo, da bodo sredi zime ostali brez ogrevanja. Pri ogledih kotlovnic je bilo tudi ugotovljeno, da so večinoma močno predimenzionirane, zato bi bilo smiselno, da se upravitelja kotlovnic stran 65

66 spodbudi, da ob naslednjem kupovanju novih kurilnih naprav svetuje lastnikom bolj racionalen nakup. stran 66

67 10 OCENA POTENCIALA LOKALNIH OBNOVLJIVIH ENERGETSKIH VIROV V OBČINI ILIRSKA BISTRICA 10.1 LESNA BIOMASA (Dodatna pojasnila: Strokovne podlage, pogl. 4.1) Občina Ilirska Bistrica se nahaja na gozdnatejšem območju Slovenije. Delež z gozdovi poraščene površine v občini Ilirska Bistrica namreč znaša skoraj 70 % (Vir: Zavod za gozdove Slovenije). Notranjsko-kraška regija, kamor sodi tudi občina Ilirska Bistrica, je glede površine gozdov eno bogatejših območij v Sloveniji. Skupna površina gozda v občini Ilirska Bistrica znaša ha (Vir: Zavod za gozdove Slovenije). Na enem ha gozda je v Sloveniji v povprečju shranjenih 240 m 3 lesa, letni prirast gozdov v Sloveniji pa znaša približno 6,2 m 3 na ha (Vir: Lesna biomasa neizkoriščeni domači vir energije; FEMOPET Slovenija; 1998). Etat oziroma največji možni letni posek, ki sicer znaša okrog 50 % letnega prirasta gozdov, na območju občine Ilirska Bistrica znaša m 3. Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije znaša realizacija največjega možnega poseka v občini ilirska Bistrica zgolj okrog 60 %. Delež zasebnega gozda v občini Ilirska Bistrica znaša 64,1 % (Vir: Zavod za gozdove Slovenije). Povsem razumljiva posledica precejšnje gozdnatosti območja je relativno veliko število stanovanj, ki se ogrevajo z lesom in lesnimi ostanki; po podatkih SURS se je namreč v letu 2002 s tem energentom na območju občine Ilirska Bistrica ogrevalo okrog 59 % vseh stanovanj oziroma 64 % individualno ogrevanih stanovanj (za primerjavo navajamo podatek za Slovenijo, kjer se je v letu 2002 z lesom in lesnimi ostanki ogrevalo 30 % vseh stanovanj oziroma 39 % individualno ogrevanih stanovanj). Pri tem pa je potrebno poudariti, da je ogrevanje z lesom prisotno predvsem na predelih izven mesta Ilirska Bistrica tu se namreč z lesom in lesnimi ostanki ogreva zgolj slabih 30 % vseh stanovanj, medtem ko je ta odstotek v ostalih krajih bistveno višji (70-80 %). Po ocenah Gozdarskega inštituta Slovenije in Zavoda za gozdove Slovenije sodi občina Ilirska Bistrica med zelo primerne občine za izrabo lesne biomase v energetske namene. Primernost občin so ocenili glede na tri skupine kazalcev: stran 67 o Demografski kazalci: delež zasebne gozdne posesti, površina gozda na prebivalca in delež stanovanj, kjer za ogrevanje uporabljajo les kot glavni oziroma edini vir energije. o Socialno-ekonomski kazalci: delež gozda, realizacija najvišjega možnega poseka in ocenjen delež lesa, primernega za energetsko rabo. o Gozdnogospodarski kazalci: povprečna velikost gozdne posesti, delež težje dostopnih in manj odprtih gozdov ter delež mlajših razvojnih faz gozda. Iz navedenih kazalcev so oblikovali skupen rang, ki ima 5 stopenj primernosti. Rang 1 so dobile občine, ki so na podlagi omenjenih kazalcev manj primerne za rabo lesne biomase, v rang 5 pa so uvrstili občine, ki so bolj primerne. Občina Ilirska Bistrica ima skupen rang primernosti 5 (demografski kazalci: 4, socialno-ekonomski kazalci: 2 in gozdnogospodarski kazalci: 4) (Vir: Občina lahko lesno biomaso pridobiva neposredno iz gozda (čiščenje gozdov) ter posredno preko lesnopredelovalnih obratov, ki jih je v občini Ilirska Bistrica sicer precej, vendar se po doslej zbranih podatkih ni izkazalo, da bi bil pri teh podjetjih prisoten velik potencial odvečnih

68 lesnih ostankov. Največjim lesnopredelovalnim obratom po seznamu, ki ga je pripravila občina Ilirska Bistrica, so bili namreč poslani vprašalniki o količini lesnih ostankov pri njihovi dejavnosti, na osnovi katerih si sicer lahko pomagamo pri določitvi dejanskega potenciala lesne biomase na območju občine. Iz prejetih anket se je glede lesnih ostankov izkazalo, da z največjimi količinami lesnih ostankov v občini sicer razpolaga podjetje Lesonit d.o.o., vendar celotne količine porabijo v okviru lastnega proizvodnega procesa. Poleg lastnih lesnih ostankov manjkajoče količine sekancev kupujejo na trgu. V podjetje Javor Pivka d.d., PC Pohištvo, je bil vprašalnik poslan naknadno, vendar podatkov nismo dobili. V večini podjetij lesnopredelovalne dejavnosti so količine lesnih ostankov zanemarljivo majhne, jih vse porabijo zase oziroma delo poteka na terenu in lesni ostanki sploh ne nastajajo. Večina srednje velikih lesnih obratov že ima organizirano prodajo lesnih ostankov. Pridobljene podatke prikazujemo v naslednji tabeli: Tabela 26: Količine lesnih ostankov v lesnih obratih v občini Ilirska Bistrica Vir: Izpolnjeni vprašalniki, telefonsko anketiranje. Iz zbranih podatkov je razvidno, da v okviru lesnopredelovalnih obratov ni prav veliko odvečnih lesnih ostankov, s katerimi bi bilo možno oskrbovati kakšen večji sistem ogrevanja z lesno biomaso. Kljub temu bodo v nadaljevanju izdelave projekta identificirane lokacije, kjer bi bil takšen sistem izvedljiv z vidika odjema toplote BIOPLIN (Dodatna pojasnila: Strokovne podlage, pogl. 4.2) V namene pridobivanja bioplina se lahko uporablja precej surovin različnega izvora. Uporabijo se lahko surovine iz kmetijstva (gnoj, gnojevka), energijske rastline, poljedelski stran 68

69 ostanki, komunalni odpadki (pokošena trava, ostanki iz vrtov) in ostanki hrane. Tudi nekateri industrijski ostanki predstavljajo možnost izrabe v namene pridobivanja bioplina. Uporaba tega obnovljivega vira energije občini ali posameznim območjem v občini prinaša večjo neodvisnost in stabilnost tako na področju preskrbe z električno energijo kot na področju ogrevanja. Hkrati pomeni za podjetje ali kmetijo nove dejavnosti (turizem, prodaja električne energije) in možnosti izobraževanja ter informiranja za vse v občini, ki jih ta tematika zanima. V kolikor obstaja v neki občini nekaj večjih kmetij, je smiselno poskrbeti za zbiranje živalskih ostankov na enem mestu in jih uporabiti za proizvodnjo bioplina. Poiskati je potrebno ustrezno mesto, kjer bi bilo možno zbiranje in predelava teh odpadkov. Po podatkih Popisa kmetijskih gospodarstev 2000 je v občini Ilirska Bistrica 506 družinskih kmetij, ki se ukvarjajo z vzrejo govedi. Med temi kmetijami jih je okrog 36 % takšnih, ki imajo zgolj 1-2 glavi govedi, le 4 kmetije pa so takšne, ki imajo po podatkih SURS-a več kot 20 glav govedi. Poleg tega je v občini ilirska Bistrica še 147 družinskih kmetij, ki se ukvarjajo s prašičerejo (Vir: Popis kmetijskih gospodarstev 2000, SURS). Za občino Ilirska Bistrica je v nadaljevanju študije najprej ocenjen potencial izrabe bioplina na osnovi podatkov o številu glav živine in površini poljščin, iz katerih se lahko pridobiva bioplin. Vira teh podatkov sta Popis kmetijskih gospodarstev 2000 (Statistični urad RS), podatki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP). Količina gnoja in gnojevke v občini Ilirska Bistrica Tabela 28 prikazuje število glav živine (Vir: Popis kmetijskih gospodarstev 2000 in podatki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano) in na tej osnovi izračunano prvo oceno potenciala bioplina v Občini Ilirska Bistrica. Število živine se preračuna na GVŽ (glav velike živine). Ena GVŽ je 600 kg žive teže živali, oziroma (Vir: Statistični urad RS): o 1 govedo = 1 GVŽ o 1 krava molznica = 1 GVŽ o 1 prašič = 0,115 GVŽ o 1 piščanec = 0,003 GVŽ Faktorji za preračun (Tabela 27) so povzeti po avstrijskem informacijskem listu, Ökoenergie Nummer 45 b: Biogas - Strom und Wärme aus dem Kreislauf der Natur. Tabela 27: Potencial bioplina iz živalskih odpadkov na 1 GVŽ na dan Žival Govedo Prašiči Perutnina Potencial bioplina na 1 GVŽ na dan 1,3 m 3 / dan 1,5 m 3 / dan 2,0 m 3 / dan Prve ocene potenciala bioplina v občini Ilirska Bistrica so torej naslednje: Vir: Dissemond et. al. '93, Dunaj, Umweltbundesamt. stran 69

70 Tabela 28: Ocenjeno število glav živine in potencial proizvodnje bioplina na dan in na leto v občini Ilirska Bistrica Živali Število GVŽ m 3 plina / dan m 3 plina/leto Govedo , Prašiči SKUPAJ , Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (podatki za govedo), Popis kmetijskih gospodarstev 2000 (podatki za prašiče), anketa na največji piščančji farmi (podatek za piščance) ter Faktorji za preračunavanje potenciala bioplina iz GVŽ. Po podatkih, ki nam jih posredovalo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je v občini Ilirska Bistrica po posameznih naseljih naslednje število govedi (podatki veljajo za leto 2004): Tabela 29: Število govedi po naseljih v Občini Ilirska Bistrica NASELJE ŠTEVILO GOVEDI NASELJE ŠTEVILO GOVEDI BAČ 147 PODGRAD 8 BRCE 10 PODGRAJE 21 DOBRO POLJE 58 PODSTENJE 85 DOLENJE PRI JELŠANAH 30 PODSTENJŠEK 7 DOLNJA BITNJA 41 PODTABOR 5 DOLNJI ZEMON 74 PREGARJE 51 FABCI 21 PRELOŽE 77 GABRK 5 PREM 38 GORNJA BITNJA 4 RATEČEVO BRDO 81 GORNJI ZEMON 42 RAČICE 24 HARIJE 83 REČICA 6 Nadaljevanje tabele na naslednji strani Nadaljevanje tabele: NASELJE ŠTEVILO GOVEDI NASELJE ŠTEVILO GOVEDI HRUŠICA 6 SABONJE 62 HUJE 42 SMRJE 127 ILIRSKA BISTRICA 65 SOZE 33 JABLANICA 26 STAROD 1 JANEŽEVO BRDO 14 STUDENA GORA 16 JASEN 37 SUŠAK 1 KILOVČE 31 TOMINJE 61 KNEŽAK 90 TOPOLC 31 KORITNICE 127 TRPČANE 37 KOSEZE 24 VELIKA BUKOVICA 94 KUTEŽEVO 19 VELIKO BRDO 20 MALA BUKOVICA 44 VRBICA 20 2 Podatek o številu govedi velja za leto 2004 (Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano). 3 Podatek o številu prašičev velja za leto 2000 (Vir: Popis kmetijskih gospodarstev 2000, SURS). stran 70

71 MALE LOČE 5 VRBOVO 15 MEREČE 24 ZABIČE 31 NOVA VAS PRI JELŠANAH 7 ZAJELŠJE 26 NOVOKRAČINE 1 ZAREČICA 78 OSTROŽNO BRDO 49 ZAREČJE 48 PAVLICA 3 ŠEMBIJE 21 PODBEŽE 37 ČELJE 8 SKUPAJ Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Spodnja meja, pri kateri je ekonomsko upravičeno pridobivanje in energetska izraba bioplina, je GVŽ na farmo. Po izkušnjah strokovnjakov so v Sloveniji za pridobivanje bioplina in njegovo kasnejšo energetsko izrabo dejansko primerne kmetije z okoli 100 in več GVŽ. Pridobivanje bioplina na eni od kmetij, ki ima pogoje za izrabo bioplina, bi bilo pomembno za celotno občino. Poleg gnoja in gnojevke bi bilo možno dodajati v fermentor tudi organske odpadke iz gospodinjstev in kuhinj v javnih stavbah, kjer imajo pripravo hrane za zaposlene (ostanki hrane, odpadna jedilna olja). Za proizvodnjo bioplina je primerna tudi t. i. zelena biomasa, katere potencial v občini Ilirska Bistrica prikazujemo v naslednjih tabelah. Količina zelene biomase v Občini Ilirska Bistrica Tabela 31 prikazuje površine različnih poljščin, ki jih v občini gojijo. Za pridobivanje bioplina so pomembne predvsem pšenica, ječmen, silažna koruza, koruza za zrnje in sladkorna pesa. Za pridobivanje bioplina v fermentorju se uporabljajo rastlinski ostanki, in sicer slama žit, koruznica in ostanki sladkorne pese. stran 71

72 Tabela 30: Rastlinski ostanki za posamezne poljščine (v tonah na leto) POLJŠČINA Koruza za zrnje Silažna koruza Sladkorna pesa Slama Pšenica Ječmen RASTLINSKI OSTANKI 37 t/ha letno 45 t/ha letno 5 t/ha letno 2,5 t/ha letno 2,5 t/ha letno 2,5 t/ha letno Vir: Jerič D.: Katalog kalkulacij za načrtovanje gospodarjenja na kmetijah v Sloveniji, Tabela 31: Površina poljščin in rastlinski ostanki v občini Ilirska Bistrica leta 2000 Površina v ha Rastlinski ostanki (t/leto) Rastlinski ostanki na razpolago (t/leto) Pšenica 82, Ječmen 41, Koruza za zrnje 37, Sladkorna pesa Silažna koruza 34, Glede na možno proizvodnjo bioplina iz posameznih poljščin: Vir: Popis kmetijskih gospodarstev Tabela 32: Potencial bioplina iz poljščin na kilogram suhe substance Poljščina Potencial bioplina v m 3 na tono suhe substance (SS) Pšenica - slama 300 Ječmen slama 300 Koruznica (iz koruze za zrnje) 400 Koruzna silaža 550 Sladkorna pesa 580 Vir: Biogas; Strom und Wärme aus dem Kreislauf der Natur, Ökoenergie Nummer 45 b (brušura). lahko na območju občine Ilirska Bistrica pričakujemo iz posameznih poljščin naslednje letne količine bioplina: stran 72

73 Tabela 33: Potencial bioplina iz poljščin v Občini Ilirska Bistrica Vrsta poljščine Razpoložljivi letni ostanki v t Potencial bioplina na t SS Letna količina bioplina v m 3 Pšenica Ječmen Koruza za zrnje Sladkorna pesa Silažna koruza SKUPAJ S ciljem najti možne konkretne lokacije za smiselno postavitev morebitne bioplinske naprave smo poslali vprašalnike o številu živali na največje kmetije v občini Ilirska Bistrica, po seznamu, ki ga je pripravila občina Ilirska Bistrica. Pridobljene podatke prikazujemo v naslednji tabeli: stran 73 Tabela 34: Število živali na največjih kmetijah na območju občine Ilirska Bistrica Naziv Naslov Govedo Prašiči Piščanci Purani Nemec Bogdan Podstenje 3, 6250 Ilirska Bistrica Štemberger Damjan Vrbica 32, 6250 Ilirska Bistrica Sedmak Rozalija Koritnice 25a, 6253 Knežak Prelec Ivan Podstenje 16, 6250 Ilirska Bistrica Celin Rudolf Kuteževo 4b, 6250 Ilirska Bistrica Boštjančič Ivan Tominje 37, 6250 Ilirska Bistrica Jursinovič Jože Zajelšje 11, 6250 Ilirska Bistrica Jursinovič Zdenko Zajelšje 7 b, 6250 Ilirska Bistrica Prelc Dušan Zajelšje 15, 6250 Ilirska Bistrica Prosen Milka Trpčane 37 a, 6250 Ilirska Bistrica Bubnič Darko Pregarje 63, 6243 Obrov Mršnik Alojz Dolnja Bitnja 22, 6255 Prem ne želijo sodelovati Vir: Izpolnjeni vprašalniki, telefonsko anketiranje. Izkazalo se je, da tudi na območju občine Ilirska Bistrica obstaja potencial izrabe bioplina, vendar je manjši, saj gre v vseh primerih večjih farm za rejo piščancev oziroma puranov in ne za govedorejo ali prašičerejo. Pri izrabi gnojevke perutnine je vprašljiva resnična možnost uporabe. Proizvodnja bioplina iz gnojevke perutnine je namreč možna na farmah z velikim številom perutnine, vendar mora biti poleg tega na teh farmah organiziran tudi primeren sistem za zbiranje gnojevke. V Sloveniji sta uveljavljena dva načina reje perutnine: talna reja brojlerjev in reja nesnic v kletkah (baterijska reja). Pri reji v kletkah se uporabljata dva sistema odstranjevanja gnojevke. V prvem primeru gnojevka pada na tla (v več primerih so tla pokrita z žagovino), kjer ostane daljše obdobje in se sproti suši. Pri drugem sistemu se gnoj izpod kletk redno čisti in zbira v posebnih jamah. Primeren sistem za proizvodnjo bioplina je drugi sistem, ki omogoča zbiranje sveže in ne posušene gnojevke (Vir: dr. F. Al- Mansour: Potenciali za pridobivanje energije iz bioplina v Sloveniji, EGES, 2/2001). Kljub navedenemu pa najnovejša tehnologija že omogoča tudi izrabo gnojevke v primeru, ko se reja perutnine izvaja na podlagi z žagovino. Po zbranih podatkih sta zanimiva dva projekta individualni

74 bioplinski sistem v okviru farme puranov Celin Rudolf (lastnik je tudi zelo zainteresiran) ter manjši bioplinski mikrosistem v okviru farm piščancev Jursinovič Jože, Jursinovič Zdenko in Prelc Dušan GEOTERMALNA ENERGIJA (Dodatna pojasnila: Strokovne podlage, pogl. 4.3) Možnost izkoriščanja geotermalne energije je na področju Slovenije zaradi raznolike geološke sestave tal različna. Področje jugozahodne Slovenije ni znano kot področje bogato z geotermalno energijo, zato je tudi raziskav s tega področja na obravnavanem območju manj, v primerjavi z npr. SV Slovenijo. Slika 6: Karta termalnih vrelcev na širšem območju občine Ilirska Bistrica Vir: Slika 7: Geološka karta širšega območja občine Ilirska Bistrica Vir: stran 74

75 Pregled geološke zgradbe širšega območja Površje občine Ilirska Bistrica pokrivajo sedimentne kamnine. Starejši del tako nastalih kamenin jurske, kredne in paleocenske, tvorijo apnenci in v manjši meri dolomiti, ki pokrivajo Snežniško planoto, Podgrajsko in Jelšansko podolje ter Koritniško kotlinico, mlajši del pa eocenske flišne kamenine, ki pokrivajo Brkine. Najmlajše kamenine, pliocenske in kvartarne gline, peski in prod, pa so nastale s sedimentacijo v depresijah. Na območje občine segajo tri velike tektonske enote: Snežniška gruda, Brkinska sinklinala Čičarijska antiklinala, ki se druga ob drugi vrstijo v dinarski smeri. Vse so precej razkosane s prelomi (Šikić, Pleničar, Šparica, 1972; Šikić, Pleničar, 1975; Buser, 1976). Ocenjena temperatura tal v širši okolici občine znaša nekje od 10 do 14 o C v globini 250 m. Možnosti izrabe geotermalne energije v občini Ilirska Bistrica Glede na geološko zgradbo širšega območja občine Ilirska Bistrica in predvidene temperature kamenin na globini 250 m, lahko sklepamo, da v občini obstaja možnost izrabe geotermalne energije na principu odvzema toplote iz kamenine. Določitev morebitnega hidrogeotermalnega potenciala, to je tople vode iz večjih globin, pa zahteva natančno preučitev potenciala te energije na določenem območju. Podatke o potencialu je možno pridobiti preko raziskovalne vrtine. Ker so stroški teh vrtin zelo visoki, je smiselno, da se določi mikrolokacija vrtine čim bolj natančno, za kar so potrebne natančne geološke študije. V primeru, da se ugotovi dovolj velik potencial, se pregledajo različne možnosti, kako geotermalno energijo izkoristiti (proizvodnja električne energije, ogrevanje rastlinjakov, ogrevanje bazena itd.). Vse bolj pogosta je v Sloveniji uporaba tako imenovanega»suhega«izkoriščanja geotermalne energije. V poglavju o primerih izkoriščanja (glej Strokovne podlage) je podrobneje opisanih kar nekaj možnosti. Občini predlagamo naj spodbuja uporabo izrabe geotermalne energije po principu odvzema toplote, pri novih stanovanjsko gradbenih investicijah (seveda, kjer je to ekonomsko smiselno), saj je izvedba suhega izkoriščanja geotermalnega potenciala primerna za ogrevanje manjših sklopov stanovanjskih objektov (3-5), manjših turističnih objektov in podobno. Z izrabo obnovljivih virov energije, kamor sodi tudi geotermalna energija, bo občina sledila smernicam učinkovite rabe energije in smernicam trajnostnega razvoja SONČNA ENERGIJA (Dodatna pojasnila: Strokovne podlage, pogl. 4.4) Za izkoriščanje sončne energije za namene ogrevanja sanitarne vode ali ogrevanje objekta ne obstajajo stroge omejitve, kajti gre za individualne sisteme, ki se uporabljajo v kombinaciji z ostalimi viri energije. Tehnologija ogrevanja tople sanitarne vode je enostavna in tudi finančno sprejemljiva investicija za individualne hiše, še toliko bolj pa za objekte, kjer je raba tople sanitarne vode velika. V kolikor se odločimo za ogrevanje objekta s pomočjo sončne stran 75

76 energije, je investicija večja, saj je v objektu potrebno urediti sistem talnega ogrevanja. Ta sistem je zato najbolj primerno načrtovati pri novogradnjah. Sončna energija se lahko izrablja tudi za proizvodnjo električne energije. V tem primeru govorimo o proizvodnji zelene električne energije, ki ima zagotovljeno odkupno ceno. Rangi teh projektov so različni, od sončnih celic na planinskih kočah do večjih sončnih elektrarn (npr. 38 kw na strehi poslovne stavbe Elektra Maribor, 12,15 kw na poslovni stavbi Elektra Primorska). Za postavitev sončne elektrarne je potrebno izbrati primerno (sončno) lokacijo ter navdušiti potencialne investitorje za tovrstne projekte ENERGIJA VETRA (Dodatna pojasnila: Strokovne podlage, pogl. 4.5) Glede na vetrno karto Slovenije lahko rečemo, da vetrni potencial na območju občine Ilirska Bistrica obstaja. V skladu s tem so bile za nekatera območja Ilirska Bistrice že opravljene številne aktivnosti v smeri izgradnje vetrnih elektrarn. Kot zainteresirani investitor nastopa podjetje Elektro Primorska d.d.. V nadaljevanju na kratko navajamo doslej izvedene postopke v zvezi s postavitvijo vetrne elektrarne na območju občine Ilirska Bistrica. Leta 1999 je podjetje Elektro Primorska d.d. pristopilo k projektu WEP-1, Ocena energetskega potenciala vetra, ki ga je pripravila Agencija za prestrukturiranje energetike (APE) za občino Vipava na program EU Ecos Ouverture. V okviru tega projekta, ki je bil delno financiran s strani EU, so merili vetrni potencial tudi v Sloveniji. Po vsej državi je bilo postavljenih trinajst merilnih mest. Predvsem rezultati meritev s področja Primorske so pokazali, da je vetrnega potenciala dovolj za izkoriščanje v energetske namene VODNI POTENCIAL (Dodatna pojasnila: Strokovne podlage, pogl. 4.6) Na območju občine Ilirska Bistrica se nahajajo naslednji glavni vodotoki: o reka Reka, o reka Bistrica, o reka Mola (levi pritok reke Reke) ter o reka Postrev (levi pritok reke Reke). V primeru mhe gre za proizvodnjo zelene električne energije (kvalificirani proizvajalci električne energije), katere odkupna cena je zagotovljena, prav tako je zagotovljen odkup na ta način proizvedene električne energije. O možnostih za postavitev in ekonomično delovanje mhe na območju občine Ilirska Bistrica smo se posvetovali s pristojnimi z Urada za upravljanje z vodami (MOP, Agencija RS za okolje in prostor). Dobili smo naslednje informacije: o Reka Bistrica, ki teče skozi Ilirsko Bistrico, je relativno slabo pretočna, zato ekonomično izkoriščanje hidropotenciala tu najverjetneje ni možno. o Reka Reka ima občasno sicer dokaj velik pretok, vendar le-ta zelo niha in je daljša obdobja tudi na minimalni ravni 1 m 3 /s. o Na območju Ilirske Bistrice sta tudi dve akumulacijski jezeri, ki pa sta strogo namenski: stran 76

77 stran 77 o bogatenje nizkih pretokov reke Reke (količina vode, ki se spušča iz jezer, se dnevno uravnava glede na pretok reke Reke) ter o obramba pred poplavami zadrževanje visokega vala. Poleg tega imata jezeri še en namen, ki je v popolnem navzkrižju z zahtevami za izgradnjo mhe. V jezerih namreč gojijo ribe in ko se te drstijo, vode iz jezer ne smejo spuščati. Na Uradu za upravljanje z vodami so se v zvezi z možnostjo izrabe jezer v energetske namene že večkrat pogovarjali s projektanti, izdelanih je bilo tudi že več projektov, vendar je bilo vsakokrat ugotovljeno, da bi hidroelektrarna na tej lokaciji lahko delovala največ dva meseca v letu. Ko je jezero polno, ga namreč izpraznijo v enem do dveh mesecih in edino takrat bi HE lahko delovala, v preostalem obdobju pa bi bil pretok prenizek PROIZVODNJA IN ODKUP ZELENE ELEKTRIKE ZAKONSKA PODLAGA V Sloveniji področje proizvodnje ter prodaje električne energije iz obnovljivih virov energije urejajo naslednji dokumenti: o Energetski zakon (Uradno prečiščeno besedilo EZ-UPB2) (Uradni list RS, št. 27/2007), o Uredba o pogojih za pridobitev statusa kvalificiranega proizvajalca električne energije (Uradni list RS, št. 71/07), o Uredba o pravilih za določitev cen in premij za odkup električne energije od kvalificiranih proizvajalcev električne energije (Uradni list RS, št. 25/02), o Sklep o cenah in premijah za odkup električne energije od kvalificiranih proizvajalcev električne energije (Uradni list RS, št. 65/08), o Resolucija o nacionalnem energetskem programu (Uradni list RS, št. 57/2004). Pravila za določitev cen in za odkup električne energije od kvalificiranih proizvajalcev električne energije ureja Uredba o pravilih za določitev cen in za odkup električne energije od kvalificiranih proizvajalcev električne energije (Uradni list RS, št.: 25/02). Določbe te uredbe ne veljajo za kvalificirane proizvajalce, ki proizvajajo električno energijo v velikih hidroelektrarnah, v velikih elektrarnah na komunalne odpadke, v velikih toplarnah za daljinsko ogrevanje ter v srednjih in velikih industrijskih toplarnah. Uredba v 9. členu opredeljuje dva instrumenta: enotne letne premije in enotne letne cene. Enotna letna premija predstavlja razliko med enotno letno ceno in pričakovano povprečno letno ceno električne energije na trgu ter se smiselno enako obravnava kot enotna letna cena za odkup električne energije od kvalificiranega proizvajalca. Po 23.a členu EZ-UPB (Uradni list RS, št. 27/2007) je sistemski operater prenosnega omrežja električne energije odgovoren za odkup vse električne energije od kvalificiranih proizvajalcev električne energije, priključenih na prenosno omrežje, in sicer po ceni, ki jo določi vlada. Proizvajalci električne energije lahko vso ali del proizvedene električne energije prodajo samostojno in so v tem primeru za to energijo upravičeni do plačila premije, ki jo določi vlada. Premijo proizvajalcu plačuje sistemski operater prenosnega omrežja. Ta premija je približno enaka ceni, po kateri prodajajo svojo elektriko veliki proizvajalci.

78 V 10. členu Uredbe je zapisano, da Vlada Republike Slovenije vsaj enkrat letno določi enotne letne cene in enotne letne premije za električno energijo od kvalificiranih proizvajalcev. Vlada Republike Slovenije naj bi tako vsaj enkrat letno izdala Sklep o cenah in premijah za odkup električne energije od kvalificiranih proizvajalcev električne energije, kar se v dosedanjem obdobju (od leta 2002, ko je bila sprejeta Uredba) ni uresničilo. Prvi Sklep je bil izdan (Uradni list RS, št. 25/2002), naslednji šele (Uradni list RS, št. 8/2004), nato (Uradni list RS, št. 75/2006) ter zadnji (Uradni list RS, št. 65/2008). Naslednja tabela prikazuje trenutne cene in premije za odkup električne energije od kvalificiranih proizvajalcev električne energije v kvalificiranih elektrarnah. Tabela 35: Enotne letne cene za odkup električne energije od kvalificiranih proizvajalcev in enotne letne premije za električno energijo, ki jo kvalificirani proizvajalci prodajo samostojno ali preko posrednika VRSTA KE GLEDE NA VIR PRIMARNE ENERGIJE hidroelektrarne KE na biomaso VELIKOSTNI RAZRED ENOTNA LETNA CENA /MWh ENOTNA LETNA PREMIJA /MWh do vključno 1 MW 65,72 13,34 nad 1 MW do vključno 10 MW 63,41 11,03 do vključno 1 MW 123,17 70,79 nad 1 MW 119,35 66,97 stran 78 sosežig biomase (1) nad 1 MW / 22 vetrne KE do vključno 1 MW 64,84 12,46 nad 1 MW 62,61 10,23 geotermalne KE 62,61 10,23 sončne KE do vključno 50 kw 399,57 347,19 nad 50 kw 399,57 347,19 druge KE (2) 120,89 83,33 kombinirane KE (3) 66,98 29,42 na OVE KE ali toplarne na komunalne do vključno 1 MW 56,77 4,39 odpadke (4) nad 1 MW do vključno 10 MW 52,89 0,51 toplarne za daljinsko ogrevanje do vključno 1 MW 79,63 27,25 nad 1 MW do vključno 10 MW 75,07 22,69 industrijske (5) do vključno 1 MW 77,35 / toplarne (1) Sosežig lesne biomase v termoelektrarnah, kjer predstavlja biomasa do 5 % energetske vrednosti vhodne energije in kjer za sosežig ni opravljena rekonstrukcija kurilne naprave. Količina električne energije proizvedene iz biomase na prej določeni način, ki prejema prejema enotno letno premijo, v letu 2008 ne sme preseči 130 GWh. (2) Elektrarne, ki kot vhodno energijo uporabljajo katerokoli drugo vrsto obnovljive energije, ki ni fosilnega ali jedrskega izvora, v to skupino sodijo KE na bioplin iz živalskih in rastlinskih odpadkov v kmetijski dejavnosti. (3) Kombinacija navedenih elektrarn na obnovljive vire. (4) KE in toplarne na komunalne odpadke vključujejo tudi KE na deponijski plin in KE na plin iz komunalnih čistilnih naprav. (5) Povprečna odkupna cena za industrijske toplarne do 1 MW velja za vse viške nad lastno porabo, ki jih kvalificirani proizvajalec odda v javno omrežje. Vir: Sklep o cenah in premijah za odkup električne energije od kvalificiranih proizvajalcev električne energije, Uradni list RS, št. 65/2008. Kvalificirani proizvajalec lahko prodaja proizvedeno električno energijo upravljavcu javnega omrežja, na katero je priključen. V primeru, da prodaja električno energijo neposredno

79 končnim porabnikom ali trgovcem z električno energijo, ima kvalificirani proizvajalec pravico do premije na prodano električno energijo. Za izgradnjo kvalificiranih elektrarn nepovratne državne subvencije načeloma niso na voljo, saj je proizvodnja električne energije v teh elektrarnah subvencionirana že skozi prodajo električne energije preko zagotovljene odkupne cene električne energije. Če pa kvalificirane elektrarne kljub temu na kakršenkoli način dobijo nepovratno državno subvencijo za samo investicijo, se za vsakih 10 % prejete nepovratne državne subvencije glede na višino investicije enotna letna cena oziroma enotna letna premija zmanjša za 5 % (Ur.l. RS, št. 25/2002; Uredba o pravilih za določitev cen in za odkup električne energije od kvalificiranih proizvajalcev električne energije). Država spodbuja energetsko izrabo obnovljivih virov energije z zagotovljenim odkupom in odkupno ceno električne energije. Pojem kvalificirane proizvodnje električne energije je uvedel Energetski zakon z namenom povečanja obsega električne energije, ki se proizvaja na okolju prijazen način. Sem sodi proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov energije ali odpadkov in soproizvodnja električne energije in toplote z nadpovprečno visokim izkoristkom. Tovrstni proizvajalci lahko pridobijo status kvalificiranega proizvajalca v skladu z Uredbo o pogojih za pridobitev statusa kvalificiranega proizvajalca električne energije (Uradni list RS, št. 71/2007), kjer so upoštevani obseg proizvodnje, vrsta energetskega vira in doseženi izkoristki kvalificiranih elektrarn (Vir: SOPROIZVODNJA TOPLOTE IN ELEKTRIČNE ENERGIJE O kogeneracijskih postrojenjih (soproizvodnja toplote in električne energije) bi morali razmisliti predvsem največji porabniki energije. Po zbranih podatkih primera kogeneracije (ali soproizvodnje) v večjih podjetjih v občini Ilirska Bistrica nismo zasledili. Občina sicer težko posega v odločitve podjetij, ki poslujejo v skladu s svojimi strategijami in poslovnimi načrti. Podjetja odločitve sprejemajo sama, kljub temu lahko pri tem občina pomaga vsaj z informiranjem o prednostih tovrstnega načina pridobivanja in rabe energije. Manjši kogeneracijski sistemi bi bili možni tudi v okviru večjih kmetij z bioplinom kot vhodnim energentom. Pokazala se je tudi možnost mikrosistema ogrevanja (in sočasne proizvodnje električne energije) z bioplinom. V naselju Zajelšje so namreč trije večji rejci piščancev in bi bil možen manjši mikrosistem ogrevanja in proizvodnje električne energije iz bioplina. Poleg tega po zbranih podatkih obstaja še možnost individualne postavitve bioplinske naprave na eni od puranjih farm. V teh primerih lahko občina ravno tako pomaga z informiranjem občanov, lastnikov kmetij. V primeru mikrosistema lahko občina pomaga tudi s sofinanciranjem na primer toplovoda in/ali toplotnih postaj. Po zbranih podatkih obstaja tudi možnost za lesno kogeneracijo, in sicer v podjetju Lesonit d.o.o.. Primerna je takrat, ko obstaja velik lesni obrat, ki v okviru svojega tehnološkega procesa ustvarja lesne ostanke, ki jih nato, prav tako v okviru tehnološkega procesa, porabi skozi proizvodnjo toplotne (in istočasno še električne gre namreč za kogeneracijo) energije. stran 79

80 11 DOLGOROČNI CILJI OBČINE ILIRSKA BISTRICA NA PODROČJU ENERGETIKE 11.1 CILJI NACIONALNEGA ENERGETSKEGA PROGRAMA (NEP) Smernice Nacionalnega energetskega programa so združene v tri stebre: o zanesljivost oskrbe z energijo, o konkurenčnost oskrbe z energijo, o varovanje okolja. Zanesljivost je opredeljena kot dolgoročno ohranjanje razpoložljivosti energetskih virov na nivoju, ki je primerljiv današnjemu nivoju, povečevanje tehnične zanesljivosti delovanja energetskih omrežij in kakovost oskrbe, uvajanje ukrepov URE in OVE, ohranjanje sedanjega ali vsaj večinskega lastniškega deleža države v vseh energetskih podjetjih nacionalnega pomena pri oskrbi z energijo in pri vseh obveznih republiških gospodarskih javnih službah, doseganje kakovosti električne energije pri končnih porabnikih v skladu z mednarodnimi standardi in znižanje poslovnih tveganj in ekonomsko učinkovitejša alokacija sredstev na trgu energije udeleženih podjetij. Cilji na področju zagotavljanja konkurenčnosti oskrbe z energijo so: uspešno odpiranje trgov z električno energijo in zemeljskim plinom, učinkovito in pregledno delovanje reguliranih energetskih dejavnosti in spodbujanje znanstvenega in tehnološkega razvoja na področju proizvodnje in rabe energije. Glavni cilji z vidika zanesljivosti oskrbe z energijo so: 1. Dolgoročno ohranjanje razpoložljivosti energetskih virov na nivoju, ki je primerljiv današnjemu nivoju: o s konkurenčno oskrbo Republike Slovenije z električno energijo iz domačih energetskih virov, najmanj v obsegu 75 % sedanje porabe. Poraba električne energije energetsko intenzivne industrijske proizvodnje je odvisna od mednarodnih pogojev poslovanja. Inštalirana moč elektrarn v elektroenergetskem sistemu na ozemlju Republike Slovenije mora biti pri tem dolgoročno vsaj 45 % višja od največje končne moči porabe; o z izboljšanjem dolgoročne konkurenčnosti proizvajalcev električne energije v Republiki Sloveniji; o z zagotavljanjem vsaj 60 % sistemske rezerve pri oskrbi z električno energijo na območju, ki nima omejitev daljnovodnih povezav; o z zagotavljanjem večine devetdesetdnevnih rezerv nafte in naftnih derivatov na lokacijah v Republiki Sloveniji. 2. Stalno povečevanje tehnične zanesljivosti delovanja energetskih omrežij (infrastrukture) in kakovosti oskrbe. 3. Uvajanje ukrepov URE in rabe OVE. 4. Ohranjanje sedanjega ali vsaj večinskega lastniškega deleža države v vseh energetskih podjetjih nacionalnega pomena pri oskrbi z energijo in pri vseh obveznih republiških gospodarskih javnih službah. 5. Doseganje kakovosti električne energije pri končnih uporabnikih v skladu z mednarodnimi standardi. 6. Znižanje poslovnih tveganj in ekonomsko učinkovitejša alokacija sredstev na trgu energije udeleženih podjetij. stran 80

81 Glavni cilji na področju zagotavljanja konkurenčnosti oskrbe z energijo so: 1. Zagotoviti pospešeno odpiranje trgov z električno energijo in zemeljskim plinom z: o izpeljavo popolnega odprtja trga z električno energijo in zemeljskim plinom za vse odjemalce, razen za gospodinjstva, najkasneje do 1. julija 2004, vključno z gospodinjstvi pa do 1. julija 2007; o vzpostavitvijo reguliranega dostopa do omrežja zemeljskega plina do 1. julija 2004; o ločitvijo cenovne politike od ukrepov spodbujanja; o razvoja energetskih podjetij. 2. Zagotoviti učinkovito in pregledno delovanje reguliranih energetskih dejavnosti s: o strokovno, učinkovito, neodvisno in pregledno regulacijo energetskih trgov; o pravno in funkcionalno ločitvijo med proizvajalci oziroma dobavitelji električne energije oziroma zemeljskega plina ter izvajalci gospodarskih javnih služb, kot sta prenos in upravljanje prenosnega omrežja do 1. julija 2004; o ekonomsko učinkovitim delovanjem gospodarskih javnih služb; o zagotavljanjem pogojev za pregledno, varno in učinkovito delovanje organiziranih trgov energije. 3. Spodbujati znanstveni in tehnološki razvoj na področju proizvodnje in rabe energije. Cilji s področja okolja 1. Izboljšanje učinkovitosti rabe energije, in sicer: o do leta 2010 povečati učinkovitost rabe energije v industriji in storitvenem sektorju za 10 % glede na leto 2004; o do leta 2010 povečati učinkovitost rabe energije v stavbah za 10 % glede na leto 2004; o do leta 2010 povečati učinkovitost rabe energije v javnem sektorju za 15 % glede na leto 2004; o do leta 2010 povečati učinkovitost rabe energije v prometu za 10 % glede na leto 2004; o podvojiti delež električne energije iz soproizvodnje z 800 GWh v letu 2000 na GWh v letu Dvig deleža OVE v primarni energetski bilanci z 8,8 % v letu 2001 na 12 % do leta 2010: o povečanje deleža OVE pri oskrbi s toploto z 22 % v letu 2002 na 25 % do leta 2010; o dvig deleža električne energije iz OVE z 32 % v letu 2002 na 33,6 % do leta 2010; o zagotovitev do 2 % deleža biogoriv za transport do konca leta stran 81

82 11.2 CILJI OBČINE ILIRSKA BISTRICA Konec septembra 2008 je bila organizirana delavnica, na kateri je usmerjevalna skupina pod vodstvom izvajalca projekta oblikovala dolgoročne cilje občine Ilirska Bistrica na področju energetike. Cilji so v skladu z zahtevami Nacionalnega energetskega programa. Cilji so, kjer je možno, določeni kvantitativno, nekaj jih je določenih samo opisno. Projekti v akcijskem načrtu, ki je predstavljen na koncu poročila, omogočajo doseganje zastavljenih ciljev. Pri vsakem cilju so zapisani tudi kazalniki, s pomočjo katerih se lahko spremlja napredek pri doseganju ciljev. Z njimi se meri učinek lokalnega energetskega koncepta. Cilj 1: Povečanje energetske učinkovitosti v občinskih javnih stavbah: povprečno energijsko število vseh osnovnih šol in vrtcev za obdobje ne bo presegalo 100 kwh/m 2 /leto; najbolj energetsko potratna osnovna šola ali vrtec lahko v istem obdobju doseže največ 120 kwh/m 2 /leto. Projekti: Kazalniki: Izdelava 2 razširjenih energetskih pregledov osnovnih šol in vrtcev na leto. Vpeljava energetskega knjigovodstva v javnih stavbah. Zamenjava dotrajanih kurilnih naprav (s kurilnimi napravami na lesno biomaso ali s toplotnimi črpalkami). Izvedba ostalih ukrepov URE podroben načrt sanacije se izdela po opravljenih energetskih pregledih. - energijsko število v javnih stavbah (povprečno za vse stavbe skupaj in posamezno za vsako stavbo posebej) Cilj 2: Nadomeščanje fosilnih goriv za OVE v občinskih javnih stavbah: do 2011 se vsaj ena osnovna šola ali vrtec ogreva z lesno biomaso ali s toplotno črpalko, do 2015 na vseh OŠ in VVZ (kjer je to tehnično izvedljivo) nameščeni solarni sistemi. Projekti: Vgradnja vsaj enega demonstracijskega kotla na lesno biomaso ali toplotne črpalke v osnovnih šolah in/ali vrtcih. Za pripravo tople sanitarne vode in kot podpora ogrevanju na OŠ in VVZ (kjer je to tehnično izvedljivo) nameščeni solarni sistemi. Kazalniki: - delež proizvedene toplote iz lesne biomase/s toplotno črpalko v celotni porabi toplote v javnih stavbah. - zmanjšanje porabe fosilnih goriv na račun priprave STV s SSE. - zmanjšanje porabe električne energije na račun priprave STV s SSE. stran 82

83 Cilj 3: Ureditev področja energetike v občini. Projekti: Imenovanje energetskega menedžerja oziroma na kakšen drug način poskrbeti za energetski menedžement (npr. pogodba z zunanjim izvajalcem, denimo lokalno energetsko agencijo GOLEA). Ureditev občinskih aktov tako, da bodo določali prioritetne načine oskrbe z energijo pri novogradnjah; njihovo spoštovanje bo pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja (pri tem je mišljena prilagoditev prostorskih aktov (OPPN in OPN) na področju oskrbe, kot tudi pravilnik, ki določi območja in prioritetni vrstni red energentov, ki se uporabljajo na teh območjih). Spodbujanje etažnih lastnikov v VSS za organizacijo ogrevanja s skupnimi kotlovnicami in k vgraditvi merilnikov toplotne energije. Izdelava strategije izrabe OVE v občini. Kazalniki: - ali je bila imenovana oseba, ki občini skrbi za izvajanje projektov URE in OVE - VSS, ki so prešle iz individualnega ogrevanja na ogrevanje iz skupnih kotlovnic - delež aktivnih priključkov na UNP plinovodu Cilj 4: Povečanje energetske učinkovitosti v sektorju stanovanj. Projekti: Ustanovitev sklada za sofinanciranje projektov URE v gospodinjstvih (za namene vgradnje delilnikov stroškov za ogrevanje, obnove fasad, zamenjave oken, izolacije objektov itd.). Sofinanciranje pri gradnji energetsko varčnih objektov. Sofinanciranje nakupa geosonde pri individualnem uporabniku. Kazalniki: - specifična raba energije v stanovanjih - število zgrajenih energetsko varčnih objektov Cilj 5: Povečanje izrabe obnovljivih virov energije v sektorju stanovanj. Projekti: Sofinanciranje demonstracijskega kotla na lesno biomaso. Vsakoletni program sofinanciranja gospodinjstev pri vgradnji solarnih sistemov za pripravo sanitarne tople vode v gospodinjstvih; sofinanciranje 10 sistemov na leto. Kazalniki: - število sofinanciranih projektov - instalirana moč kotlov na lesno biomaso - delež stanovanj, ki se ogrevajo z lesom in lesnimi ostanki - delež proizvedene toplote iz lesne biomase v celotni porabi toplote v stanovanjih - število na novo vgrajenih solarnih sistemov za pripravo sanitarne tople vode v gospodinjstvih na letni ravni stran 83

84 Cilj 6: URE v podjetjih. Projekti: Promocija URE v podjetjih, spodbujanje največjih podjetij za izdelavo energetskih pregledov in organizacijo energetskega menedžmenta v njih (izdelava informacijskega programa, stalen stik energetskega menedžerja z največjimi podjetji v občini). Kazalniki: - število podjetij, ki so prejela informacije o pomenu URE in priložnostih iz tega naslova. - število opravljenih energetskih pregledov podjetij. - število novih SPTE postrojenj v podjetjih. - instalirana moč SPTE postrojenj. - količina proizvedene električne energije iz SPTE postrojenj. - zmanjšanje porabe primarne energije v podjetjih na račun ukrepov URE. Cilj 7: Zmanjševanje porabe električne energije v javni razsvetljavi: Projekti: Popis svetil (tehnično stanje). Energetski pregled javne razsvetljave. Postopno zamenjevanje obstoječih dotrajanih sijalk v javni razsvetljavi z varčnimi, ki ustrezajo Uredbi o svetlobnem onesnaževanju. Kazalniki: - delež svetil, ki so starejša od 20 let - padanje števila porabljenih kwh/svetilo Cilj 8: Povečanje osveščenosti na področjih URE in možnosti izrabe OVE vseh porabnikov energije v občini: Projekti: Program osveščanja, informiranja, izobraževanja za različne skupine ljudi, ki so na kakršenkoli način povezani z rabo energije v občini: uslužbenci v občini, podjetniki, gospodinjstva, otroci v vrtcih in šolah, ravnatelji šol in vrtcev, hišniki itd.. Kazalniki: - število udeležencev na delavnicah, seminarjih, ogledih dobrih praks na terenu - delež gospodinjstev, ki je prejel reklamne brošure - število učencev, ki so bili udeleženi delavnic in krožkov v šolah - število opravljenih razgovorov z ravnatelji in hišniki osnovnih šol in vrtcev stran 84

85 12 PREDLOGI UKREPOV 12.1 UČINKOVITA RABA ENERGIJE JAVNI OBJEKTI Pri izdelavi lokalnega energetskega koncepta je še posebej pomembno, da so posamezni ukrepi, predvsem na področju učinkovite rabe energije, predvideni in izvedeni tudi oziroma predvsem v stavbah, ki so v lasti in/ali upravljanju občine. Izvedba teh ukrepov lahko služi kot zgled občanom pri prikazu praktičnih možnosti za zmanjšanje stroškov za energijo v stavbah. Izkušnje, ki jih pri tem pridobi občina, so lahko kasneje v pomoč tudi ostalim lastnikom javnih in stanovanjskih stavb Preliminarni energetski pregledi javnih stavb v občini Ilirska Bistrica in predlogi ukrepov na posameznih stavbah Preliminarni pregled predstavlja najbolj enostavno obliko energetskega pregleda. Pri ogledu se zberejo podatki o zgradbi in ogrevalnem sistemu, na podlagi katerih se skupaj z že predhodno prejetim izpolnjenim vprašalnikom analizira energetsko stanje zgradbe in izdela preliminarno poročilo, ki poda zaključke o možnih prihrankih energije v pregledanih objektih, navedejo pa se tudi predlogi ukrepov za zmanjšanje porabe energije v objektih ter ukrepi za izboljšanje bivalnih in delovnih pogojev. Predvsem pa je preliminarni energetski pregled osnova za odločitev o izdelavi kasnejšega razširjenega energetskega pregleda, kjer je višina potrebnih investicij tudi natančno finančno ovrednotena. Razširjen energetski pregled je pregled, ki zahteva natančno analizo stavbe. Vsebuje natančne izračune energetskih potreb in natančno analizo izbranih ukrepov za učinkovito rabo energije. Preliminarni energetski pregledi občinskih javnih stavb so bili v občini Ilirska Bistrica opravljeni v začetku meseca julija Pregledani so bili naslednji objekti: o Osnovne šole: OŠ Toneta Tomšiča Knežak, OŠ Dragotina Ketteja Ilirska Bistrica, OŠ Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica, OŠ Jelšane, OŠ Podgora Kuteževo, OŠ Rudolfa Ukoviča Podgrad, OŠ Rudija Mahniča-Brkinca Pregarje; o Vrtci: enote VVZ v okviru osnovnih šol ter dislocirana enota vrtca OŠ Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica; o Knjižnica Makse Samsa Ilirska Bistrica, Zdravstveni dom Ilirska Bistrica, Glasbena šola Ilirska Bistrica. V nadaljevanju so v tabeli prikazani potrebni ukrepi za posamezno pregledano stavbo v občini Ilirska Bistrica. Ukrepi so razporejeni z energetskega stališča od nujnih, ki so zapisani krepko, do ostalih zaželenih ukrepov. stran 85

86 Tabela 36: Predlagani ukrepi v posameznih pregledanih javnih stavbah Objekt Predlagani ukrepi OŠ Toneta Tomšiča Knežak (118 kwh/m 2 /leto) 1. Izolacija ovoja objekta 2. Zamenjava preostalih dotrajanih oken 3. Zamenjava navadnih ventilov s termostatskimi (šolskimi) 4. Vgradnja varčnih pip 5. Vgradnja senzorjev za vklop/izklop luči v sanitarijah 6. Ob zamenjavi kotlov možen prehod na pelete Splošno stanje objekta: Objekt je vzdrževan. Le na izolaciji ovoja se kažejo leta izdelave, saj je izolacija slaba. VVZ pri OŠ Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica (162 kwh/m 2 /leto) Knjižnica Makse Samsa Ilirska Bistrica (100 kwh/m 2 /leto) 1. Zamenjava strešne kritine in izolacija podstrešja 2. Zamenjava oken 3. Zamenjava obstoječega kotla s kotlom na pelete 4. Zamenjava navadnih ventilov s termostatskimi (šolskimi) 5. Priprava STV s sprejemniki sončne energije 6. Postopna zamenjava preostalih žarnic z varčnimi sijalkami 7. Vgradnja senzorjev za vklop/izklop luči v sanitarijah Splošno stanje objekta: Objekt je v povprečno dobrem stanju. Poleg strehe in izolacije je potrebno urediti ogrevanje in STV. Sedaj STV celo leto pripravljajo s centralnim ogrevanjem, kar se odraža v veliki porabi in seveda visokih stroških. 1. Vgradnja senzorjev za vklop/izklop luči v sanitarijah 2. Vgradnja varčnih pip Splošno stanje objekta: Knjižnica je stara 6 let, je lepo vzdrževana in nima drugih pomanjkljivosti. Zdravstveni dom Ilirska Bistrica (206 kwh/m2/leto) 1. Zamenjava preostalih oken 2. Hidravlično uravnoteženje ogrevanja stavbe 3. Zamenjava peči (skupna kotlovnica z OŠ Dragotina Ketteja) 4. Postopna zamenjava navadnih žarnic z varčnimi sijalkami 5. Vgradnja varčnih pip 6. Vgradnja senzorjev za pisoarje in vklop/izklop luči v sanitarijah Splošno stanje objekta: Objekt postopoma obnavljajo. Velik problem je le ena veja ogrevanja, saj je na južni strani vroče na severni pa hladno. stran 86

87 Objekt Predlagani ukrepi OŠ Dragotina Ketteja Ilirska Bistrica (96 kwh/m 2 /leto) 1. Zamenjava oken in ostalih steklenih površin 2. Zamenjava peči (skupna kotlovnica z ZD) 3. Zamenjava navadnih ventilov s termostatskimi (šolskimi) 4. Priprava STV s sprejemniki sončne energije Splošno stanje objekta: Trenutno obnavljajo sanitarije. Zaradi izgub toplote bi bila potrebna zamenjava steklenih površin. Streha je ravna in stara 15 let (bojijo se, kdaj bo pričela puščati). Glasbena šola (135 kwh/m 2 /leto) 1. Zamenjava kritine in izolacija podstrešja 2. Izboljšati tesnjenje oziroma zamenjava oken 3. Zamenjava navadnih ventilov s termostatskimi (šolskimi) 4. Zamenjava preostalih navadnih žarnic z varčnimi sijalkami 5. Vgradnja senzorjev za vklop/izklop luči v sanitarijah Splošno stanje objekta: Objekt je prenovljen in lepo vzdrževan. Okna sicer niso v slabem stanju, vendar zaradi slabega tesnjenja izgubljajo veliko energije. Ko je burja, imajo hladne prostore - razlog za to so tudi izredni visoki stropi 3,5-4 metre. OŠ Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica (74 kwh/m 2 /leto) OŠ Jelšane (189 kwh/m 2 /leto) 1. Zamenjava salonitnega dela strehe in izolacija podstrešja 2. Obnoviti ravno streho 3. Izdelati napušč na celotni strehi 4. Zamenjava dotrajanih oken 5. Zamenjava kotlov in prehod na lesno biomaso 6. Hidravlično uravnoteženje 7. Postopna zamenjava navadnih žarnic z varčnimi sijalkami 8. Vgradnja varčnih kotličkov, varčnih pip in senzorjev na pisoarje Splošno stanje objekta: Objekt je zelo razgiban in ima veliko zunanjih površin. Nikjer ni napušča, zato zamaka po celotni fasadi, vratih in oknih, ki so v večini v izredno slabem stanju. 1. Zamenjava strešne kritine in izolacija podstrešja 2. Zamenjava kotla z manjšim kotlom na pelete 3. Zamenjava preostalih oken 4. Zamenjava navadnih ventilov s termostatskimi (šolskimi) 5. Izolacija napeljave v kotlovnici 6. Vgradnja senzorjev na pisoarjih 7. Vgradnja senzorjev za vklop/izklop luči v sanitarijah Splošno stanje objekta: Objekt je vzdrževan, saj ga postopno prenavljajo. Za manjšo porabo energije pa je potrebna predvsem izolacija podstrešja in zamenjava preostalih oken. stran 87

88 Objekt Predlagani ukrepi OŠ Podgora Kuteževo (118 kwh/m 2 /leto) 1. Izolacija strehe na starem delu in telovadnici 2. Zamenjava preostalih oken 3. Zamenjava navadnih ventilov s termostatskimi (šolskimi) 4. Vgradnja senzorjev za vklop/izklop luči v sanitarijah Splošno stanje objekta: Objekt in okolica sta zelo lepo urejena. Največji problem predstavlja neizoliran stari del šole in strop telovadnice. S sanacijo bi zmanjšali porabo, saj se trenutno pritožujejo nad stroški (tudi zaradi visoke cene UNP). OŠ Rudolfa Ukoviča Podgrad (98 kwh/m 2 /leto) OŠ Rudija Mahniča-Brkinca Pregarje (98 kwh/m 2 /leto) 1. Na vrtcu zamenjava strešne kritine in izolacija podstrešja 2. Zamenjava kotla z manjšim kotlom na pelete 3. Zamenjava ostalih oken 4. Vgradnja regulacije za ogrevanje 5. Zamenjava navadnih ventilov s termostatskimi (šolskimi) 6. Priprava STV s sprejemniki sončne energije 7. Izolacija cevi v kotlovnici Splošno stanje objekta: Objekt je v relativno dobrem stanju. Za zmanjšanje izgube toplote je nujna izolacija podstrešja in zamenjava potratnega (predimenzioniranega) kotla. 1. Zamenjava strešne kritine in izolacija podstrešja 2. Zamenjava navadnih ventilov s termostatskimi (šolskimi) 3. Vgradnja varčnih kotličkov in senzorjev za pisoarje 4. Vgradnja senzorjev za vklop/izklop luči v sanitarijah Splošno stanje objekta: Objekt je star, vendar zelo lepo vzdrževan. Največji problem je salonitna kritina in izolacija podstrešja. stran 88 Vir: Preliminarni energetski pregledi objektov Končne ugotovitve preliminarnih energetskih pregledov javnih stavb v občini Ilirska Bistrica in predstavitev možnih prihrankov Preliminarni energetski pregledi javnih stavb v občini Ilirska Bistrica so pokazali, da bi bilo nekatere objekte potrebno in smiselno sanirati, saj na nekaterih med njimi obstaja velik potencial prihrankov pri porabljeni toplotni energiji. V nadaljevanju prikazujemo trenutno stanje rabe toplotne energije in stroškov za porabljeno energijo za osnovne šole in vrtce v občini Ilirska Bistrica ter potencialno stanje po izvedenih predlaganih ukrepih. V grafu je prikazana trenutna raba toplotne

89 energije (količinsko in stroškovno) ter raba toplotne energije v osnovnih šolah in vrtcih v občini Ilirska Bistrica, ki bi bila lahko dosežena ob porabi energije 80 kwh/m 2 /leto v posamezni stavbi (kar je možno doseči s priporočenimi ukrepi, ki so navedeni v predhodni tabeli za vsak posamezen pregledan objekt). Graf 19: Sedanja raba energije v osnovnih šolah in vrtcih (leto 2006) v občini Ilirska Bistrica s skupnimi možnimi prihranki kwh EUR Znižanje stroškov za EUR, pri trenutnih cenah kwh EUR kwh Sedanja raba energije Raba energije po izvedenih ukrepih Stroški trenutne rabe energije za ogrevanje osnovnih šol in vrtcev v občini Ilirska Bistrica so v letu 2006 znašali EUR. Z ukrepi učinkovite rabe energije bi te stroške na letni ravni lahko zmanjšali na okrog EUR. Tudi iz grafa je razvidno, da možni prihranki pri rabi toplotne energije v obravnavanih stavbah presegajo EUR, kar pa prav gotovo ni zanemarljiv znesek. Predvidena poraba je povezana z zakonodajo RS o graditvi in toplotni zaščiti objektov (SIST EN 832), prezračevanjem, časovno zasedenostjo objektov, sončnimi in notranjimi pridobitki in v skladu z novo Direktivo EU o energijskih lastnostih stavb (2002/91/EC). Znesek za prihranke je izračunan ob upoštevanju cen energentov v letu 2006, potrebno pa je računati, da se bo cena energentov prav gotovo še zviševala in da bo upravičenost investicije v ukrepe za učinkovito rabo energije vedno močneje podprta. Možni prihranki po posameznih objektih, glede na priporočenih 80 kwh/m 2, so prikazani v naslednji tabeli: stran 89

90 Tabela 37: Podatki o potencialnih prihrankih pri toplotni energiji v posameznih osnovnih šolah in vrtcih v občini Ilirska Bistrica Skupen možni prihranek pri ogrevanju v osnovnih šolah in vrtcih v občini Ilirska Bistrica znaša okrog 21 %, sicer pa je ta prihranek med posameznimi objekti zelo različen, kar je razvidno tudi iz zgornje tabele od 5 % pa vse do 56 % glede na sedanjo rabo energije. Pri pregledih je bilo ugotovljeno, da bi bilo v kar nekaj stavbah potrebno v kratkem zamenjati obstoječe kurilne naprave. Ta ukrep je najnujnejši v naslednjih objektih: stran 90 o OŠ Jelšane: kotel na ELKO, leto izdelave 1978; o Enota Vrtec pri OŠ Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica: kotel na ELKO, leto izdelave 1977; o OŠ Dragotina Ketteja: dva kotla na ELKO, leto izdelave 1991 in 1977; o Zdravstveni dom Ilirska Bistrica: kotel na ELKO, leto izdelave 1971; o OŠ Rudolfa Ukoviča Podgrad: kotel na ELKO, leto izdelave Tudi v OŠ Antona Žnideršiča bo obstoječa kotla na ELKO, ki sta trenutno sicer še v razmeroma solidnem stanju (leto izdelave 1981, 1989), potrebno v nekaj naslednjih letih sigurno zamenjati. V vseh navedenih objektih je možna instalacija kotlov na lesne pelete Energetski pregled objektov (Dodatna pojasnila: Strokovne podlage, pogl. 3.3) Po opravljenih preliminarnih energetskih pregledih javnih stavb predlagamo prioritetno izdelavo razširjenih energetskih pregledov naslednjih objektov: o Prioriteta št. I: OŠ Jelšane, VVZ pri OŠ Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica. o Prioriteta št. II: OŠ Dragotina Ketteja Ilirska Bistrica, Zdravstveni dom Ilirska Bistrica.

91 stran 91 o Prioriteta št. III: OŠ Toneta Tomšiča Knežak, OŠ Podgora Kuteževo. o Prioriteta št. IV: OŠ Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica. Energetski pregled posameznih objektov predlagamo iz naslednjih razlogov: OŠ Jelšane, VVZ pri OŠ Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica: že iz prejetih vprašalnikov je bila za te objekte ugotovljena nadpovprečno visoka raba energije, naknadno je bilo tudi pri ogledih ugotovljeno, da so objekti potrebni posebne obravnave. Objekta dejansko močno izstopata iz povprečja glede rabe energije. OŠ Dragotina Ketteja Ilirska Bistrica, Zdravstveni dom Ilirska Bistrica: Za objekta smo v katalogu ukrepov predlagali skupno kotlovnico na lesno biomaso, zato je smiselno, da se naredi podroben načrt ukrepov na področju URE, ki bi omogočili, da bi objekta postala primer dobre prakse in zgled vsem ostalim porabnikom energije v občini. OŠ Toneta Tomšiča Knežak, OŠ Podgora Kuteževo: Objekta sicer nista kritična, kljub temu presegata priporočeno specifično rabo energije za več kot 40 %, zato menimo, da sta prav tako potrebna posebne obravnave in natančnega načrta sanacije za izboljšanje obstoječega stanja. OŠ Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica ima sicer povsem primerno specifično rabo energije, vendar je bila pri preliminarnem pregledu objekta ugotovljena cela vrsta potrebnih ukrepov, ki bi lahko še bistveno izboljšali energetsko stanje stavbe. Potreben bi bil natančen načrt sanacije objekta, zato priporočamo razširjen energetski pregled tega objekta. Občina se vsekakor lahko odloči za izdelavo energetskih pregledov tudi preostalih svojih objektov, kar bi bilo pozitivno, vendar predlagamo, naj se najprej pregledajo zgoraj našteti objekti. Okvirni povprečni stroški izdelave energetskega pregleda znašajo EUR / objekt Energetsko knjigovodstvo (Dodatna pojasnila: Strokovne podlage, pogl. 3.4) Predlagamo, da se sistem energetskega knjigovodstva uvede v vseh osnovnih šolah (Enota VVZ pri OŠ Antona Žnideršiča skupaj z OŠ Antona Žnideršiča, vendar ločeno za šolo in vrtec) in v Zdravstvenem domu Ilirska Bistrica (ločeno za posamezno od štirih lokacij) Energetski menedžment (Dodatna pojasnila: Strokovne podlage, pogl. 3.5) Vsaka občina mora na nek način poskrbeti za energetski menedžment, bodisi z energetskim menedžerjem bodisi na kakšen drug način. Občina Ilirska Bistrica ima tu še dve alternativi: sklenitev pogodbe o energetskem menedžmentu z zunanjim strokovnjakom ali priključitev kateri od že ustanovljenih lokalnih energetskih agencij. Občina Ilirska Bistrica je geografsko najbližje že ustanovljeni lokalni energetski agenciji GOLEA, zato predlagamo, naj pristopi k sodelovanju s to Agencijo. V tem primeru občina v svojih kadrih ne bo potrebovala energetskega menedžerja, pač pa le nekoga, ki bo koordiniral delo z Agencijo, t. i.»koordinatorja projektov OVE in URE«. Ta bo sodeloval z Agencijo v smislu tehnične pomoči: priprava vse že obstoječe

92 dokumentacije v zvezi z izvajanjem posameznih projektov, pomoč pri kontaktih na občini, pomoč pri pripravi posameznih projektov, pri pripravi dokumentacije za prijavo na javne razpise ipd.. Koordinator je imenovan s strani občine. V kolikor občina želi, se lahko tudi odloči za imenovanje energetskega menedžerja znotraj svojih kadrov, vendar mora pri tem zagotoviti strokovno usposobljenost ter tudi časovne zmožnosti te osebe za opravljanje dela energetskega menedžerja Pogodbeno znižanje stroškov za energijo (Dodatna pojasnila: Strokovne podlage, pogl. 3.5) Koncept pogodbenega zagotavljanja oskrbe z energijo lahko občina uporabi v vseh primerih zamenjave kurilnih naprav v javnih stavbah: o OŠ Jelšane, o Enota Vrtec pri OŠ Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica, o OŠ Rudolfa Ukoviča Podgrad, o OŠ Dragotina Ketteja Ilirska Bistrica, o Zdravstveni dom Ilirska Bistrica. V primeru OŠ Dragotina Ketteja in Zdravstvenega doma (centralna stavba v Ilirski Bistrici) obstaja možnost povezave objektov v mikrosistem z ogrevanjem na lesno biomaso (sekance). Kmalu bo potrebna zamenjava kurilne naprave tudi v OŠ Antona Žnideršiča glede na velikost objekta in porabo energije za ogrevanje svetujemo nakup kotla na sekance. V okviru projekta zamenjave kotlov v osnovnih šolah in vrtcih predlagamo zamenjavo obstoječih kurilnih naprav za naslednje: Tabela 38: Predlagane zamenjave kotlov v OŠ in VVZ v občini Ilirska Bistrica Objekt Površina (m 2 ) Obstoječ energent Poraba Predlagana nova kurilna naprava Vrsta Moč (kw) Okvirna cena (EUR) brez DDV OŠ Jelšane 546 ELKO l specialni kotel na pelete VVZ pri OŠ Antona Žnideršiča 942 ELKO l specialni kotel na pelete OŠ Dragotina Ketteja ELKO l mikrosistem, skupna kurilna naprava na ZD Ilirska Bistrica ELKO l sekance * OŠ Rudolfa Ukoviča ELKO l specialni kotel na pelete OŠ Antona Žnideršiča ELKO l specialni kotel na sekance * V ceni je vključen samo nakup kurilne naprave. Ker gre za mikrosistem, je temu znesku potrebno prišteti še: stran 92

93 o strošek izgradnje toplovoda: okvirno 250 EUR/meter, skupna razdalja znaša okrog 45 metrov, kar pomeni okvirno EUR za izgradnjo potrebnega toplovoda med objektoma; o strošek nakupa toplotnih postaj: 2 toplotni postaji (ena za ZD in druga za OŠ), vsaka moči 200 kw, strošek z vključeno vgradnjo za obe skupaj znaša okvirno EUR. Pri stavbah, kjer so potrebne celovitejše investicije v ukrepe učinkovite rabe energije (zamenjava oken, izolacija, zamenjava strešne kritine ipd.), lahko občina uporabi koncept pogodbenega zagotavljanja prihranka energije GOSPODINJSTVA Raba energije v gospodinjstvih je odvisna od različnih dejavnikov: lege bivališča, starosti hiš, načina gradnje in izolacije, načina ogrevanja in vrste energijskih virov, števila porabnikov električne energije, življenjskega sloga itd.. Občina lahko izvaja in tudi mora izvajati vrsto ukrepov (finančno bolj ali manj zahtevnih), s katerimi spodbudi občane k energetskemu varčevanju, zamenjavi fosilnih energentov za obnovljive vire energije in k spremembi njihovih navad. Nekaj osnovnih in cenovno nezahtevnih ukrepov za bolj učinkovito rabo energije v gospodinjstvih naštevamo v naslednji preglednici: stran 93

94 Tabela 39: Ukrepi za učinkovitejšo rabo energije v gospodinjstvih OGREVANJE - dobra toplotna izolacija stavb UKREPI - natančna regulacija temperature v prostorih - primerna razporeditev grelnih teles - kakovostna okna in vrata - dodatna zatesnitev oken - uvajanje obnovljivih virov energije - zamenjava dotrajanih grelnih teles z učinkovitejšimi, sodobnejšimi - vgradnja termostatskih ventilov PREZRAČEVANJE - kontrolirano prezračevanje prostorov: kadar je ogrevanje vključeno, naj bodo okna zaprta, tudi stalno priprta okna so neustrezna rešitev; pravilno prezračevanje: za nekaj minut na stežaj odpremo okna in hkrati zapremo ventile na ogrevalnih telesih, nato okna zapremo in ponovno odpremo ventile na ogrevalnih telesih - redno preverjati tesnjenje oken in vrat in po potrebi zamenjati ali vgraditi tesnila ELEKTRIČNA ENERGIJA - v čim večji meri izkoriščati naravno svetlobo - okna naj bodo redno očiščena, prav tako to velja tudi za svetila - preveriti, ali je razpored in tip svetil primeren glede na namembnost prostorov - uporaba varčnih žarnic - ugašanje luči, ko ni nikogar v prostoru - izklapljanje raznih aparatov, ko se ne uporabljajo - pri nakupih se je potrebno odločati za sodobne naprave, ki v času mirovanja oziroma pripravljenosti rabijo zelo malo elektrike - pomožni električni grelniki naj bodo v uporabi le v izjemnih primerih VODA - kontrola, ali so po uporabi pipe zaprte - zapiranje pipe takrat, ko vode neposredno ne potrebujemo - redno izvajanje pregledov vodovodnega omrežja in pravočasna zamenjava izrabljenih tesnil ali pokvarjenih ventilov - vgradnja varčnih WC-kotličkov, ki imajo dve stopnji splakovanja - vgradnja števcev v stanovanjskih blokih v posamezno stanovanje - nakup sodobnih pralnih in pomivalnih strojev Pri tem lahko občina za spodbujanje uporablja vrsto instrumentov: o občinska podpora pri svetovanju občanov glede URE in OVE, o občinska podpora pri kreditiranju in subvencioniranju URE in OVE, o motiviranje prebivalstva za ukrepe URE (izolacija stavb, varčne žarnice itd.), o uvajanje demonstracijskih in pilotnih projektov, o širitev daljinskega ogrevanja, o motiviranje prebivalstva za uvajanje lokalnih OVE (lesna biomasa, sončna energija). stran 94

95 Prvi in najpomembnejši ukrep, ki ga mora izvajati občina, je neprestano osveščanje prebivalstva o možnostih za prihranke, o koristih, ki jih lahko imajo zaradi učinkovitejše rabe energije in uvajanja obnovljivih virov energije. V ta namen mora občina organizirati raznovrstne dogodke na to tematiko, poskrbeti, da se bo tema pojavljala v lokalnih medijih (radio, TV, lokalni časopisi) ipd.. Z osveščanjem se velikokrat avtomatično povečajo aktivnosti prebivalcev samih na področju reševanja okoljske in energetske problematike. Izkušnje kažejo, da je mogoče le s pravilnim ravnanjem osveščenih porabnikov energije zmanjšati rabo energije v stavbi tudi do 20 %, ne da bi se bivalno ugodje v stavbi zmanjšalo. Ker so gospodinjstva velik porabnik energije v celotni strukturi rabe energije v občini Ilirska Bistrica, predlagamo, naj občina vsako leto nameni tej skupini porabnikov nekaj nepovratnih sredstev za financiranje ukrepov URE, kot so zamenjava oken, obnova fasad, polaganje dodatne izolacije na objekte ipd.. Občini predlagamo tudi, da spodbuja občane k gradnji energetsko varčnih objektov, ko se odločajo za novogradnje; da jih pri večjih sanacijah objektov seznani s pomembnostjo energetske sanacije; da jih spodbudi k premišljenemu odločanju pri menjavi kurilnih naprav ipd.. Občina lahko k vsemu navedenemu veliko pripomore preko medijev javnega obveščanja ter preko primerov dobre prakse pri javnih stavbah. Pasivna hiša je skrajnost; velike prihranke bi lahko dosegli že s precej manj skrajnimi ukrepi JAVNA RAZSVETLJAVA Občina Ilirska Bistrica ne razpolaga z zadostnimi podatki o stanju javne razsvetljave, na podlagi katerih bi lahko podali konkretne predloge projektov na tem področju. Zato predlagamo, da se najprej izvede natančen popis svetil, v okviru katerega naj se ugotavlja tehnično stanje svetil. Na podlagi tega popisa naj se nato izdela energetski pregled javne razsvetljave, ki bo podal predloge ukrepov za učinkovito rabo električne energije pri javni razsvetljavi. Šele opravljen energetski pregled je dobra podlaga za sanacijo javne razsvetljave PODJETJA V občini Ilirska Bistrica je v industrijskem sektorju nekaj večjih porabnikov energije, kjer je učinkovita raba energije še posebej pomembna. Za vse večje porabnike energije, ki še nimajo opravljenega energetskega pregleda, je potrebno ugotoviti, kateri so ukrepi, ki bi omogočili energetske prihranke. Pri večjih porabnikih so zaradi večjih investicijskih stroškov odločitve o energetskih pregledih nujne. Med pomembnejše ukrepe, ki običajno v industrijskih ali obrtnih obratih prinašajo energetske prihranke, lahko štejemo naslednje: o Energetsko učinkovito ogrevanje (moderni kondenzacijski kotli, regulacija itd.): Izraba odpadne toplote za ogrevanje prostorov in pripravo sanitarne vode. Nadzor nad temperaturami v prostoru. Izdelava pravilnikov o temperaturah v prostoru. stran 95

96 Dnevno spremljanje porabe goriva za ogrevanje v odvisnosti od zunanje temperature. Analiza stroškov obratovanja lokalnih električnih grelnikov. o Energetsko učinkovita razsvetljava: Izklapljanje, ko razsvetljava ni potrebna. Lokalna razsvetljava. Dnevna svetloba. Energetsko učinkovite žarnice. o Učinkovita raba in odprava puščanja vode. Tedensko spremljanje porabe vode po posameznih vejah. o Optimizacija tehnoloških procesov. Za objekte, v katerih se opravljajo energetsko manj zahtevne storitvene in ostale dejavnosti, veljajo podobni ukrepi učinkovitega ogrevanja in varčevanja z energijo kot za gospodinjstva in javne stavbe. Naloga občine pri ukrepih učinkovite rabe energije v podjetjih je predvsem ta, da podjetja na nek način seznani s pomenom obvladovanja stroškov za energijo, da jih informira o tem, da jim nižji stroški za energijo lahko prinesejo višjo konkurenčnost. Podjetja se odločajo sama, odločitve sprejemajo v skladu s svojimi poslovnimi strategijami. Občina mora doseči zgolj to, da se vodstva podjetij začnejo zavedati, da stroški energije niso dani, temveč da je na njih možno vplivati s preudarnim ravnanjem z energijo OSKRBA Z ENERGIJO KOTLOVNICE Ureditev sistemov za delitev in obračun stroškov ogrevanja po dejanski rabi energije. V vseh skupnih kotlovnicah se raba energije med posamezne porabnike deli glede na ogrevalno površino. To je z vidika učinkovite rabe energije zelo nestimulativen način, saj porabniki plačujejo energijo ne glede na svoje ravnanje z njo. Občini zato svetujemo, naj poskrbi za osveščanje prebivalcev o možnostih za prihranke pri energiji in s tem povezanimi stroški. Nezanemarljivi prihranki, tudi do 30 %, so namreč možni z vgradnjo sistemov za delitev in obračun stroškov ogrevanja po dejanski rabi energije. Ko imajo stanovalci vgrajene delilnike stroškov, so bolj zainteresirani za preudarnejše ravnanje z energijo (npr. zapiranje radiatorjev ob sočasnem odpiranju oken ipd.) pa tudi za zamenjavo dotrajanih oken, namestitev dodatne izolacije na ovoj objekta, obnovo fasad ipd.. Ministrstvo za okolje in prostor v letu 2008 dodeljuje finančne spodbude za investicije v sisteme delitve in obračuna stroškov za toploto glede na dejansko porabo toplote, in sicer v okviru Javnega razpisa za finančne spodbude za investicije v povečanje energetske učinkovitosti obstoječih večstanovanjskih stavb JR-ST V okviru tega razpisa je možna pridobitev sredstev tudi za vgradnjo termostatskih ventilov in hidravlično uravnoteženje sistema ter za toplotno zaščito starejših večstanovanjskih stavb. stran 96

97 Zamenjava kotlov. Prioritetno je potrebna zamenjava obstoječih kurilnih naprav v večstanovanjski stavbi na naslovu Rozmanova 24A ter v kotlovnici, iz katere se ogreva tudi občinska stavba. Kotlovnica na Rozmanovi je v lasti stanovalcev, ki so že odločili za nakup nove kurilne naprave. V kotlovnici je sicer ogromno prostora, zato bi bilo na tej lokaciji možno tudi ogrevanje z lesno biomaso (peleti). Potrebna moč kotla bi bila od 200 do 300 kw. Potreben bi bil pogovor upravitelja z lastniki. Predstaviti jim je potrebno dolgoročne prednosti ogrevanja na lesno biomaso. Kotlovnica, iz katere se ogreva tudi občinska stavba, je v najslabšem stanju med vsemi analiziranimi kotlovnicami. Gre za izredno staro kurilno napravo, preko 30 let. To je bila kombinirana peč na premog in drva, sedaj se v njej kuri ELKO; takšne peči imajo najnižji izkoristek, pod 50 %. Pri pogovoru z vzdrževalcem te kotlovnice smo izvedeli, da je za naslednje leto načrtovana ureditev popolnoma nove kotlovnice, in sicer v kleti občinske stavbe (kotlovnica se bo tako tudi fizično prestavila), na obstoječem mestu kotlovnice naj bi se gradila garaža in zgoraj še parkirna mesta. Nova kotlovnica naj bi kot vhodni energent uporabljala UNP. To je sicer v primerjavi z ELKO dobra izbira, vendar tu velja opozoriti še na možnost ogrevanja z lesno biomaso (peleti, sekanci). Ob tem bi bilo potrebno ohraniti obstoječ prostor za kotlovnico. Ostali ukrepi. Vse obravnavane kotlovnice (z izjemo ene) so močno predimenzionirane njihova nazivna moč namreč znaša med 187 in 275 W/m 2 ; pri kotlovnici na Gregorčičevi 23A, ki je edina dokaj pravilno dimenzionirana, nazivna moč znaša 125 W/m 2. Pravilna dimenzioniranost kotlovnic znaša od 100 do 120 W/m 2 ogrevane površine. Stanovalce, ki so tudi lastniki kotlovnic, je ob zamenjavi kurilnih naprav potrebno informirati o pravilni in učinkoviti dimenzioniranosti kurilnih naprav. V zvezi s tem naj da občina ustrezno pobudo upravitelju kotlovnic IZRABA LOKALNIH ENERGETSKIH VIROV IZHODIŠČA ZA NAČRTOVANJE SISTEMOV DALJINSKEGA OGREVANJA V OBČINI ILIRSKA BISTRICA Občina Ilirska Bistrica sestoji iz 63 naselij, ki večinoma niso primerna za sisteme daljinskega ogrevanja. Za ekonomsko upravičen sistem daljinskega ogrevanja je najpomembnejša izpolnitev dveh kriterijev: prvi pogoj je dovolj visoka gostota odjema, kar pomeni, da morajo biti porabniki (objekti) gosto skoncentrirani na nekem območju, druga zahteva je prisotnost večjih porabnikov, kajti brez njih je sistem le izjemoma ekonomsko upravičen. Razpršena gradnja in odsotnost večjih porabnikov vplivata na manjšo gostoto toplotnega odjema in posredno zmanjšujeta rentabilnost daljinskega sistema ogrevanja. Še en nezanemarljiv pogoj je lokalna dostopnost do energenta, ki nastopa kot vhodni energent daljinskemu ogrevanju. Če upoštevamo vse kriterije, ki so pomembni za zagotovitev ekonomske upravičenosti sistema DOLB, ostane kot primeren kraj za takšen sistem le Ilirska Bistrica. Ogledali smo si tudi naselja Bač, Knežak in Podgrad, ki so se po prvi oceni sicer pokazala kot možna, vendar se je pri ogledu izkazalo, da v naseljih ni dovolj visoke in koncentrirane rabe energije, da bi bila zagotovljena ekonomska upravičenost sistemov daljinskega ogrevanja. V Baču in Podgradu bi bilo smiselno spodbujanje podjetij (Bač podjetje Javor; Podgrad industrijska cona Plama) k čim bolj učinkoviti rabi energije in potencialno tudi k rabi obnovljivih virov energije. Kraj Knežak sestoji iz manjših porabnikov, edini večji porabnik je šola, ki pa ne more zagotoviti ekonomske stran 97

98 upravičenosti projekta ogrevanja na lesno biomaso v širšem obsegu. V šoli je možna vgradnja kotla na pelete, vendar le za ogrevanje šole, ne pa tudi za preostale porabnike energije v kraju. V Ilirski Bistrici je skozi center mesta že speljan plinovod (UNP), za distribucijo katerega ima koncesijsko pogodbo podjetje Petrol Plin. Ogrevanje z UNP je drago, pa tudi negativen vpliv na okolje ni bistveno manjši kot pri ostalih fosilnih gorivih. Povprečna cena za ogrevanje javnih stavb, ki se ogrevajo iz plinovoda (Glasbena šola, knjižnica), je leta 2006 znašala preko 20 SIT/kWh, za ogrevanje tistih javnih stavb, ki se ogrevajo s kurilnim oljem, pa nekaj čez 14 SIT/kWh. Tudi sicer je cena UNP ves čas višja od cene ELKO, kar je vidno tudi iz spodnjega grafikona. V njem je prikazano gibanje cen UNP in ELKO, v EUR/kWh, v obdobju od januarja 2002 do septembra Graf 20: Primerjava gibanja cen UNP in ELKO, oboje v EUR/kWh, od januarja 2002 do septembra 2007 EUR/kWh 0,1000 0,0900 0,0800 0,0700 0,0600 0,0500 0,0400 0,0300 0,0200 0,0100 0,0000 januar 2002 april 2002 september 2002 oktober 2002 januar 2003 februar 2003 marec 2003 april 2003 maj 2003 junij 2003 julij 2003 oktober 2003 december 2003 junij 2004 avgust 2004 september 2004 oktober 2004 julij 2005 september 2005 oktober 2005 januar 2006 april 2006 september 2006 september 2007 UNP ELKO Viri: Z zgornjo primerjavo nikakor ne želimo spodbuditi ideje, da bi uporabniki UNP pričeli uporabljati ELKO, saj je UNP čistejši energent, vendar je problem v visoki ceni za končnega porabnika. Glede na gozdnatost občine bi bila sicer najbolj racionalna rešitev (tako z okoljskega vidika kot z vidika cene ogrevanja za končnega porabnika) ureditev daljinskega sistema ogrevanja na lesno biomaso. Ovira za to je obstoječa koncesijska pogodba za distribucijo UNP. Sistemov načeloma ni smiselno podvajati; obstoječ plinovod je potrebno upoštevati kot dejstvo. Občini v zvezi s tem predlagamo, naj od distributerja plina predvsem zahteva izpolnjevanje določil iz koncesijske pogodbe, ki se nanašajo na ceno za končnega porabnika. Za cenovno občutljivega porabnika šteje le končna cena ogrevanja, zato bo v primeru, da se cena ogrevanja z UNP za porabnike na plinovodu v Ilirski Bistrici (v primerjavi z ELKO) dolgoročno ne bo znižala, težko pridobiti nove porabnike MOŽNOSTI ZA IZRABO LESNE BIOMASE (Dodatna pojasnila: Strokovne podlage, pogl. 4.1.) stran 98

99 Občina Ilirska Bistrica je izredno gozdnata občina, zato v nadaljevanju, neodvisno od obstoječega plinovoda, navajamo projekte s področja izrabe lesne biomase, o katerih bi bilo v Ilirski Bistrici dolgoročno smiselno razmišljati. Izvedba teh projektov je v veliki meri odvisna od distributerja plina. Podpisana koncesijska pogodba je dejstvo, ki ga je pri načrtovanju kakršnihkoli drugih projektov na območjih, ki jih zajema pogodba, potrebno upoštevati. Zato v nadaljevanju predstavljene projekte, ki se nahajajo na območju plinovoda, predstavljamo zgolj kot eno izmed opcij, ki jih ima občina na svojem območju. Lesno biomaso je možno uporabljati kot vhodni energent pri ogrevanju na različne načine: v okviru daljinskega sistema ogrevanja, manjšega mikrosistema ali individualno v posameznih kotlih na lesno biomaso. V zadnjih dveh primerih so potrebne letne količine lesne biomase manjše in zato lasten vir ni nujen pogoj, medtem ko v primeru daljinskega sistema k ekonomski upravičenosti močno prispeva tudi lastni (lokalni), trajni vir lesa. Izraba lesne biomase v veliki meri rešuje okoljski problem, in sicer: o Izraba lesne biomase v primerjavi s klasičnim načinom ogrevanja na les pomeni bolj učinkovito izrabo lesa in manj emisij (s starimi kotli na les se v ozračje spuščajo ogromne količine ogljikovega monoksida, ki nastajajo kot posledica slabega zgorevanja lesa; te emisije se z učinkovitejšo izrabo lesa močno zmanjšajo). Poleg tega je pomemben tudi material, iz katerega se izdeluje lesna biomasa gre za manj kakovosten les ter lesne ostanke, ki so pri klasični kurjavi na les nerelevantni in tako ostajajo v gozdu, medtem ko se iz gozdov iztreblja najkakovostnejši les. Uporaba lesne biomase torej pozitivno vpliva tudi na kakovost gozdov. o Fosilna goriva povzročajo velike količine toplogrednih plinov, ki se z uporabo katerekoli oblike biomase močno zmanjšajo Možnosti za daljinsko ogrevanje na lesno biomaso v občini Ilirska Bistrica Pri načrtovanju izrabe lesne biomase v energetske namene je potrebno upoštevati, da je les, ki se pripelje iz gozda, dražji od morebitnih lesnih ostankov iz posameznih lesnih obratov. Zato je predvsem pri načrtovanju večjih projektov o njih najbolj smiselno razmišljati v bližini lesnih obratov, ki bi s svojimi presežnimi lesnimi ostanki lahko pokrili vsaj večji del celotnih potreb po lesni biomasi v sistemu. V kolikor bi obstajal velik interes na kateri od lokacij, kjer v neposredni bližini ni lesnega obrata, bi se kljub temu po povsem zmerni ceni lahko zagotovila potrebna količina lesne biomase. Najboljši dokaz, da le ni tako nesmiselno voziti les na neko lokacijo, so tudi velike količine lesa, ki se iz Slovenije vsakodnevno prodajo in prepeljejo predvsem v sosednjo Italijo. Z namenom ugotoviti možne lokacije za izrabo lesne biomase v okviru večjih daljinskih sistemov ogrevanja so bili poslani vprašalniki na naslove 29-ih največjih lesnopredelovalnih obratov po seznamu, ki ga je pripravila občina Ilirska Bistrica. Analiza lesnopredelovalnih obratov na območju občine je pokazala, da večina ne razpolaga z omembe vrednimi količinami lesnih ostankov (delo na terenu, majhna dejavnost, dejavnost nadaljnje obdelave že obdelanega lesa ipd.), celotne količine ostankov porabijo zase, nekateri pa imajo že organizirano prodajo odvečnih lesnih stran 99

100 ostankov (Žagarstvo Volk, Šabec Ivan s.p.). Letne količine lesnih ostankov v posameznih navedenih obratih so bile že navedene v poglavju o potencialu lesne biomase v občini. Zaključimo lahko, da lesni obrati ne razpolagajo z lesnimi ostanki, s katerimi bi lahko oskrbovali daljinski sistem ogrevanja v katerem od krajev v občini. Kar nekaj podjetij se tudi ni odzvalo na anketiranje, nekateri so jasno izrazili, da jih ne zanima in da ne želijo sodelovati. Morebitne količine lesnih ostankov v teh podjetjih zato niso znane, vendar glede na nepripravljenost za sodelovanje ocenjujemo, da jih stvar ne zanima. Kljub temu, da se v okviru obstoječih lesnih obratov vsaj trenutno ne kaže potencial za oskrbovanje sistema daljinskega ogrevanja z lesno biomaso, je potrebno poudariti, da je občina izredno gozdnata, zato oskrba z lesno biomaso praviloma ne bi smela predstavljati težav. Cene lesne biomase na trgu so precej bolj stabilne kot cena kurilnega olja, poleg tega je lesna biomasa okolju prijazen energent, trg lesne biomase pa je vedno bolj razvit, tako da ni bojazni, da energenta ne bi bilo možno dobiti, ko bi bilo potrebno. Zgoraj so že bila našteta naselja, ki bi bila po prvi oceni lahko primerna za daljinsko ogrevanje; ob ogledu teh naselij se je izkazalo, da bi bila le Ilirska Bistrica dejansko primerna za takšen celovit sistem ogrevanja. Dejstvo je, da je v Ilirski Bistrici speljan UNP plinovod, koncesijo za distribucijo plina ima podjetje Petrol Plin. Trasa daljinskega sistema ogrevanja na lesno biomaso bi lahko potekala po obstoječi trasi plinovoda, pri čemer bi bilo pomembno, da bi zajeli tudi čim več večjih porabnikov. Trenutno na plinovod ni priključena nobena kotlovnica in nobena osnovna šola niti vrtec, kljub temu, da plinovod poteka v neposredni bližini nekaterih med njimi. Pri tem bi bilo za sistem zelo dobro, če bi nanj priključili še podjetje Lesonit, ki je največji porabnik energije v občini in bi kot takšen zelo ugodno vplival na ekonomske kazalce sistema daljinskega ogrevanja na lesno biomaso. Možnost za manjši daljinski sistem ogrevanja na lesno biomaso se je pokazala tudi na območju bivše vojašnice (ob Vilharjevi cesti). V zvezi s tem projektom smo vzpostavili kontakt z zainteresiranim investitorjem, ki je lastnik kotlovnice na omenjenem območju ter nekaj objektov. V interesu zainteresiranega lastnika je, da bi območje ogreval z lesno biomaso, na sistem pa bi priključil poslovne porabnike ter stanovanjske bloke v neposredni bližini. V obstoječi kotlovnici so tri kurilne naprave, od tega dva parna kotla, ki sta za obratovanje daljinskega sistema na lesno biomaso neuporabna. Preostali kotel na ELKO bi lahko uporabil za pokrivanje konic, vendar je glede na njegovo stanje vprašanje, če bi še deloval, saj od zaprtja vojašnic ni bil več v obratovanju. Vsi ti objekti se nahajajo na območju plinovoda Mikrosistem ogrevanja na lesno biomaso Primerne lokacije za postavitev mikrosistemov so povsod, kjer se lastniki bližnjih objektov uspejo dogovoriti o skupnem ogrevanju, predvsem tam, kjer vsaj eden od njih razpolaga še z lastnim gozdom. Poleg teh so primerne lokacije tudi okrog šol in/ali vrtcev. Preliminarni energetski pregledi javnih stavb so pokazali, da obstaja možnost mikrosistema ogrevanja Zdravstvenega doma (centralna stavba na Gregorčičevi), OŠ Dragotina Ketteja ter potencialno tudi skupne kotlovnice v neposredni bližini (na stran 100

101 naslovu Gregorčičeva ul. 8B), ki ogreva dva večstanovanjska objekta (Gregorčičeva ul. 8A, B, Gregorčičeva ul. 8D). Slika 8: Možnost za mikrosistem ogrevanja z lesno biomaso: Zdravstveni dom Ilirska Bistrica, OŠ Dragotina Ketteja, skupna kotlovnica na naslovu Gregorčičeva ul. 8B 2 VSS s skupno kotlovnico Zdravstveni dom Kotlovnica OŠ Dragotina Ketteja V zdravstvenem domu in v osnovni šoli je nujna zamenjava kurilnih naprav, obstoječe so popolnoma dotrajane. V skupni kotlovnici na Gregorčičevi sta dve kurilni napravi, ki sta sicer že dokaj stari, vendar izredno lepo vzdrževani; eno od njiju bi lahko uporabili za pokrivanje koničnih potreb po toploti v sistemu. V konkretnem primeru glede na velikost sistema predlagamo vgradnjo kotla na lesne sekance, ki bi bil lahko nameščen v eno od obstoječih kotlovnic v osnovni šoli ali zdravstvenem domu. Pri ogledu je bilo ugotovljeno, da bi bil primeren prostor za zalogovnik med tema dvema objektoma. Občina na povabilo Regionalnega razvojnega centra Koper sodeluje v programu JV Evropa SUSTEM. Vodilni partner je občina Pesaro. Sodelujejo še: Provinca Forli- Cesena, Provinca Ferrara, Nacionalno združenje za biomaso iz Bolgarije, Raziskovalna fundacija Bay Zoltan, Zveza Kecskemét in Univerza Szeged iz Madžarske, Univerza iz Bukarešte, Istrska županija, Lokalna razvojna iniciativa iz Banja Luke, Gospodarska zbornica iz Tirane, Regionalni center Niš in Eko center Delfin iz Kotorja. Projekt je bil doslej uspešno prijavljen na razpis Programa Jugovzhodna Evropa, saj je prestal prvo stopnjo selekcije. Prijava na razpis programa je namreč dvostopenjska, kar pomeni, da je treba sedaj pripraviti podrobnejšo vsebino aktivnosti. Projekt predvideva naslednje: stran 101

102 Na območjih sodelujočih partnerjev se želi spodbuditi uporabo obnovljivih virov energije, in sicer: v mestih (sončna energija), na podeželju (biomasa) in ob morju (sončna, vetrna in vodna energija). V mestih se bo vzpostavilo info točke, ki bodo javnost seznanjale z možnostmi izkoriščanja obnovljivih virov energije, pripravilo se bo usposabljanje za zaposlene v info točkah. Na podeželju se bo pripravilo študije izvedljivosti za izkoriščanje biomase in izobraževanja za kmete. Na morju se bo analiziralo možnosti izkoriščanja novih energij. Občina Ilirska Bistrica bo v okviru omenjenega projekta izvedla energetska pregleda in študijo izvedljivosti ogrevanja na lesno biomaso za stavbi Zdravstvenega doma in OŠ Dragotin Kette. Vrednost projekta občine je evrov Individualni sistemi ogrevanja na lesno biomaso Za promocijo vgradnje modernih kotlov na lesno biomaso v občini Ilirska Bistrica predlagamo, da občina izvede projekt sofinanciranja nakupa in vgradnje treh tovrstnih kurilnih naprav (po ena na sekance, pelete in polena). Skupno investicijo treh modernih individualnih kotlov, ki bi znašala okvirno EUR, bi lahko občina sofinancirala v višini 20 %. Promocijski kotli na izbranih lokacijah bi tako ponudili občanom potrebno količino informacij in jih spodbudili pri lastni odločitvi za investicijo, s tem pa k prehodu na domač, trajen in ekološko čist način ogrevanja. Energetsko izkoriščanje lesne biomase podpira tudi država. Tako so v zadnjih letih lahko fizične in pravne osebe pridobile finančna sredstva za vgradnjo kurilne naprave na lesno biomaso z avtomatskim doziranjem na javnem razpisu Ministrstva za okolje in prostor. Poleg tega ponuja Ekološko razvojni sklad RS v okviru svojih razpisov ugodna posojila za prehod iz kurjenja ekološko oporečnih trdih in tekočih fosilnih goriv na kurjenje lesne biomase. Glede na izredno veliko gozdnatost občine in glede na to, da je veliko občanov tudi lastnikov gozdov, svetujemo spodbujanje nakupa individualnih sodobnih peči na lesno biomaso MOŽNOSTI ZA IZRABO BIOPLINA (Dodatna pojasnila: Strokovne podlage, pogl. 4.2.) V kolikor želimo poiskati konkretne projekte izrabe bioplina v občini, so potrebni točni podatki o številu živali na posameznih večjih kmetijah in posledično gnoja in gnojevke na teh kmetijah. Le tako lahko ocenimo ekonomske in tehnične parametre potenciala konkretnega projekta izkoriščanja bioplina za proizvodnjo toplote in električne energije (SPTE) na konkretni lokaciji. V ta namen so bili na večje kmetije po seznamu, ki ga je pripravila občina, razposlani posebni vprašalniki o številu živali največjim kmetijam in rejcem perutnine na območju občine. Izkazalo se je, da med večjimi kmetijami prevladujejo farme perutnine (puranov in piščancev), kjer se je pokazala tudi možnost izrabe bioplina, in sicer: o individualni sistem na puranji farmi Celin ter o mikrosistem ogrevanja v kraju Zajelšje, kjer so trije večji rejci perutnine: Jursinovič Jože, Jursinovič Zdenko ter Prelc Dušan. stran 102

103 Postavitev individualne bioplinske naprave je možna na kmetiji / farmi, ki ima vsaj GVŽ. Večina kmetij v občini je manjših, zato bomo v nadaljevanju podrobneje obravnavali le zgoraj izpostavljena primera možnosti postavitve bioplinske naprave ene individualne in ene skupinske z mikrosistemom ogrevanja. V vseh primerih izrabe bioplina v energetske namene gre za sočasno proizvodnjo toplote in električne energije. Proizvajalec toplote in električne energije iz bioplina ima tako dva potencialna vira prihodkov: o prodaja električne energije v omrežje in o prodaja odpadne toplote okoliškim odjemalcem. Električna energija se prodaja v omrežje po zagotovljeni odkupni ceni, lokalni sistemski operater distribucijskega omrežja je dolžan odkupiti celotne količine električne energije, proizvedene iz tega vira. Odpadno toploto lahko lastnik prodaja okoliškim odjemalcem (na primer hišam, rastlinjakom itd.) - v tem primeru se ekonomika projekta precej izboljša. Toploto lahko uporablja tudi v lastne namene, kar prav tako lahko upošteva kot prihodek projekta, saj mu v tem primeru ni potrebno več kupovati drugega energetskega vira za proizvodnjo toplote. Pridobivanje bioplina na vsaj eni od kmetij v občini bi bilo pomembno za celotno občino, saj bi takšna naprava močno povečala zanimanje za tovrstne projekte ter prispevala k osveščenosti občanov. Za spodbujanje zainteresiranih za pristop k projektom izrabe bioplina lahko občina odigra vlogo posrednika pri dogovarjanju med lastniki kmetij. V kolikor se ugotovi, da so lastniki zainteresirani in pripravljeni tudi s svojim kapitalom podpreti projekt proizvodnje električne energije iz bioplina, jih občina najprej podpre tako, da sofinancira pripravo investicijske dokumentacije (za investicijske projekte pod vrednostjo EUR je treba zagotoviti dokument identifikacije investicijskega projekta). MOP dodeljuje subvencijo za pripravo investicijske dokumentacije za projekte kogeneracije elektrike in toplote v fazi načrtovanja do 50 % vrednosti investicijske dokumentacije. Dokument identifikacije investicijskega projekta je podlaga za odločitev o nadaljevanju investicije. Predlagamo torej sofinanciranje dokumenta identifikacije investicijskega projekta za tisti projekt izrabe bioplina, kjer so lastniki kmetij zainteresirani in pripravljeni sodelovati. Za tovrstne investicije je mogoče pridobiti kredit s posebno ugodnimi pogoji (Eko sklad). Konstrukcija financiranja tovrstnega projekta je ponavadi sestavljena iz lastnega kapitala (npr. lastnik farme) in kredita (Eko sklad). V nadaljevanju podajamo kratke opise za obe identificirani možnosti izrabe bioplina v občini Ilirska Bistrica: mikrosistem ter individualni sistem. Bioplin je sicer možno uporabljati kot vir energije za ogrevanje tudi v večjih sistemih (daljinsko ogrevanje) s skupnim zbirnim mestom. V tem primeru morajo biti v projekt vključene kmetije dokaj blizu (na istem območju) zaradi prevoza hlevskih ostankov. Po zbranih podatkih ocenjujemo, da v občini Ilirska Bistrica za takšen sistem ni zadostnega potenciala bioplina Možnosti za individualno bioplinsko napravo v občini Ilirska Bistrica Po zbranih podatkih obstaja na območju občine Ilirska Bistrica farma puranov (lastnik: Celin Rudolf), na kateri obstaja možnost postavitve individualne bioplinske naprave. stran 103

104 Tudi bioplin je namreč možno izrabljati povsem individualno, in sicer na posamezni kmetiji, ki razpolaga z dovolj velikim številom živali, t. j. najmanj okrog 100 GVŽ. Na puranji farmi Celin imajo letno dva turnusa po puranov, kar ustreza okvirno 100 GVŽ. V nadaljevanju podajamo okvirne izračune o možni proizvodnji toplote in električne energije v individualnem bioplinskem postrojenju za omenjeno farmo. Za bioplinsko napravo, ki izkorišča hlevske ostanke 100 GVŽ (purani), je izračun letno proizvedenih količin toplote in električne energije naslednji: Bioplin purani: 2,0 m 3 /GVŽ/dan 2,0 * 100 * 365 dni = m 3 bioplina/leto Energetska vrednost m 3 bioplina/leto je: m 3 bioplina/leto * 0,85 * 6,5 kwh/m 3 = kwh/leto Od tega toplota: 403 MWh* 0,65 = 262 MWh/leto. Približno 35 % toplote se porabi za postopek fermentacije. Neto letna proizvodnja toplote bi tako znašala 170 MWh/leto. Od tega električna energija: 403 MWh * 0,35 = 141 MWh e /leto. Ob upoštevanju v procesu porabljene električne energije (približno 5 %) znaša neto letna proizvodnja električne energije za prodajo v omrežje 134 MWh e /leto. Prodaja električne energije SPTE iz bioplina se po Uredbi pogojih za pridobitev statusa kvalificiranega proizvajalca električne energije (Uradni list RS, št. 71/07) uvršča med kvalificirane proizvajalce, ki lahko prodajajo električno energijo v omrežje po posebni ceni. Trenutno je v veljavi Sklep o cenah in premijah za odkup električne energije od kvalificiranih proizvajalcev električne energije (Uradni list RS, št. 65/08), po katerem je kvalificiranim proizvajalcem električne energije iz bioplina zagotovljen odkup po ceni 120,89 /MWh (brez DDV). Izračunani letni prihodki od prodaje električne energije (134,106 MWh letno) ob trenutni odkupni ceni tako znašajo Kvalificiranemu proizvajalcu električne energije se ne splača porabljati električne energije, ki jo proizvede sam, saj je nakupna cena električne energije iz omrežja nižja od prodajne cene električne energije, proizvedene iz postrojenja na bioplin. Zato je smiselno prodajati v omrežje vso lastno proizvedeno električno energijo in še naprej kupovati električno energijo iz omrežja. Lastna raba toplote in možnosti prodaje presežne toplote V zgornjih izračunih prikazan potencial toplotne energije za prodajo se nanaša na celoletno obratovanje ta podatek bi lahko uporabili v primeru, ko bi lastniku bioplinske naprave uspelo prodajati toploto skozi celo leto, torej tudi v poletnih mesecih (na primer bazen, rastlinjak, sušilnica sadja). Toplote se ne da skladiščiti in jo je potrebno porabiti takrat, ko je proizvedena. Zato je potrebno v primeru, ko prodaje toplote v poletnih mesecih ne bi bilo, upoštevati manjše število ur polnega obratovanja in zato tudi manjšo količino prodanih MWh toplotne energije. Za obdobje ogrevalne sezone lahko na primer upoštevamo povprečnih ur odjema toplotne energije. V obravnavanem primeru bi lastnik bioplinske naprave pokrival zgolj lastne potrebe po toploti (trenutno porabi letno okrog l UNP oziroma 69 MWh toplote, kar pri trenutni ceni UNP znaša okrog EUR za gotovinsko plačilo). Gre za tehnološko rabo, ki poteka celo leto, vendar dokaj neenakomerno. Prodaja presežka toplote (ki je je okvirno za ogrevanje enega stanovanjskega objekta) ne bi bila možna, ker v bližini ni stran 104

105 nobenega porabnika. V izračunih je kot prihodek od prodaje toplote izračunana predvidena raba energije ( kwh) po 0,042 EUR/kWh; izračunani letni prihodki od prodaje toplote tako znašajo EUR. Porabnik bi tako pri trenutni ceni UNP prihranil EUR na leto. Na osnovi ocenjenega obsega projekta in potenciala za proizvodnjo električne energije ter toplote smo ocenili investicijo v SPTE postrojenje s pripadajočo opremo: zbiralnik gnojevke, fermentor, hranilnik bioplina, SPTE postrojenje, električne instalacije itd. Pri izračunu ekonomike je potrebno upoštevati tudi obratovalne stroške, ki za takšen sistem znašajo okrog EUR letno. Ocenjena osnovna investicija v tovrstno bioplinsko napravo znaša okrog EUR (v investiciji še niso upoštevani stroški za ogrevalni sistem). Neto sedanja vrednost projekta je pozitivna, okrog EUR pri 7 % diskontni stopnji, 25-letni življenjski dobi projekta ter ugodnih kreditnih pogojih Eko sklada. Interna stopnja donosa znaša okrog 11,5 %. Tehnični parametri obravnavanega postrojenja so naslednji: Tabela 40: Tehnični parametri postrojenja SPTE na bioplin Stalež živine GVŽ 100 (purani) Proizvodnja bioplina m 3 /leto Električna moč motorja SPTE kw el 26 Toplotna moč kw top 34 Neto proizvodnja električne energije kwh/leto Neto proizvodnja toplote kwh/leto Izračunani ekonomski parametri obravnavanega postrojenja pa so naslednji: Tabela 41: Ekonomski parametri postrojenja SPTE na bioplin Skupni investicijski stroški (zbiralniki gnojevke, fermentor, hranilnik bioplina, SPTE postrojenje, električne instalacije) EUR stran 105 Obratovalni stroški, vzdrževanje EUR/leto Višina subvencije 0% EUR 0 Ekvivalentno število ur polne rabe SPTE ur Prodana toplota MWh t 69 Povprečna cena toplote EUR/kWh t 0,04173 Prihodki od prodane toplote EUR/leto Prodana električna energija MWh e 134 Odkupna cena električne energije EUR/kWh e 0,12089 Prihodki od prodane električne energije EUR/leto Enostavna doba vračila investicije let 8 NSV investicije (NPV) EUR ISD investicije (IRR) % 11,5 Donosnost projekta je bila izračunana glede na zagotovljeno odkupno ceno električne energije, predvideno povprečno ceno toplote, višino investicije, stroške obratovanja in

106 sprejete predpostavke. V projekciji denarnih tokov je predvidena 100 % realizacija investicije v prvem letu ter enoletni moratorij na pričetek odplačila glavnice 4. V izračunu neto sedanje vrednosti investicije (NSV) je upoštevana 7 % diskontna stopnja ter 25- letna življenjska doba projekta. Za postavitev tovrstnih sistemov obstaja možnost najetja ugodnih kreditov pri Eko skladu, ki je imel v zadnjem veljavnem razpisu naslednje pogoje: o obrestna mera: trimesečni EURIBOR + 0,3 % 5, o odplačilna doba največ 15 let 6, skupaj z enoletnim moratorijem na pričetek odplačevanja glavnice, o moratorij na pričetek odplačevanja glavnice največ eno leto 7, o predvideni so četrtletni obroki 8, o največji delež kredita je 90 % priznanih stroškov naložbe 9. Konstrukcija financiranja tovrstnega projekta je ponavadi sestavljena iz lastnega kapitala in kredita. Glede na to, da bi bil to prvi tovrstni projekt na obravnavanem območju, predlagamo minimalno subvencijo s strani občine. V obravnavanem primeru bi občina lahko pomagala tudi s sofinanciranjem dokumenta identifikacije investicijskega projekta Možnosti za mikrosistem ogrevanja na bioplin v občini Ilirska Bistrica V kraju Zajelšje se je pokazala tudi lepa možnost mikrosistema ogrevanja z bioplinom kot vhodnim energentom. Gre za tri rejce piščancev (Jursinovič Jože, Jursinovič Zdenko, Prelc Dušan), na katerih skupno število piščancev znaša okrog , kar bi moralo zadoščati za energetsko oskrbo treh do štirih povprečnih stanovanjskih objektov. Možna bi bila povezava katerihkoli objektov na ožjem območju (prikazano v spodnji sliki). Investitorji so lahko omenjeni trije rejci, toploto lahko nato prodajajo tudi drugim porabnikom v bližini, odvisno od interesa (v skladu s tem svetujemo tudi lociranje naprave). 4 Najem kredita je bil predviden pri Eko skladu, ki omogoča enoletni moratorij na začetek odplačevanja kredita. 5 Trimesečni EURIBOR na dan znaša 4,691%. 6 V izračunih je upoštevana odplačilna doba 15 let. 7 Upoštevano v izračunih. 8 Upoštevano v izračunih. 9 V izračunih je bil upoštevan najem kredita v višini 60 % investicije. stran 106

107 Slika 9: Možnost za mikrosistem ogrevanja z bioplinom v kraju Zajelšje (označene so tri piščančje farme) V obravnavanem sistemu bi se letno proizvedlo okrog 212 MWh električne energije, pri čemer je potrebno upoštevati, da se je nekaj porabi za samo obratovanje sistema. Končna količina proizvedene električne energije, ki bi bila tako na voljo za prodajo, bi na letni ravni znašala okrog 201 MWh. Za električno energijo, proizvedeno iz bioplina, je odkup zagotovljen, odkupna cena po zadnjem Sklepu o cenah in premijah za odkup električne energije od kvalificiranih proizvajalcev električne energije (Ur.l. RS, št. 65/08) 120,89 /MWh (brez DDV), kar pomeni okrog EUR letnega prihodka že samo iz naslova prodaje električne energije. Poleg tega bo na letni ravni za prodajo na voljo še okrog 153 MWh toplote, kar bi pri ceni prodane toplote 0,042 EUR/kWh prinašalo še dodatnih EUR letnega prihodka. Pri tem je upoštevano, da se toplota prodaja samo v kurilni sezoni; celotna količina proizvedene toplote bi sicer znašala okrog 256 MWh, vendar je potrebno upoštevati, da se toplote ne da skladiščiti in jo je potrebno porabiti takrat, ko je proizvedena. Dodatne količine toplote bi bilo možno porabiti, če bi se v bližini postavila npr. sušilnica sadja ipd., kjer so potrebe po toploti celoletne. Prvi izračuni so pokazali zadovoljive ekonomske kazalce. Po prvih ocenah bi investicija v sistem znašala okrog EUR, kjer je že upoštevana investicija v toplovod ( EUR) in toplotne postaje (skupaj EUR za tri toplotne postaje). V kolikor bi se občina odločila, da investicijo delno sofinancira predlagamo tisti del, ki odpade na toplovod in toplotne postaje potem se dejanska investicija za investitorje zmanjša na EUR. Že če gledamo na investicijo kot celoto, je ekonomska upravičenost zadovoljiva (interna stopnja donosa znaša okrog 11,5 %); če pa investicijo zmanjšamo za morebitno subvencijo občine, se donosnost investicije še izboljša. Investicija je ekonomsko upravičena že s prodajo električne energije (če torej ne upoštevamo tudi prodaje toplote) v tem primeru je interna stopnja donosa seveda nekoliko nižja, vendar še vedno znaša 8,4 %. Tehnični in ekonomski parametri obravnavanega postrojenja so naslednji: stran 107