Gorenjski Glas. Vaška straža pred smetiščem. ^ 3. stran Na shodu so bili v ospredju otroci. / fck>: co»z<i Kavtie DOMŽALE.

Transkript

1 Gorenjski Glas TOREK, 6. NOVEMBRA 2007 k J ^ Leto LX, št. 89, cena 1,20 EUR, 19 HRK ODGOVORNA UREDNICA: MARIJA VOIČJAK ČASOPIS IZHAJA OB TORKIH IN OB PETKIH NAKLADA: IZVODOV WW.GORENJSKIGIAS.SI Vaška straža pred smetiščem Na protestnem shodu krajanov Mlake in Tenetiš proti smetišču se je zbralo prek štiristo ljudi. Komunala Kranj odvaža smeti v Kovor in na Malo Mežaklo, cene odvoza odpadkov naj bi poskočile za štirikrat. SUZANA P. KOVAČIČ Kranj - Krajani Mlake in Tenetiš so na petkovem shodu jasno dali vedeti, da bodo preprečili vsako namero za nadaljnje obratovanje smetišča Tenetiše ali gradnjo regijskega centra za ravnanje z odpadki. "Zbrali smo 430 podpisov udeležencev." je povedal Miran Hude iz civilne iniciative Mlaka Tenetiše. Mnogi so si na obraz poveznili maske, nosili so transparente, kot na primer: "Ne dovolimo regijskega centra 500 metrov od naših domov!" "V smradu je strupeni metan!" "Nobenih smeti več na deponijo Tenetiše." "Siti smo praznih obljub!" "Ne želim nobenega denarja za odškodnino, ampak samo življenje v zdravem okolju," je povedal udeleženec shoda Marjan Cimprič. "Hišo na Griču smo kupili pred devetimi leti na javni občinski licitaciji. Tedaj so nam zagotovili, da je smetišče v zapiranju," je povedala Metka Hegler. Protestni shod je potekal mimo: čeprav ni bil napovedan, policija ne bo pisala kazni. Odzvalo se je tudi občinsko vodstvo, direktor občinske uprave Aleš Sladojevič je povedal: "Na območju občine je šestindvajset krajevnih skupnosti in skoraj vsaka je obremenjena z delovanjem kakšnega objekta v javno dobro (čistilna naprava, železniški promet, zdravstveni dom, faktuteta...). Odločanje o posameznem projektu, ki je pomemben za vse občane, ne more biti avtonomna pravica samo enega dela občine. Ožji del pa se ima pravico pogovarjati o zaščiti in pogojih za predvideno dejavnost." ^ 3. stran Na shodu so bili v ospredju otroci. / fck>: co»z<i Kavtie Gorenjska Gremo gor. flsc d«.o..c SUrvu KIA cee'd: 5 zvezdic za varnost in 73jetna garancija EURO^^CAP I ^ A DOMŽALE Vdrli na stadion Na nedeljski nogometni tekmi med Domžalami in MIK CM Celjem je varnostnik vinjenemu navijaču Domžal prepovedal vstop na stadion. To je razjezilo več domačih navijačev, ki so zato vdrli na stadion. Policisti so zaradi kršitev pridržali 34 oseb, tudi deset mladoletnikov. Kršiteljem so izdali plačilne naloge, zoper mladoletnike pa bodo podali obdolžilne predloge pri pristojnem sodišču. S. Š. Sailf-radite posfovaiije s prihmnknm. Gorenjska PREVETRlTE Banka B A N Č N C ^ ^ ^ POSLOVANJE Ponudba velja od do ' imivi n oe d v liitimtt NSS liimt«"ln ' " N Oteart ^ ODTiTK^ Mi li ta M v ipianc^ I. oersn> ;tt ^nutdal^nnu rjcvimtn' ~ CAf^tElMSc Novi enopfostorec S 7 sedeži "brennmiims že od 17,690" prevojmih blormoovi l ui)su«tt,ifuuamc«smai cmtmm *CHlCeK,0TO!«6 ibwflcecaesi«.iw6va«: notjišskmsu-ii«www,kil.5i.nf." e 3 7? a Leseni zaboj iz masivnega bora. lakiran, 74 x 40 x 44ail,St3rt:73590U 89 CŽ st -T-A > AKTUALNO v Kovorju odpadki sosedov Tržiška občina je dovolila kranjski odlaganje dela odpadkov na deponiji KovOr, saj So v takem primeru dolžni pomagati sosednji občini. Gre za začasno rešitev, kar bodo pojasnili tudi na sestanku s kovorsko civilno iniciativo, so povedali na tržiški občini. 3 UPOKOJENCI Upokojenci bodo protestirali Upokojenci se bodo pridružili študentom in delavcem na protestu zoper draginjo, ki bo ^y. novembra. Na robu preživetja je namreč več starejših ljudi kot kažejo statistike, pa tudi marsikatera mlada družina se preživlja tudi s pokojnino staršev. ^ KMETIJSTVO Zaradi poplav bodo praznili hlev Juretu Rejcu iz Železnikov so poplave samo na kmetijskih strojih povzročile za skoraj deset tisoč evrov škode. - Odneslo mu je tudi precej sena, zato bo moral prazniti hlev in dati v zakol kar r>ekaj glav živine. Za ublažitev težav računa na pomoč države. ^ i ZANIMIVOSTI i Povod je bil i časopisni članek Iztok Novak, ki je mladost preživel v Kladjah v Žirovskem Vrhu, živi sedaj v južnokorejskem mestu Cumu. Idrijski Kolektor ima tam svojo tovarno, 27-letni Iztok pa je podpredsednik družbe Kolektor Sinyung. Sedaj se namerava vrniti domov. 2 0 VREME Nada^evalo se bo suho jesensko vreme. Zjutraj bo mar^je slana, čez dan pa bo ohm iostopiiyc. -i/n^ jutri: pretežno sončno

2 POLITIKA danica.zwrl(g)g-glas.si LJUBLJANA Delovne knjižice ne bo več Poslanci so na oktobrski seji državnega zbora podprli predlog novele zakona o delovnih razmerjih, ki je rezultat dolgotrajnih usklajevanj med socialnimi partnerji. Novosti naj bi zagotovile večjo prožnost pri zaposlovanju in s tem manjše stroške dela za delodajalce, hkrati pa ohranile pravice zaposlenih in njihovo socialno varnost. Novela med drugim omogoča večjo notranjo mobilnost, saj bo mogoče skleniti pogodbo o zaposlitvi, ki ne bo določala le enega delovnega mesta. S tem se zmanjšujejo možnosti odpuščanja delavcev v primeru ugotovljenih presežkov. Mogoče bo tudi več zaposlovanja za določen čas. Natančnejša so določila glede postopkov odpovedi in odpovedni roki bodo krajši. Novela tudi predvideva ukinitev delovne knjižice kot obveznega dokumenta delavcev. Državni zbor je sprejel tudi novelo zakona o evropskih svetih delavcev, s katero Slovertija usklajuje svojo zakonodajo z evropsko. D. Ž. LJUBLJANA Šest milijonov za odpravo posledic neurja Vlada je sprejela predhodni delni program odprave posledic škode na stvareh zaradi septembrskega neurja In poplav. Ukrepi za odpravo škode bodo stali 12 milijonov evrov, od tega je šest milijonov evrov namenjenih za plačilo že izvedenih del za odpravo posledic. Največ denarja vlada namenja Železnikom, milijon evrov, med gorenjskimi občinami pa so teh sredstev deležne še Bohinj, Tržič, Radovljica, Kamnik, Komenda, Škofja Loka, Cerklje, Bled in Gorje. D. Ž. arih izžrebanemu naročniku časopisa Gorenjski Glas Knjigo prejme BRANKA KEBEL z Bohinjske Bele. Avsenikov zlati abonma Vstopnici za prvi koncert, ki bo v petek, 9. novembra, prejmeta: Slavka Jelene, Zgornje Duplje 90, Duplje, in Barbara Kejžar, Frankovo naselje 163, Škofja Loka, Nagrajenki bosta vstopnici prejesi po pošti. Čestitamo! Ustavni zakon za izbrisane Vlada je pripravila predlog ustavnega zakona o dopolnitvi ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti RS, ki bo uredil status izbrisanim. DANICA ZAVRI 2LEBIR Ljubljana - V državni zbor ga bo predlagala po rednem postopku, zanj pa je potrebna dvetretjinska večina. Z zakonom želi vlada urediti status oseb, državljanov drugih držav naslednic SFRJ, Id so na dan 23. decembra 1990 imele prijavljpno stalno prebivališče v Sloveniji in od tedaj v Sloveniji tudi dejansko živijo. Predlog ustavnega zakona je komentiral poslanec SDS Branko Grims. Zgodba o "izbrisanih" je za to vladno stranko izjemnega pomena, "saj se po eni strani dotika neposredno Človeških usod, po drugi strani pa temeljnih vrednot slovenske osamosvojitve, torej samega temelja slovenske državnosti". V primeru izbrisnih je stranka vedno zagovarjala načelo, da je treba, če je bila komurkoli in kadarkoli storjena krivica, to popraviti. "Po drugi strani pa nihče, ki je kalkuliral s slovensko državo ali njeno samostojnosti ali celo sam aktivno sodeloval v napadu na samostojno Slovenijo, ne more iz tega svojega dejanja nikoli povleči nobene koristi. To je tudi razlog, da smo vedno zagovarjali individualno obravnavo vsakega primera posebej," je dejal Grims. Predlog ustavnega zakona po njegovih besedah vsebuje Ustavni zakon o izbrisanih bo v parlamentu potreboval dvotretjinsko večino. /FeioiTimocid vsa temeljna načela, ki jih je SDS ves čas zagovarjala. Izrazil je pričakovanje o uspešnem dogovarjanju vseh drugih parlamentarnih strank, saj ustavni zakon zahteva dvetretjinsko večino. "Pogajanja bodo težavna, vendar SDS od teh temeljnih načel nikakor ne bo odstopila niti za korak," je zagotovil Grims. Podobnega mnenja so v koalicijskih strankah, v opozicijskih pa so do predloga kritična in trdijo, da skuša vladajoča koalicija odvrniti pozornost od ustavne odločbe o izbrisanih. Po mnenju pravnika in nekdanjega ustavnega sodnika Matevža Krivica je predlog protiustaven in napisan z očitnim namenom "preprečiti uresničitev obeh odločb ustavnega sodišča o izbrisanih". V sporočilu za javnost sporoča, da naj bi nasprotovanje odločbi ustavnega sodišča pomenilo zanikanje glavne in izvorne krivice, in sicer "samega nezakonitega izbrisa". Sedanji predlog naj bi po Krivičevem izgubil še zadnji stik z načeli pravne države, saj naj ne bi predvideval povračila škode za "protipravna ravnanja izvajalcev državne oblasti". Do predloga ustavnega zakona so kritične tudi nekatere nevladne organizacije: Mirovni inštitut, Amnesty International Slovenije in organizacija The Equal Rights Trust, češ da je to novo diskriminatomo dejanje zoper izbrisane. Zavzemajo se, naj vlada predlog umakne in poskrbi za celovito popravo krivic izbrisanih prebivalcev, in pozivajo k ustanovitvi neodvisne preiskovalne komisije za ugotovitev okoliščin, ki so vodile do izbrisa. VSAK PRVI TOREK V MESECU Kupon za brezplačni mali oglas Brezplačen je mali oglas z besedilom do 80 znakov. Ugodnost veeja samo naročnikom časopisa Gorenjski glas. Veijavpi so kuponi tekočega meseca v tekočem letu (ta mesec november/07) in imajo na hrbtni strani odtisnjen naslov naročnika. Mali oglas, oddan po telefonu ali brez kupona, zaračunavamo po ceniku, s popustom za naročnike (20 %). Kupon ni veljaven za objavo pod šifro ali z navedbo: naslov v oglasnem oddelku. Brezplačnega malega oglasa ne morejo uveljavljati pravne osebe (tudi s. p.). Oglase sprejemamo na naslov Gorenjski glas, Bleiweisova cesta 4,4000 Kranj ali po telefonu 04/ neprekinjeno 24 ur dnevno; za torkovo številko Gorenjskega glasa do petka do 14. ure in za petkovo številko do srede do V malo-oglasnem oddelku na Bleiweisovi cesti 4 v Kranju pa smo vam na razpolago od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure. MALI OGLAS Naroiam objavo malega oglasa z naslednjim besedilom: 3 prodam kupim oddam U najamem podarim išiem J nudim J zamenjam -S-c- november/07 Nečitljivih kuponov ne objavljamo.. Zakon naj dopolnijo Ustavno sodišče je odločilo, da je pet členov zakona o financiranju občin v neskladju z ustavo. DANICA ZAVRL ZLEBIR Ljubljana - V postopku za oceno ustavnosti zakona o financiranju občin, ki so ga pred ustavnim sodiščem začele občine Ljubljana, Trzin, Log-Dragomer in Šempeter- Vrtojba, je to odločilo, da so štirje členi zakona v neskladju z ustavo. Na odločbo sta se odzvali Združenje občin Slovenije in vladna služba za lokalno samoupravo. Združenje ugotavlja, da odločba sama pritrjuje modelu solidamosti, na podlagi katerega je vzpostavljena bolj enakomerna razporeditev finančnih virov med občinami. To pa je bila tudi bistvena sprememba, ki jo je prinesel novi zakon o financiranju občin, saj je prejšnji sistem ustvarjal velika nesorazmerja med posameznimi občinami. V Združenju občin menijo, da je osnovni koncept zakona o financiranju občin uspešno prestal oceno ustavnosti in da bo zakonodajalec na tej osnovi zakon le še dopolnil. Po njihovi oceni letos uveljavljeni sistem financiranja občin tem daje primerno podlago za nadaljnje financiranje osnovnih nalog. Tudi v vladni službi za lokalno samoupravo in regionalno politiko odločbo ustavnega sodišča razumejo kot pozitiven prispevek v nadaljnjem vzpostavljanju sistema financiranja občin. Ustavno sodišče je ugotovilo, da sistem financiranja, ki ga uvaja zakon, ne zagotavlja zadostne neposredne povezave med lastnim finančnim virom in občino. Jasno je tudi povedalo, da je prejšnji zakon ustvarjal velika nesorazmerja med posameznimi občinami in da je naloga zakonodajalca, da jih preseže in da prek sistema financiranja zagotovi enake pravice pri uresničevanju lokalne samouprave na celotnem območju države. Od zakonodajalca zahteva, naj vzpostavi model, ki naj zagotovi tako davčno strukturo, ki bi omogočila občinam brez finančne izravnave v celoti pokrivati njihove potrebe. Odločba ustavnega sodišča nalaga, da v letu dni tako preoblikuje določbe zakona, da bo neposredna povezava med virom in občino bolj objektivizirana v samem zakonu (v vladni službi ugotavljajo, da so nekaj podobnega storili že v predlogu zakona o financiranju pokrajin), da morajo natančneje opredeliti postopek sodelovanja predstavnikov občin pri sprejemanju uredbe o določitvi stroškov, ki gredo v glavarino, in da natančno opredelijo naloge občin, ki so predmet državnega financiranja. LJUBLJANA Brez dodatnih sredstev za kampanjo Slovenska vlada je na dopisni seji sprejela sklep, da se državnemu svetu za izvedbo referendumske kampanje o zakonodajnem referendumu o noveli zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic, ki bo potekal n. novembra, ne zagotovijo pravice porabe. Zakon o volilni in referendumski kampanji daje vladi pravico, da s sklepom nameni sredstva za referendumsko kampanjo, kadar je pobudnik proračunski uporabnik. Vlada RS državnemu svetu pravice porabe ne zagotovi, saj meni, da je Imel zakonodajalec pri oblikovanju zakonskega člena, ki govori o tem, v mislih najpomembnejša vprašanja, povezana z daljnosežnimi posledicami za vse državljane Slovenije. Takšna je na primer odločitev o vstopu Slovenije v NATO ali v Evropsko unijo, vlada pa meni, da v primeru referenduma o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic ne gre za tako vprašanje. D. Ž.

3 AKTUALNO Vaška straža pred smetiščem i 1. stran Agencija RS za okolje vztrajno molči Komunala Kranj včeraj (do zaključka redakcije) še ni imela odgovora Agencije RS za okolje, ali bodo podaljšali obratovalno dovoljenje smetišču v Tenetišah. V tem času odvažajo smeti na Kovor in na Malo Mežaklo. "S tem se bodo zvišali stroški; štiričlanska družina je doslej za odvoz odpadkov iz 120- litrske posode enkrat na teden plačevala 8,i evra, po novih izračunih bo plačevala 31 evrov. Cena deponiranja odpadkov na deponiji Tenetiše znaša 24 evrov na tono, cene deponiranja, ki jih plačujejo ob^ne brez lastnih deponij za odlaganje na drugih deponijah, pa se gibljejo med 85 in 95 evri na tono deponiranih odpadkov," je povedal direktor Komunale Kranj Ivan Hočevar in dodal: "O povišanju cen storitve ravnanja s komunalnimi odpadki najprej odločajo v občinskih svetih, nato sledi predlog na ministrstvo za gospodarstvo, dokončno odločitev pa sprejme Vlada RS." Civilna iniciativa Mlaka Tenetiše ima že od petka pred smetiščem postavljeno vaško stražo. "Domov bomo odšli, ko nam bodo izpolnili nekaj pogojev. Zahtevamo, da župan skliče izredno sejo mestnega sveta, na kateri Vaška straža pred smetiščem v Tenetišah v nedeljo popoldne / foio: cor>zd K>»c.i bodo sprejeli sklep, da se odpadla nikdar več ne bodo odvažali ali predelovali v Tenetišah. Naš pogoj je tudi. da Komunala Kranj takoj izdela sanacijski program (ne najcenejšega!) sanacije onesnažene podtalnice. Zahtevamo, da občina kot lastnica nekaterih zemljišč v Tenetišah sprejme obvezo, da bo na tem območju v prihodnje izvajala zgolj komplementarno dejavnost krajinskemu parku Udin boršt, in še to v predhodnem soglasju s krajani," je povedal Miran Hude in dodal, da dobivajo Mestna občina Kranj je s ponedeljkom odprla informa cijsko pisarno, v kateri občani lahko dobijo vse infor macije glede gradnje odlagališča za ravnanje z odpadki Na vprašanja odgovarjajo predstavniki občine in komu nale. Pisarna bo odprta do vključno petka med 15. in 16 uro v prvem nadstropju občinske stavbe. "Zahtevamo, da župan skliče izredno sejo mestnega sveta, na kateri bodo sprejeli sklep, da se odpadki nikdar več ne bodo odvažali ali predelovali v Tenetišah," je povedal Miran Hude iz civilne iniciative Mlaka Tenetiše. podporo posameznikov in predstavnikov dvilne družbe iz cele Slovenije. V Kovorju odpadki sosedov In kako bo ravnala Komunala Kranj, če bo dobila soglasje k podaljšanju? "V primeru, da se bodo protesti civilne iniciative kljub podaljšanemu okoljevarstvenemu dovoljenju nadaljevali in nam onemogočali opravljati obvezno javno gosjsodarsko službo, se bodo o nadaljnjih ukrepih odločili naši lastniki (občine Kranj, Jezersko, Cerklje, Preddvor, Naklo in Šenčur)," je povedal Ivan Hočevar. Vodja kabineta kranjskega župana Ana Vizovišek pa je sporočila: "Mestna občina Kranj je s ponedeljkom odprla informacijsko pisarno, v kateri občani lahko dobijo vse informacije glede gradnje odlagališča za ravnanje z odpadki. Na vprašanja odgovarjajo predstavniki občine in komunale. Informacijska pisarna bo odprta do vključno petka med 15. in 16. uro v prvem nadstropju občine." Kot je znano, bo to nedeljo posvetovalni referendimi, na katerem bodo občani odločali o tem, ali naj bo v Tenetišah regijski center za ravnanje 2 odpadki. Občina Tržič bo dovolila Kranju odlaganje dela odpadkov na deponiji Kovor. Gre le za začasno pomoč sosedom. STOJAN SAJE Tržič - Po zapletih z odlaganjem odpadkov iz Mestne občine Kranj in petih okoliških občin na deponiji Tenetiše so Tržičani sklenili pomagati sosedom. Deponija komunalnih odpadkov v Kovorju je namreč edina, kjer odlagajo samo odpadke iz gospodinjstev domače občine. "Ker smo vstopili v konzorcij CERO, smo dolžni pomagati sosedom v težavah pri ravnanju z odpadki. V Kranju še nimajo dovoljenja za podaljšanje obratovanja deponije Tenetiše. Komunalnemu podjetju Tržič je ministrstvo za okolje in prostor 30. oktobra poslalo odločbo o podaljšanju oko- Ijevarstvenega dovoljenja' za obratovanje deponije Kovor do 15. julija Svet KS Kovor in dvilna iniciativa sta pred meseci potrdila sklep, da deponijo zapolnimo znotraj obstoječih meja in jo nato saniramo. Del prebivalcev v okolici deponije nasprotuje, da bi vozili odpadke od drugod v Kovor. O tem se bomo jutri pogovorili na sestanku s civilno inidativo. Povedali bomo domačinom, da gre za začasno rešitev. Informacijo o prevzemu dela odpadkov z deponije Tenetiše bomo dali tudi na seji tržiškega občinskega sveta 22. novembra. Gre za šest zabojnikov delno prebranih in zmletih odpadkov na dan. Za tono odloženih odpadkov bo Komunalno podjetje Tržič dobilo 87 evrov. Zbrani denar bo namenilo tudi za boljšo luejenost deponije Kovor," je v ponedeljek povedal Borut Sajovic, župan Občine Tržič. "Odpadke iz Kranja so prvič pripeljali v Kovor v petek, 2. novembra. Vsak delovni dan jih bodo sprejeli od petdeset do šestdeset ton. Doslej je tja dnevno vozilo odpadke iz gospodinjstev in industrije v tržiški občini 20 do 25 tovornjakov na dan, sedaj pa jih bo šest več. Vse delo bosta opravila dva delavca, ki sta bila tam že doslej. Deponija je delala z izgubo, zato bomo z dodatnim denarjem pokrili stroške tekočega poslovanja in del namenili za izboljšave na deponiji. Prostora za odlaganje odpadkov je dovolj. V Kranju vseeno zagotavljajo, da bodo skušali čim prej rešiti težave z deponijo," je pojasnil Sebastijan Zupane, v. d. direktorja Komimalnega podjetja Tržič. Pomoč nadarjenim učencem Na Brdu pri Kranju je bilo srečanje na temo Edukacija nadarjenih - izobraževanje učiteljev in financiranje programov. SIMON ŠUBIC Brdo pri Kranju - Na dvodnevnem srečanju predstavnikov ministrstev za šolstvo in strokovnjakov iz Avstrije, Češke, Slovaške, Madžarske, Poljske in Slovenije so na Brdu pri Kranju spregovorili predvsem o problemih financiranja programov, ki povečujejo stopnjo personalizacije izobraževanja nadarjenih in izobraževanja učiteljev za delo z nadarjenimi učend. "Prav nadarjeni odkrivajo nove poti, zato jim moramo omogočiti, da najprej razvijejo svojo nadarjenost. Zavod za šolstvo zato skuša omogočiti čim boljšo usposobljenost strokovnih delavcev za delo z nadarjenimi," je ob tem dejala Natalija Komljanc, strokovna direktorica Zavoda RS za šolstvo. Mojca Škrinjar, generalna direktorica direktorata za GG mali oglasi 04/ , e-pošta: malioglasi@g-glas.si vrtce in osnovno šolstvo na šolskem ministrstvu, je povedala, da država spodbuja odkrivanje in razvoj nadarjenih v šoli s financiranjem nivojskega pouka, dodataega pouka, interesnih dejavnosti, izbirnih predmetov, skupinske in individualne pomoči nadarjenim in slabšim učencem, različnih tekmovanj iz znanja itd. Pri odkrivanju in razvijanju nadarjenosti pomembno vlogo odigrajo tudi starši, zato v slovenskih osnovnih šolah delujejo svetovalne službe, katerih osrednja naloga je povezava med šolo in starši. Avstrijska strokovnjakinja dr. Wallraud Rosner je pohvalila dejstvo, da na vsaki tretji slovenski šoli v okviru svetovalne službe dela psiholog, medtem ko je pri severnih sosedih učencem in staršem na razpolago le pešdca psihologov za vso regijo. Gorenjski Glas ODGOVORNA UREDNICA Marija Vole^ak NAMESTNIKA ODGOVORNE UREDNICE lože Košnjek, Cveto Zaplotnik UREDNIŠTVO NOVINARJI-UREDNIKI: Boštjan Bogataj, Alenb Brun, Igor Kavčič, jože Košnjek, Suzana P. Kovačč, Urša Petemel, Mateja Rant, Stojan Saje, Vilma Stanovnik, Cveto Zaptotnik, Danica Zavri Žlebir, Žtefan Žargi; stalni sodelavci: Maja Bertoncelj, Matjaž Gregorič, Ana Hartman, Milena Miklavčič, Miha Naglič, jasna Paladin, Marjeta Snnolnikar, Simon Šubic, Ana Volčjak OBUKOVNA ZASNOVA Jernej Stritar, Tricikel TEHNIČNI UREDNIK Grega Flajnik FOTOGRAFIJA Tina Doki, Goiazd Kavčič, Gorazd Šinik LEKTORICA Marjeta Vozlič VODJA OGIASNECA TRŽENJA Mateja Žvižaj GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena zr^amka pod 5t » pri Uradu RS za intelektualno lastnino. UsUnouitelj in izdajatelj; Gorenjski glas. d Kranj / Direktorica; Marija Volijak / Naslov; Bleiweisova cesta Kranj / Tel.; 04/ Im; 04/ , info g-g[as.si; mali oglasi in osmrtnice: tel.; 04/ (sprejem na avtomatskem odzivniku 24 ur dnevno); uradne ure: vsak delovni dan od S. do 19. ure / Gorenjski glas je poltednik. izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22,000 izvodov / Redne priloge: Moja Gorenjska. Letopis Gorenjska (enkrat letno) in devet lokalnih prilog / Tisk; SFT, <t.d., Ljubljana / Naročnina: td.: 04/ / Cena izvoda: 1,20 EUR, letna naroinina: EUR; Redni plačniki imajo 10% popusta, polletni 20% popusta, letni 25 % popusta; v cene je vračunan DOV po stopnji 8.5 %: naročnina se uposteva od tekoče- Številke časopisa do pisnega preklica, ki velja od začetka naslednjega obračunskega obdsbil I Oglasne storitve: pe ccniku; oglasno Irtenjc: tel.: 04/

4 GORENJSKA Na Jesenice prihaja optično omrežje Za zdravje čebula in med Cecilija Pristov, najstarejša občanka Žirovnice, je minuli petek dopolnila ioi leto. Družba Gratel je z Občino Jesenice podpisala pogodbo za gradnjo najsodobnejšega širokopasovnega optičnega telekomunikacijskega omrežja. URŠA PETERNEL Jesenice - Ptujsko podjetje Gratel je pred kratkim z Občino Jesenice podpisalo služnostno pogodbo za gradnjo najsodobnejšega širokopasovnega optičnega telekomunikacijskega omrežja. Kot je povedal direktor podjetja Gratel Drago Štrafela, pripravljalna dela za začetek gradnje že potekajo, pooblaščeni predstavniki podjetja pa pri občanih še pobirajo soglasja h gradnji, v nekaterih objektih pa že urejajo notranje instalacije. Gradbena dela naj bi trajala predvidoma leto dni. "Po končani gradnji in preplastitvi cestišč bodo sledila še montažna dela in vzpostavitev optičnih central, prek katerih bodo uporabniki povezani v omrežje. Predvidevamo, da bodo vsa dela končana čez dve leti," je poudaril Štrafela. In kaj bo širokopasovno optično telekomunikacijsko omrežje prineslo Jeseničanom? Najmodernejša optična infrastruktura bo omogočala uporabo najsodobnejših telekomunikacijskih storitev po ugodnih cenah: hitre intemetne povezave in prenos podatkov, spremljanje številnih televizijskih programov ter telefoniranje prek spleta, odgovarjajo na Gratelu. Gratel namerava v desetih letih vzpostaviti omrežje po vsej Sloveniji. Doslej so optično infrastrukturo že zgradili v Kranju, Kopru in v Šiški v Ljubljani, gradijo pa jo še v Novem mestu. Murski Soboti, Velenju, Mariboru, za Bežigradom, v Mostah in centru v Ljubljani ter v Luciji. ANA HARTMAN Žirovnica Stoprvi rojstni dan je najstarejša občanka Žirovnice Cecilija Pristov praznovala minuli petek, ko ji je občina v sodelovanju s svojd in društvom upokojencev (DU) v Čopovi rojstni hiši v Žirovnici priredila posebno slavje s kratkim kulturnim programom, ki je Šmitovo mamo še posebej spravilo v dobro voljo. "Zelo lepo ste vse skupaj naredili. Ne vem, ali sem si sploh zaslužila. Zdajle ne morem zbrati skupaj vtisov, ponoči bom vse to premlela," je bila ganjena sla\djenka. Za zdravje še vedno vsak dan zaužije čebulo in med, za katera je prepričana, da sta pripomogla k dolgemu življenju. Kot je povedala Cecilijina hčerka Helena Škantar, je mama večino časa dobrovoljna, zelo rada se tudi pošali. Kljub častitljivim letom še vedno bere brez očal, poleg tega si čas krajša z gledanjem televizije, vselej pa se razveseli družbe. Živi namreč s si- Cecillja Pristov z vnuki, pravnuki in prapravnuki / f«o: Ana Hartm>n nom Francem v Vrbi, vsak dan pa ju obiskujejo in na pomoč priskočijo Cecilijine hčere Helena, Mila in Pavla. "Mami tako ni dolgčas, večkrat pa vpraša, kdaj pride kdo od mlajših; ima namreč sedem vnukov, deset pravnukov in dva prapravnuka," je pojasnila hčerka Helena. Dobro razpoloženi slav- Ijenki so ob visokem jubileju v roko segli tudi žirovniški župan Leopold Pogačar, predstavnice Rdečega križa in Karitas, pa tudi Edo Kavčič, predsednik DU Žirovnica, katerega najstarejša članica je kajpak Šmitova mama. Največkrat se spominja mladosti, ki pa ni bila posejana z rožicami. "Več je bilo slabega kot dobrega," pove Cecilija, ki se je rodila na Vogvarčkovi domačiji v Zgoši pri Begunjah. Zgodaj je izgubila mamo, v družini je bilo kar deset otrok. Izučila se je za šiviljo; nekaj časa je bila zaposlena v Elanu in pletilstvu v Radovljici. Z možem sta si leta 1938 zgradila hišo v Vrbi, rodilo pa se jima je sedem otrok, dva sta umrla že v rosnih letih. KRATKE NOVICE JESENICE Kotlarna na lesno biomaso? V Javorniškem Rovtu in Planini pod Golici imajo veliko možnost uporabe lesne biomase. Domačini bi po zgledu Avstrije lahko ustanovili konzorcij, pod okriljem katerega bi zgradili kotlarno in daljnovod na lesno biomaso, je dejal Branko Cagllč iz velenjskega podjetja POP, ki za Občino Jesenice pripravlja noveiacljo energetskih zasnov. Občinski svetnik in domačin z Javorniškega Rovta Marko Zupančič pa je ob tem opozoril, da so vasi v rovtih preveč razpotegnjene, da bi bila gradnja daljnovoda smotrna. Dodal pa je, da se v vasi zavedajo pomena obnovljivih virov energije, saj je v zadnjih petih letih šest hiš že prešlo na ogrevanje na polena. U. P. MOJSTRANA Most čez Savo Dolinko obnavljajo Odcep z giavne ceste za Mojstrano in Vrata je že nekaj časa zaprt, kajti podjetje SCT obnavlja most čez Savo Dolinko. Projekt vodi Direkcija RS za ceste, obnovili bodo temelje in opornike ter zgradili novo betonsko premostitveno konstrukcijo. Ob tem bodo most tudi razširili, tako da bo imel na obeh straneh pločnik. Obnova bo stala 419 tisoč evrov, dela pa naj bi bila končana do konca aprila prihodnje leto. U. P. Četrt stoletja za vežice v Spodnjih Dupljah so v nedeljo odprli poslovilne vežice, na kar so dolgo čakali. STO J AN SAJE Spodnje Duplje - Prva novembrska nedelja se bo zapisala v zgodovino naselij Zgornje in Spodnje Duplje. Popoldne so najprej blagoslovili obnovljeno cerkev sv. Mihaela v Zgornjih Dupljah, kjer so statično povezali ladjo in zvonik stavbe, zamenjali ostrešje, izdelali novo fasado in obnovili fresko na južni strani ter namestili nove klopi. Še bolj slovesno je bilo v Spodnjih Dupljah, kjer so v navzočnosti številnih domafinov in gostov odprli nove poslovilne vežice. "Na večje naložbe smo se pri nas pripravljali daljši čas. To posebej velja za poslovilne vežice, za katere smo iskali zemljo okrog petindvajset let. Na koncu smo dosegli pošten dogovor z lastniki, teterim smo plačali 130 tisoč evrov. Na novem delu pokopališča bodo lahko pokojniki res počivali v miru," je menil podžupan Občine Naklo Ivan Meglič. Pohvalil je vse, ki so omogočili gradnjo, in tudi kranjsko podjetje Gradbinec GIP za končanje del do 1. novembra. Letošnja dela bodo stala občino približno 145 tisoč evrov, za dokončno ureditev pokopališča pa bo treba prihodnje leto zagotoviti še osemdeset do sto tisoč evrov. Posebno vrednost dajejo stavbi mogočna vrata, ki jih je izdelal mizar Jože Lukanc. Vanje je Matevž Balantič izrezljal reliefe zavetnikov vasi, kar odraža pove- Trak sta prerezala Ivan Škrjanec in Franc Robida ob pomoči Ivana Megliča, stavbo pa je blagoslovil škof Anton Jamnik. zanost domačinov. V njihovem imenu sta prerezala trak na stavbi Franc Robida in Ivan Škrjanec. Slednji se je zahvalil občinskemu svetu za odločitev o gradnji vežic in občini za pomoč pri obnovi kapelic. Župan Janez Štular je pozdravil zbrane, med njimi posebej ljubljanskega pomožnega škofa. Anton Jamnik je v navzočnosti drugih cerkvenih dostojanstvenikov blagoslovil vežice. Pohod h Krnskemu jezeru CVETO ZAPLOTNIK Ukane - Organizacijski odbor spominskega pohoda in proslave pri Krnskem ježem bo ob 90-letnid konca Soške fronte pripravil v soboto jubilejni, že deseti pohod in prireditev z naslovom Km pohod spomina Kot navaja predsednik organizacijskega odbora Janko S. Stušek, bodo že v petek zvečer pri Koči pod Bogatinom odprli tematsko pot Oskrbovalno zaledje za Kmsko bojišče. V soboto bo spominski pohod h Krnskemu ježem v počastitev padlih in umrlih vojakov v prvi svetovni vojni. Najprej bo komemoracija za padlimi vojaki pri "madžarskem križu" na Dupli planini, nato osrednja proslava pri Krnskem jezeru, zvečer pa še srečanje ob baklah pri ježem in planinsko Martinovo srečanje v Domu pri Krnskih jezerih. Na proslavi bo zbranim spregovoril minister za obrambo Karel Erjavec. Pohodniki bodo krenili na pot iz dveh smeri, od Doma pri Savici v Ukancu in iz Lepene, v primem, da ne bo zapadlo več kot dvajset centimetrov snega in da pot ne bo poledenela, pa tudi s planine Kuhinja. Pohodnike iz Ukanca in iz Lepene bodo na poti spremljali tudi člani gorske reševalne službe. Ce bo slabo vreme ali bo v gorah zapadlo več kot dvajset centimetrov snega, bo pohod samo iz Lepene, proslava pa le pri Domu pri Krnskih jezerih.

5 GORENJSKA To so poklici prihodnosti Na Tehniškem šolskem centru Kranj so učencem višjih razredov osnovnih šol predstavili mehatroniko, robotiko, računalništvo, elektrotehniko... SUZANA P. KOVAČIČ Kranj V okviru vseslovenskega projekta, ki poteka pod okriljem Centra ^ za poklicno izobraževanje, so imeli na Tehniškem šolskem centru (TŠC) v Kranju promocijo poklicnega in strokovnega izobraževanja. Nedavno srečanje je bilo namenjeno učencem sedmih, osmih in devetih razredov osnovnih šol, ki stopajo na pot poklicne usmeritve 02droma se pripravljajo na poklicno odločitev, in njihovim staršem. Med obiskovalci sta bila sedmošolca Jaka Zupan, Id se zanima za elektrotehniko, in Haris Kaltak, ki razmišlja o mehatroniki. Oba sta bila s predstavitvijo izobraževanja zadovoljna. Z izbiro šole je še vedno zadovoljna dijakinja tretjega letnika Srednje poklicne in strokovne šole Kranj, smer frizer, Klavdija Ahačič. "To je poklic, v katerem se vidim v prihodnosti," je povedala. "Program frizer je moderen, evropsko primerljiv program poklicnega izobraževanja, ki traja tri leta. Program je modularno zgrajen in omogoča pridobi- Predstavitev lige Legobum, to je tekmovanje z mobilnimi roboti za osnovnošolce. tev nacionalne poklicne kvalifikacije mamker/ka in vizažist/ka," je povedal na primeru ravnatelj Srednje poklicne in strokovne šole Kranj Ivan Šambar. Ravnatelj Strokovne in poklicne šole na TŠC Kranj Mirko Meglič je povedal: "Veliko naših dijakov se že izobražuje po novih izhodiščih, kar pomeni, da šola lahko dvajset odstotkov vsebin oblikuje skupaj s socialnimi partnerji. Učitelji, ki poučujejo v tem programu, veliko časa posvetijo skupnemu načrtovanju izvajanja pedagoške prakse. Ni več nezadostne ocene in v praksi se že uveljavlja odločanje učiteljev o napredovanju neuspešnih dijakov v višje letnike. Generacije mladih so drugačne in temu se je treba prilagoditi." Na srečanju so sodelovala tudi podjetja, dijaki pa so obiskovalcem pokazali izdelke, na primer industrijsko in miniaturno robotsko roko, ki so jih naredili v okviru praktičnega pouka ter projekt-nih in raziskovalnih nalog. Desetletnica samostojnega društva Poklonili so se Simonu Jenku SUZANA P. KOVAČIČ 0V Gorenjska' Mavčiče - Približno petinštirideset udeležencev, to so bili krajani Mavčič in Oktet Lipa iz Sore, se je na rojstni dan pesnika in pisatelja Simona Jenka odpeljalo v Semič. "Poklonimo se mu vsako leto v Podreči in v Kranju, letos pa so nas domačini iz Semiča povabili v goste, saj je Jenko v njihovem kraju preživel nekaj mladostniških let. Sprejel nas je tudi tamkajšnji župan Janko Bukovec, ogledali smo si nekaj znamenitosti, med najbolj zanimivimi ogledi je bila Pečeva zidanica, ki je stara prek dvesto let; zidanica je tudi kulturni hram, v njej hranijo portret zaljubljencev Leopoldine in Simona (na sliki). Skupaj z gostitelji smo zapeli nekaj ljudskih," je povedal predstavnik Krajevne skupnosti Mavčiče Rudi Zevnik (njegova praprababica je bila sestra Simona Jenka) in dodal, da za prihodnje leto načrtujejo obisk v Kostanjevici na Krasu, kjer imajo Društvo Simon Jenko, ki so ga ustanovili daljnega leta BOŠTJAN BOGATAJ Žiri - Društvo invalidov Žiri je eno najmlajših v občini, a so minulo nedeljo že praznovali okrogel jubilej - deset let delovanja. Dmštvo sestavlja 212 rednih in 58 pridruženih članov, ki se družijo ob socialnih in športnih programih. Prej so bili žirovski invalidi člani škofjeloškega društva, ob ustanovitvi samostojne občine pa je v njih tlela želja po samostojnosti. Tako je društvo bolj na dosegu članov: ni jim treba v Skofjo Loko, ko potrebujejo pomoč ali želijo koristiti ugodnosti, ki jih ponuja Zveza delovnih invalidov Slovenije. Lu KOVICA Pripravili tradicionalni Lukov sejem "Vsako leto organiziramo vsaj štiri izlete, v telovadnici se razgibavamo in tudi udeležujemo tekmovanj," nam je o aktivnostih društva povedala predsednica Milojka Krmelj, ki društvo vodi vseh deset let. Večinoma starejši člani (mlajših invalidskih upokojitev praktično ni več) gredo radi skupaj tudi v gledališče, ta konec tedna se bodo poveselili ob martinovanju, skupaj že snujejo novolemi program. Veseli so, da so končno prišli do najemniških prostorov v žirovskem Zadružnem domu, kjer najemnino plačuje občina. Tako so skupaj z upokojenskim društvom dobili Na prenovljenem Starem trgu v središču Lukovice so minulo soboto pripravili tradicionalni Lukov sejem, poleg spomladanskega Peregrinovega sejma enega od dveh sejmov, ki ju v Lukovici po pripovedovanju domačinov pripravljajo že več kot sto let. "Prvo soboto po 18. oktobru v Lukovici že vrsto let pripravljamo sejem, ki je bil včasih živinski, imenovan po zavetniku živine, zadnja leta pa je večinoma kramarski. Letos bomo postavili približno štirideset stojnic, pričakujemo pa kakšnih tisoč obiskovalcev," je povedal Vili Golob, predsednik Turistično olepševalnega društva Brdo-Lukovica. J. P. prostor za delovanje in družabne igre. "Občina za delovanje drustva za zdaj ne namenja veliko denarja. Z novim pravilnikom za delitev denarja med društva, ki do sedaj niso bua upravičena do sofinanciranja, bo drugače," je obljubil podžupan Marko Mrlak in nekaj besed spregovoril še o domu za starejše, ki bo morda kmalu že stal v Mršaku. Veliko ustvarjalnosti in veselega druženja je svojim članom zaželel hidi Drago Novak, predsednik krovnega združenje invahdov Slovenije. Ta je društvu slavljencu, Milojki Krmelj, Bernardi Lukančič in Anici M EDVODE Milojka Krmelj V nedeljo mednarodno srečanje godb Govekar izročil tudi posebna priznanja. Priznanja je ustanovnim in aktivnim članom fk)delilo tudi društvo. Občina Medvode in Kulturno društvo Godba Medvode vabita na mednarodno srečanje godb, ki bo na Martinovo nedeljo, 11. novembra, s pričetkom ob 15. uri v športni dvorani Medvode. Nastopili bodo Društvo godbenikov Eta Cerkno, pihalna godba mesta Monošter iz Madžarske, pihalni orkester AIples Železniki, mestni pihalni orkester Škofja Loka ter domačini Godba Medvode. Program bo povezoval gledališki igralec Janez Škof. Vstopnine ne bo, prostovoljne prispevke, ki jih bodo zbrali tekom prireditve, bodo namenili prizadetim v septembrskih poplavah v Selški dolini. M. B. ŠKOFJA LOKA Položili vence na grobove padlih i Župan Občine Škofja Loka Igor Draksier, podžupanja Mirjam Jan Blažič in podžupan Jožef Valter Galof so se pred dnevom spomina na mrtve poklonili spominu padlih in umrlih v obeh svetovnih vojnah. Položili so vence pred spominsko ploščo umrlih prisilno mobiliziranih Luksemburžanov v Šolski ulici, pred spomenik petdesetim ustreljenim talcem za Kamnitnikom in pred spomenikom žrtvam prve svetovne vojne ob mestnem pokopališču. D. Ž. Obnavljajo Spodnji trg V Škofji Loki je direkcija za državne ceste začela obnavljati prometno nevarna mesta na odseku od Šeširja prek celotnega Spodnjega trga in Grabna do upravne enote na Poljanski cesti. Dela izvaja Cestno podjetje iz Kranja. Na Spodnjem trgu bodo na obeh straneh površine za pešce ločili od vozne površine, na začetku in na koncu ceste skozi Spodnji trg bodo zgradili dvignjen pločnik in uredili že obstoječa parkirišča. Obnovili bodo tudi križišče, kjer se na regionalno cesto priključi lokalna cesta za Puštal, da se bodo lahko srečevala tovorna vozila. D. Ž. ŽELEZNIKI Zdravstveni dom se bolj splača obnoviti "Po predračunu naj bi sanacija in adaptacija zdravstvenega doma v Železnikih stala od osemsto tisoč do milijon evrov, novogradnja pa skoraj še enkrat toliko," je povedal železnikarski župan Mihael Prevc in dodal, da so se tako minuli teden na osnovi tega dokončno odločili, za bodo v poplavah poškodovani zdravstveni dom sanirali in adaptirali, dela pa naj bi se predvidoma zaključila do poletja prihodnje leto. A. H.

6 UPOKOJENCI DOMŽALE Dom upokojencev Domžale praznuje Še vedno prikrajšani janež Šolar, novi predsednik Pokrajinske zveze društev upokojencev Gorenjske, ugotavlja, da pokojnine kljub spremembi zakona še vedno zaostajajo za rastjo plač. ŠŠ ' i«mi ^ V - V - Danica Costinčar na razstavi ročnih del stanovalcev doma V Domžalah so prvi dom starejših občanov odprli že leta 1929, pred dnevi pa so zabeležili trideset let od odprtja novega doma na lokaciji ob zdravstvenem domu, kjer je še danes. Sodobno zasnovana stavba 2 velikim atrijem in vrtom lahko sprejme 167 stanovalcev, zanje pa skrbi 75 delavcev. "Življenje in delo doma sta tesno vpeta v okolico in lahko se pohvalimo s številnimi obiski otrok iz vrtcev in šol, kulturnih skupin in drugih, ki nam popestrijo kulturno in družabno življenje," je povedala Danica Costinčar, direktorica, ki je v domu sicer zaposlena že vseh trideset let. Ob obletnici so pripravili več prireditev, ob osrednji proslavi med drugim tudi razstavo izdelkov delovne terapije, predavanje o demenci, kostanjev piknik in drugo. J. P. DOMŽALE Društvo Jesenski cvet predstavilo dejavnosti Člani Medgeneracijskega društva Jesenski cvet iz Domžal in Zveze društev za socialno gerontologijo Slovenije so sredi oktobra v svojih novih prostorih v Domžalskem domu pripravili dan odprtih vrat, namenjen vsem, ki bi se jim radi pridružili. Celodnevni program so obogatili s kulturnim programom, utrinki dejavnosti, ki jih v društvu izvajajo, predvajanjem dokumentarnega filma Življenje je kot reka in okroglo mizo, na kateri so sodelovali predstavniki lokalnih in državnih institucij, povezanih z življenjem in aktivnostmi starejših in tudi mlajših občanov, j. P. CvEro ZAPLOTNIK Selca - Janez Šolar iz Selc, po izobrazbi univerzitetni diplomirani ekonomist, ki je upokojen dvanajst let in je bil leta 2005 kratko obdobje tudi član tedanje skupščine Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, se je poglobil v pokojninsko zakonodajo, še zlasti v usklajevanje pokojnin z rastjo plač. Že pred zadnjo spremembo zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je ugotavljal, da se pokojnine ne usklajujejo s plačami in da so bili upokojenci zaradi tega v štirih letih prikrajšani za 2,5 pokojnine. Da bi odpravili to neskladje, je državni zbor pred dvema letoma na predlog vlade spremenil zakon in tudi način usklajevanja pokojnin z rastjo plač, vendar pa neskladja po Solarjevih izračunih ni povsem odpravil, saj naj bi bili upokojenci na leto še vedno prikrajšani za četrtino pokojnine oz. v štirih letih za eno celo pokojnino. Šolar je s tem seznanil tudi Sindikat upokojencev KS 90 Gorenjske, ki je že zahteval pojasnilo od ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Ministrstvo je odgovorilo. odgovor pa za upokojence po Šolarjevih besedah ni najbolj spodbuden. "Nekateri nas sprašujejo, zakaj se prizadevamo za spremembo usklajevanja pokojnin s plačami, češ - saj ne boste nič dosegli. To ni res. Upokojenci imamo veliko moč in lahko nagradimo tiste, kd nam hočejo dobro, in kaznujemo tiste, ki nam delajo škodo. Žal smo gleda tega še premalo ozaveščeni in tudi pohtično neenotni," pravi Janez Šolar in dodaja: "Ob težnjah, da bi starejše odrinili na rob družbenega dogajanja in da bi jim zmanjšali obseg sedanjih pravic, bomo upokojenci vedno "na preži", ^ se to ne bi zgodilo. Nasprotujemo vsakršni novi pokojninski reformi, ker vemo, da je cilj vsake reforme ustvariti prihranke pri izdatkih za pokojnine in s tem znižati pokojnine v primerjavi s plačami. Kar zadeva staranje prebivalstva in vzdržnost pokojninske blagajne, bo treba le drugače razporediti kapital med Janez Šolar: "Upokojenci, Id prejemajo manj kot štiristo evrov pokojnine, se težko prebijajo iz meseca v mesec in si tudi težko privoščijo različne aktivnosti, ki jih organizirajo društva upokojencev." Janez Šolar revnimi in bogatimi. Sedanja zakonodaja omogoča bogatenje posameznikov in vse večje socialne razlike. Država pritiska le na delavske plače in na pokojnine, ne omenja pa visokih menedžerskih plač in plač v javnem sektorju." Pokrajinska zveza društev upokojencev Gorenjske, ki v 47 društvih iz gorenjske in osrednjeslovenske (statistične) regije združuje okoli 34 tisoč članov, se bo po Šolarjevih besedah zavzemala za ohranitev sedanjih pravic upokojencev in za večje vključevanje upokojencev v društva upokojencev, spodbujala pa tudi bo špormo rekreativno, kulturno in izobraževalno dejavnost v društvih. Upokojenci bodo protestirali Upokojenci se bodo 17. novembra pridružili študentskim in delavskim protestom zoper draginjo. Na dnevu odprtih vrat so se predstavile tudi pevke iz Društva upokojencev Dob. KRANJ Vabijo na pohode, izlete in na ogled razstave Društvo upokojencev Kranj bo tudi novembra pripravilo več izletov in pohodov. Danes, 6. novembra, so upokojenci na martinovanju, v četrtek bo pohod po Meškovi poti, 10. novembra planinski izlet od Litije do Čateža, 14. novembra pa kopanje in martinovanje v Čatežu. 15. novembra bo planinski izlet v neznano, 22. novembra pohod po slovenskem Primorju, 27. novembra turistični izlet v neznano in 29. novembra še skupni izlet pohodnikov in planincev od Lokev do Kokoške in nazaj do Lokev, Danes, v torek, ob pol sedmih zvečer bodo v Muzeju občine Šenčur odprli razstavo del likovne skupine Univerze za tretje življenjsko obdobje, ki deluje v okviru društva. Razstava bo na ogled do 25. novembra, in sicer ob torkih in petkih od 17. do 19. ure ter ob nedeljah od io. do 12. ure. C. Z. CVETO ZAPLOTNIK Ljubljana - Dr. Mateja Kožuh Novak, predsednica Zveze drustev upokojencev Slovenije (ZDUS), je sredi oktobra v imenu največje nevladne organizacije za samopomoč naslovila na predsednika vlade Janeza Janšo pismo, v katerem je izrazila zaskrbljenost zaradi visokih podražitev, ki bodo primdele predvsem revne prebivalce, med katerimi je največ starejših. V zvezi društev jih najbolj skrbi, kako bo zimo Najnižja pokojnina za petnajst let delovne dobe znaša 163 evrov in za polno delovno dobo 467 evrov. Kmečka pokojnina je 198 evrov, državna pa 155 evrov. preživelo upokojencev, ki imajo manj kot tristo evrov pokojnine. Na podlagi projekta medsebojne pomofi starejšim ugotavljajo, da je na robu preživetja nmogo več starejših ljudi, kot kažejo uradne statistike, in da tudi marsikatera mlada družina lahko preživi le s pokojnino svojih staršev. "Opozarjamo, da ima revščina v Sloveniji tako negativno f)odobo, da jo ljudje skrivajo, dokler jo le morejo," so zapisali v pismo predsedniku in vprašali, kaj bo vlada naredila za dostojno preživetje vedno bolj ogroženih socialnih skupin in za njihovo zašfito pred FX)litiko, ki omogoča bogatenje že tako bogate manjšine in hkrati poriva na rob preživetja revne in onemogle. Zveza društev upokojencev je za izboljšanje kakovosti življenja najbolj siromašnih ljudi pripravljena sodelovati z vlado, kot prvi ukrep pa ji predlaga, da varstvenega do^tka in dodatka za nego ne bi več usklajevali le enkrat na leto. Na odločitev ZDUS-a o sodelovanju na protestih sta se Pokojnine so se januarja zvišale za 3,2 oz. 3,8 odstotka. Novembra se bodo še za dva odstotka, upokojenci pa bodo prejeli tudi poračun za obdobje januar-oktober. odzvala tako vlada kot ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Vlada obžaluje ZDUS-ovo odločitev predvsem zato, ker je doslej sprejela že vrsto ukrepov za izboljšanje položaja upokojencev, med drugim tudi usklajevanje pokojnin s plačami, po katerem se je lani povprečna neto pokojnina nominalno zvišala za 4,9 odstotka oz. realno za 2,7 odstotka. Med državami Evropske imije naj bi bile po stopnji tveganja revščine samo tri države (Švedska, Češka in Nizozemska) bolje uvrščene od Slovenije. Na ministrstvu za delo, družino in sodalne zadeve se zavedajo, da še vedno preveč upokojencev živi v pomanjkanju, ob tem pa navajajo, da so upokojenci z manj kot 369 evrov pokojnine upravičeni do varstvenega dodatka, tisti z zelo majhnimi dohodki pa tudi do izredne denarne sodalne pomoči. Med upokojend z manj kot tristo evri pokojnine, za katere ZDUS sprašuje, kako naj bi zaradi podražitev preživeli zimo, so po podatkih rtiinistrstva le upokojend, ki niso dosegli polne pokojninske dobe oz. dobivajo še del pokojnine iz tujine.

7 UPOKOJENCI Idi zdravje in medalje v kranjskem društvu upokojencev so letos že sedemnajsto leto zapored pripravili akcijo Športnik leta - upokojenec, v kateri po posebnem pravilniku točkujejo udeležbo svojih članov na pohodih, treningih in tekmovanjih. CVETO ZAPLOTNIK Kranj - Letos je točke prejelo 372 upokojencev, od tega jih je 69 zbralo več kot sedemdeset točk, kar je bila po odločitvi drustva tudi meja za pridobitev ene od medalj. Največ točk je tako kot že več let zapored zbral Marjan Mihelfič, v društvu odgovoren za šport in rekreacijo, ki je tudi edini osvojil zlato medaljo. Srebrno medaljo je prejelo deset upokojencev - Matija in Cirila Retelj, Helena Benedik, Zdravko Kaltnekar (v društvu odgovoren za kulturo), Elza Ovsenar, Marija Golob Preissinger, Silvo Mravlje (oče znanega maratonca Dušana Mrav- Ijeta in s 84 leti najstarejši med vsemi dobitniki medalj), Jana Miheldč, Kristina Feher in Milica Maretič, bronasto medaljo pa skupno 58 članov. Medalje so jim podelili na prireditvi 11. oktobra v domu krajanov na Primskovem, kjer so se jim pridružili tudi predsednik društva Franci Šmajd ter gostje, med njimi novi predsednik gorenjske zveze upokojencev Janez Šolar in kranjski podžupan Igor Velov. V društvu so podelitev popestrili še z zanimivim kul- Na prireditvi Športnik leta - upokojenec /F<HO: T,NJDOH tumo zabavnim programom, nastopili so društveni ženski pevski zbor Lipa, gledališka in folklorna skupina Društva upokojencev Cerklje, plesalka Darinka Šmid in za konec še Andrej Šifrer. Vsem dobitnikom medalj je Megacenter podaril enoumo brezplačno koriščenje svojih storitev. Marjan Mihelčič; "V društvu se športno rekreativnih dejavnosti udeležuje približno desetina članov, želeli pa bi, da bi se jih še več. Prav bi bilo, če bi to dejavnost bolj spodbujala tudi država. Kdor se udeležuje naših akcij, je praviloma zdrav in ne obremenjuje zdravstvene blagajne." Najraje vlaga kisle kumarice Marta jereb je letos vložila že preko tisoč kozarcev zelenjave in sadja. JASNA PAIADIN Podboršt pri Komendi - Glavna sezona vlaganja zelenjave in sadja se je za letos v glavnem že zaključila, a Marta Jereb ima s pripravo ozimnice tako veselje, da se z njo ukvarja večji del leta. Vlaga namreč sezonsko sadje in zelenjavo iz domačega sadovnjaka in vrta^ pa tudi tisto, kar med letom dobi ali odkupi pri okoliških kmetih ali prodajalcih zelenjave. "Vlagam zato, ker se mi zelenjava z domačega vrta preprosto zdi najboljša, pa tudi zato, ker mi različne alergije preprečujejo uživanje surove zelenjave in sadja, hrane iz pločevink, salam in podobnega," razloži Marta, kd je oktobra tudi uradno prestopila med upokojence, kjer že dva meseca uživa tudi njen mož Vinko. Zdaj imata oba za pripravo ozimnice še več časa; da pa gre delo še lažje od rok, sta si pred hišo uredila pravo kuhinjo na prostem. V njej vsako Pri pripravi ozimnice sta Marti Jereb v veliko pomoč mož Vinko In vnuk Timotej. leto vložita na desetine kozarcev korenčkove marmelade, mešane solate, rdeče pese, kislih kumaric, sladkih feferonov, marmelade iz kivija, češnjevega' kompota, stročjega fižola, jurčkov in mnogo drugih dobrot, s katerimi se med letom sladka cela družina. "Večino res pojemo doma, nekaj kozarcev zamenjam za svežo zelenjavo, ki jo potem vložim, veliko pa tudi podarim. Namesto V kranjskem dništvu upokojencev spodbujajo športno in rekreativno dejavnost svojih članov. Desetim sekcijam - planinski, pohodniški, kolesarski, balinarski, kegljaški, teniški, šahovski, namiznoteniški in plavalni ter sekciji za zimske športe so pred nedavnim dodali še eno, za dvoransko vadbo, ki vključuje aerobiko, fitnes, badminton, ples, savno... Sekcija deluje v prostorih Megacentra in jo vodi Iva Žigon. kave na obisk preprosto nesem kakšen kozarec doma vložene zelenjave, pa so vsi veseli," pravi Marta, ki je za svoje kisle kumarice, ki jih od vsega najraje vlaga, prejela tudi že eno priznanje. Pri čiščenju in rezanju zelenjave jima z velikim veseljem pomaga tudi eden od treh vnukov, štiriletni Timotej. Vsa opravila in število vloženih kozarcev pridno beleži na koledar, iz katerega je med drugim razvidno, da je korenčkovo marmelado letos kuhala že februarja, da so bile domače kumarice za v kis pripravljene že 20. junija in da je do konca julija napolnila kar 514 kozarcev. Teh se bo ob koncu leta nabralo še vsaj enkrat toliko, čeprav je bila, Ifakor pravi, letošnja sezona zaradi vročine razmeroma slaba. "Dela nama z možem res ne manjka, in če bi vstala kasneje kot ob petih zjutraj, kakor sem sicer navajena, bi bil dan kar prekratek," zaključli Marta Jereb. KRATKE NOVICE KRANJ Sindikat bo ščitil pridobljene pravice iz dela Sindikat upokojencev KS 90 Gorenjske je v Izjavi za javnost zapisal, da vse več upokojencev iz Gorenjske In od drugod želi zaradi zaščite pridobljenih pravic iz dela vstopiti v sindikat. Za članstvo v sindikatu se odločajo zato, ker ugotavljajo, da so pri strankarskem združevanju preveč odvisni od položaja strank na volitvah In po njih. Sindikat pa lahko neobremenjeno zastopa njihove Interese v socialnoekonomskem svetu In hkrati z različnimi metodami pritiska, tudi z državljansko nepokorščino, vpliva na odločitve državnih organov. Sindikat upokojencev KS 90 Gorenjske zagotavlja, da se bo z vsemi oblikami socialnega boja zavzemal za to, da se bodo razmerja med delom In kapitalom uravnavala v korist dela In da bo dovolj denarja za pokojninsko blagajno. C. Z. MORAVČE Na srečanju v Pliberku in na trgatvi V moravškem društvu upokojencev so zelo aktivni. Kot poroča Jože Novak, se je septembra 37 njihovih članov udeležilo tradicionalnega mednarodnega srečanja upokojencev v Pliberku, na katerem so v kulturnem programu sodelovali tudi plesalci in pevci iz Kamnika in Sovodnja. Oktobra so bili moravškl upokojenci na trgatvi na turistični kmetiji Benko v Spodnji Ščavnici, pred dnevi pa še na nakupovalnem izletu v madžarskem Lentiju. Na trgatvi je bilo prijetno, priznana vinogradnika Joži In Tone Benko sta povedala, da je bilo letos grozdje sladko In da bo na martlnovo iz mošta nastalo dobro vino. C. Z. KRANJ Upokojeni "elektrikarji" hodijo po hribih Avgusta so bili na Veliki planini. Člani Društva upokojencev Elektro Gorenjska so letošnjo spomlad in poletje dobro Izkoristili za planinske izlete. Kot je povedal predsednik društva Matija Kenda, so se maja s člani Društva upokojencev Elektro Ljubljana srečali na planini Lipovec nad Tuhinjsko dolino In skupaj obiskali znano Pirševo planšarijo. Junija so bili upokojeni gorenjski "elektrikarji" na 1796 metrov visokem Snežniku, odkoder se jim je ponudil lep razgled na okoliške gore pa tudi na Babno polje in KvarnerskI zaliv. Avgusta so se povzpeli na Veliko planino - od hotela Šimnovec prek Zelenega roba in Planine do Domžalskega doma, septembra pa so bili še na 1667 metrov visokem Ratitovcu, kjer so uživali v lepem razgledu vse do Snežnika. C. Z. CERKLJE Letos bodo martinovali kar doma Društvo upokojencev Cerklje bo letos pripravilo martinovanje kar v domači gostilni pri Češnarju. Martlnovanje bo prav na Martinovo soboto, 10. novembra, z začetkom ob 18. url. Prijetno razpoloženje bodo ustvarili z družabnimi igrami In s krstom mošta v vino. Cena je deset evrov, prijave sprejemajo poverjeniki in Janez Levstik na tel. št. 031/ C. Z. GG naročnine as.si 04/ , e-pošta: narocnine@g-glas.si

8 Brez kazni za protestnike Protest pred deponijo Tenetiše policija obravnava kot neorganiziran shod in ne bo nikogar kaznovala. SIMON ŠUBIC Kranj - Zaradi neprijavljenega protestnega shoda v soboto pred deponijo Tenetiše ne bo nihče kaznovan, je včeraj pojasnil komandir Policijske postaje Kranj Mitja Herak. Policija je ocenila, da je šlo v tem primeru za spontano javno izražanje mnenja okoliških prebivalcev, ki ni bilo organizirano po določilih zakona o javnih zbiranjih. "Za javni shod pred deponijo Tenetiše smo ugotovili, da ni bil prijavljen, vendar pa ne moremo določiti imena in priimka organizatorja, zato je šlo za neke vrste neorganiziran javni shod," je razdožil Herak. Represivnih ukrepov policija na samem shodu in po njem ni izvedla, saj je potekal mirnof brez ogrožanja KRir^INAL KRANJ Ukradli golfa varnosti ali oviranja prometa. "Udeležence smo pozvali, naj ravnajo po navodilih policije, Id je v skladu z 32. členom zakona o javnih zbiranjih zagotovila ustrezno varovanje javnega shoda. Naša navodila so tudi v resnici upoštevali, zato shoda ni bilo treba razpustiti. Povsem drugače bi bilo, če bi shod potekal na javni cesti Kokrica-Golnik in bi udeleženci kakorkoli ovirali promet," je povedal Herak. Po zakonu o javnih zbiranjih mora sicer organizator javnega shoda policiji prijaviti javni shod tri dni pred njegovo izvedbo. Za kršitev predpisanega roka je predvidena denarna kazen med sto in dvesto evri za organizatorja oziroma štiristo in šeststo evri za pravno osebo ali samostojnega podjetnika. v noči na petek je nekdo na Ulici Tončka Dežmana v Kranju ukradel črni Volkswagen Golf 2.0 TDI, serije V, letnik Na vozilu so bile nameščene registrske tablice z oznakami KR V Lastnika vozila je tat oškodoval za okoli deset tisoč evrov. Nekaj dni prej pa je nekdo iz skupnih garaž na Planini III v Kranju brez dovoljenja lastnika odpeljal osebni avtomobil Volkswagen Golf, serije IV, svetlo modre kovinske barve, na njem pa sta bili pritrjeni registrski tablici s številko KR )4-63i. Lastnika je oškodoval za okoli šest tisoč evrov. LESCE Iz avta vzel torbico Neznani storilec je 1. novembra ob izkoristil krajšo odsotnost oškodovanke in vlomil v osebni avtomobil, ki ga je parkirala pred pokopališčem v Lescah. Odnesel je zeleno torbico, v kateri je imela denarnico, osebne dokumente, plačilne kartice, očala in mobilni telefon Samsung SGH 370. Povzročil je za štiristo evrov škode. ŠKOF)A LOKA Odnesli za več deset tisoč evrov robe Neznani storilci so pred tednom dni vlomili v trgovino s tehničnim blagom na Kapucinskem trgu v Škofji Loki. V trgovino so prišli z naviranjem vhodnih vrat, nato pa razbili stekla na zaklenjenih vitrinah in iz njih vzeli za več deset tisoč evrov prenosnih telefonskih aparatov, digitalnih fotoaparatov, prenosnih računalnikov in kamer. S. Š. KRANJ Meritve hitrosti Prometni policisti bodo tudi ta teden po Gorenjskem "križarili" z radarjem, vgrajenim v beli Renault Kangoo. Danes bodo tako hitrost merili med 12. in 20. uro na območju Policijske postaje Radovljica, jutri med 15. In 23. uro na območju PP jesenice, v četrtek med 7. in 15. uro na območju PP Kranj, v petek med 14. in 22. uro na območju PP Kranjska Gora, v soboto in nedeljo pa bodo meritve izvajali po vsej Gorenjski. S. Š. Klical, da je podtaknil bombo Kranjsko tožilstvo je na radovljiškem sodišču vložilo obtožbo zoper 44-letnega moškega, ki naj bi junija letos po telefonu lažno sporočil, da je na kranjskem sodišču podtaknil bombo. SJMOH ŠUBIC Kranj - Okrožno državno tožilstvo iz Kranja je minuli petek na Okrajno sodišče v Radovljici vložilo obtožnico zoper 44-lemega Rafeta C. z začasnim bivališčem v okolici Kopra, ki naj bi 4. junija letos lažno najavil bombo na kranjskem sodišču, je včeraj potrdil okrožni državni tožilec Janez Palovšnik. Tožilstvo mu očita storitev kaznivega dejanja po 312. členu Kazenskega zakonika, to je zlorabe znamenja za pomoč in nevamost, za kar je predpisana denarna ali največ šestmesečna zaporna kazen. Tožilstvo je obtožnico vložilo na radovljiško okrajno sodišče v izogib pristranskosti, saj ima v tem primeru Okrajno sodišče v Kranju status oškodovanca, je pojasnil tožilec. Policija je v preiskavi ugotovila, da naj bi 44-letni Rafet C. 4. junija okoli 10. ure na Operativno komunikacijski center v Kranju poklical iz javne telefonske govorilnice pri pošti na Bledu in zagrozil, da je podtaknil bombo na kranjsko sodišče. Zaradi njegovega klica so sodno stavbo takoj izpraznili in kasneje v njej opravili protibombni pregled. Okrožno in Tako kot v vseh drugih primerih lažnih bombnih preplahih je sodno stavbo v Kranju junija letos pregledal vodnik službenega psa za odkrivanje eksplozivnih sredstev./foio:tinadou (arhiv) okrajno sodišče tega dne nista delala približno tri ure, v tem času so odpadle tudi vse razpisane sodne obravnave. Izvedeli smo, da obdolženi tega dne v Kranju ni imel sodne obravnave, je pa na okrožnem sodišču zoper njega potekal kazenski postopek zaradi več kaznivih dejanj, ki pa je bil še v fazi preiskave. Vse več vlomovv hiše Kranjski policisti še vedno poizvedujejo za neznanimi vlomilci v stanovanjske hiše, ki so v zadnjih dveh mesecih zelo pogosto na delu v okolici Kranja. SIMON ŠUBIC Kranj - Vlomi v stanovanjske hiše v Cerkljah in okolici se kar množijo. Potem ko smo že v petek poročali o povečanem številu vlomov na tem območju v zadnjih tednih, so policisti minuli konec tedna znova obravnavali vloma v Lahovčah in Zalogu pri Cerkljah. Ali to pomeni, da so se tatovi, ki v stanovanjske hiše vlamljajo z vrtalnim strojem, s katerim zvrtajo luknjico v balkonska vrata in jih nato odprejo, o njih pa smo poročali sredi oktobra, preusmerili v Cerklje z okolico, komandir Policijske postaje Kranj Mitja Herak ni želel potrditi. "V zadnjih dveh mesecih^ smo res obravnavali povečano število vlomov v stanovanjske hiše, zlasti po vaseh v okolici Kranja, vendar pa o načinih izvedbe vlomov ne moremo govoriti, ker policija dejanja še preiskuje," je odgovoril Herak. Letos je sicer kranjska policija obravnavala manj vlomov kot lani, dodaja. Vsem, ki so dlje odsotni od doma, Herak vseeno priporoča, da ob vrnitvi pregledajo okna in vrata ter celo stanovanje in tako preverijo, ali so jih morda obiskali vlomilci. Nekateri oškodovanci so namreč šele po tednu ali več ugotovili, da so imeli v hiši tatove, saj ti skorajda ne Mitja Herak, komandir PP Kranj /Foto rmadon puščajo sledi. "Občane predvsem pozivamo, naj policijo obvestijo, če opazijo sumljive osebe, ki se gibljejo po naseljih in opazujejo hiše. V takih primerih naj pokličejo na 113 in polidja se bo takoj odzvala, tudi če bo šlo za anonimne prijave. Dobrodošlo je, da si prijavitelji zapomnijo čim podrobnejši osebni opis sumljive osebe in njegovega vozila, po tnož- Kranjsko sodno palačo so zaradi lažnega bombnega preplaha izpraznili že trikrat v zadnjih dvanajstih mesecih. Prvič decembra lani, drugjč junija in nazadnje septembra letos. Poleg omenjenih primerov so v zadnjem času gorenjski policisti obravnavali še štiri lažne najave bomb: maja 2006 na srednji šoli v Kranju, oktobra 2006 na OŠ Cvetka Golarja v Škofji Loki, marca letos v športai dvorani na Zlatem polju v Kranju, 4. junija letos pa tudi pred trgovino Hardi v Kranju. "Odkar se na Gorenjskem pojavljajo lažni klici zaradi bombe, ni bil obtožen še nihče drug razen sedanjega primera," je pojasnil Palovšnik. nosti celo registrsko številko avtomobila," svetuje. Najboljša zaščita doma pred vlomilci je kombinacija mehanskega in elektronskega varovanja, svetuje polidja. Vlomilci navadno izkoristijo razne odprtine in dostope skozi okna ali zračnike, plezajo prek teras, balkonov ali streh, razbijajo stekla na oknih in vratih, na vhodnih vratih lomijo ključavnice in izkoristijo sleherno neprevidnost stanovalcev - nezaklenjena vrata, odprta vrata in okna, ključe v cvetličnih lončkih ipd. Kranjski polidsti so sicer minule dni obravnavali tri vlome v stanovanjske hiše. V soboto zvečer so vlomili v stanovanjsko hišo v Lahovčah in odnesli približno pet tisoč evrov gotovine. Med zadnjimi prazniki so neznana vlomili v stanovanjsko hišo v Zalogu in iz nje odnesli manšetaa gumba in ročno uro Festina, s tem pa lastnika oškodovali za okoli štiristo evrov. V istem obdobju so nepridipravi obiskali tudi stanovanjsko hišo v Novi vasi (občina Preddvor), iz katere so vzeli prenosni računalnik Acer, igralno konzolo Play Station in osebne stvari oškodovanke. Oškodovali so jo za okoli evrov.

9 :::: «*{ * ss**** S* s* «:: Humar drugič na Anapurni Alpinist Tomaž Humar je v solo vzponu kot prvi Slovenec preplezal južno steno Anapurne. javnosti pa še ni znana smer, po kateri se je lotil tega osemtisočaka v Himalaji. MAJA BERTONCELJ Kranj - Tomaž Humar se je po drami v Nanga Parbatu, ko ga je iz stene rešil pakistanski helikopter, tokrat v Himalajo podal tiho, ne da bi mediji o tem karkoli vedeli. Preteklo nedeljo, 28. oktobra, je v solo vzponu preplezal južno steno Anapume. Novico so objavili na Everest Nevvsu, Tomaž jim jo je sporočil po satelitskem telefonu. Humar je na 8091 metrov visoko goro stopil drugič. Prvič jo je preplezal leta 1995, a takrat po severni steni. biformadje o novem dosežku Kamničana so še vedno skope, tako da še ni jasno, kje natančno je Humar v južni steni plezal. Niti ene same informacije o tej zadnji odpravi ni niti na nj^ovi uradni spletni strani. Po južni steni so prvič na Anapumo priplezali Britanci leta 1970, Poljska smer je iz leta 1981, oktobra istega leta je uspelo splezati novo smer tudi Japoncem, medtem ko sta Španca Nil Bohigas in Enric Lucas po novi, španski smeri splezala leta Tomaž Humar je južno steno Anapurne preplezal 28. oktobra. Več bo verjetno znanega, ko se vrne v Slovenijo. / Fom: corazd luv««1984. Kje točno poteka smer, Id jo je preplezal Humar, še ni znano, nekateri pa ugibajo, da bi Humar laliko plezal v območju, kjer sta leta 1982 poizkušala že Francoza Pierre Beghin, ki se je pri setopu smrtno ponesrečil, in Jean-OirLstophe Lafeille. Neuspešno sta v tej smeri poizkušala tudi slovenska alpinista Franček Knez in Slave Svetičič. Zanimivo je, da je bila hkrati s Francozoma tistega leta v steni v Britanski smeri tudi slovenska odprava. Lotili so se je na klasičen način, a tudi oni zaradi slabega vremena niso prišli na vrh. Po južni steni, ki je tehnično izredno zahtevna, ena najtežjih sten nasploh, na vrh Anapume pred Humarjem ni uspelo priti še nobenemu Slovencu. Piki dvakrat najboljši v Kranju Za smučarskimi skakalci sta zadnji tekmi na plastiki. Dve zmagi je zabeležil Primož Piki, dobro je skakal tudi Primož Peterka. PLEZANJE KRANJ Nova zmaga Maje Vidmar Slovenski ženski "dream team" preprosto navdušuje. Francoski Valence, ki je gostil predzadnjo tekmo svetovnega pokala, je bil skoraj kot naše državno prvenstvo. Celotna ženska četverica je bila v finalu, na koncu smo imeli spet dve na stopničkah. Maja Vidmar je bila še petič najboljša, Natalija Gros spet tretja. Naslednja naša Lučka Franko je s petim mestom dosegla svoj najboljši rezultat v karieri, sedma je bila Mina Markovič. Pri fantih je Klemen Bečan končal v polfinalu. S svojo peto zaporedno zmago je Maja Vidmar še povečala svojo prednost v skupnem seštevku svetovnega pokala in kaže, da se nezadržno bliža končni zmagi. V Kranju bo čez 14 dni zelo vroče. Natalija Cros je že zmagovalka svetovnega pokala v kombinaciji, prihodnji vikend pa gre v Brno v boj celo za skupno zmago balvanskega pokala. Slovenske tekmovalke so tako na pragu zgodovinskega uspeha. T.Č. GORENJSKI SEMAFOR SMUČARSKI SKOKI Norčičev memorial - Pokal Cockta, mladinci do 16 let i. Hlebanja (ND Rateče Planica), 2. Leban (NSK Tržič Trifix), 3. Šinkovec {SSK Alpina), 4. Sužnik (NSK Tržič Triflx), 5. Tarman (ND Rateče Planica); mladina do 18 let i. Kramaršič (SSK Costella Ilirija), 2. Pungertar (SSK Mengeš), 3. Pograjc (SK Zagorje); mladina do 20 let Mežnar (NSK Tržrč-Trifix) 253,7 točke, 2. Roglič (SK Zagorje) 253,6 točke, 3. Tadič (SSK Ljubno BTC) 243,1 točke; člani: 1. Piki (SSK Ljubno BTq 264,6 točke, 2. Peterka (SK Triglav Kranj) 248,4 točke, 3. Damjan (SSK Costella Ilirija) 236,0 točke, 4. Oblak (SK Triglav Kranj) 233,7 točke. 5. Šinkovec (SSK Costella Ilirija) 2324 točke; dekleta absolutno: 1. Logar (ŠD Zabrdje), 2. Požun (SK Zagorje), 3. Pograjc (SK Zagorje). Janežičev memorial - Pokat Cockta, mladind do i6 let 1. Hlebanja (ND Rateče Planica), 2. Leban (NSKTržičTrifi*), 3. Prevc (SKTriglav), 4. Sušnik (NSKTržič Trifix); mladina do 18 let 1. Kramaršič (SSK Costella Ilirija), 2. Pograjc (SK Zagorje), 3. Pungertar (SSK Mengež), 4. Dobovšek (SKtriglav); mladina do 20 let 1. Roglič (SK Zagorje), 2. Tepeš (ŠD Dolomiti), 3. Tadič (SSK Ijubno BTQ, 4. Mežnar (NSK TržičTrifix); dani: 1. Piki (SSK gubno BTg točke, 2. Oblak 248,5 točke, 3. Peterka 241,4 točke, 4. Zupan 240,9 točke, 5. Bogataj 239,5 (vsi SK Triglav); dekleta absolutno: 1. Požun (SKZagorje), 2. Pograjc (SKZagorje), 3. Vtič (ŠD Zabrdje). M. B. MAJA BERTONCELJ Kranj - S Pokalom Cockta, sobotno tekmo za Norčičev memorial in nedeljsko za Janežičev memorial se je v Kranju za smučarske skakalce zaključila sezona na plastiki. Nastopili so vsi najboljši z izjemo Jerneja Damjana, Id se je posvetil rehabilitaciji kolena. Po pričakovanjih je bil pri Članih oba dneva zmagovalec isti, Primož Piki (SSK Ljubno BTq, ki je poleg Damjana izstopal že celo poletje. Dobre skoke je pokazal tudi Primož Peterka (SKTriglav), ki je bil v soboto drugi, v nedeljo pa tretji. Prvi dan je bil tretji Anže Damjan (SSK Costella Ilirija), v nedeljo pa si je 2. mesto priskakal Jaka Oblak (SK Tri^v). "Prihajam v pravo formo. Na sneg grem z dobrimi občutki. Mislim, da ne bi smd biti problem obdržati to formo. Skoki so dobri, stabilni, ni bilo nihanj. Skačem precej bolj sproščeno, veliko smo delali na tem. Sedaj komaj čakam na prvi trening na snegu. Olji za sezono so višji kot lani, kar pomeni priti na kakšni tekmi v deseterico," je bil zadovoljen Primož Piki iz Ljubnega ob Savinji Optimističen je tudi Primož Peterka, si- Najboljšl na četrtem Norčičevem memorialu: Primož Peterka, Primož Piki, Anže Damjan / Foto: Corazd Kavfi«cer Član ekipe B: "Zadnje čase se nekaj bolje dogaja na skakalnici. Ni še to, kar bi rad, kar nam je pokazal Piki, gre pa na boljše. Cilj so vedno tdane svetovnega pokala, motivacije mi ne manjte." Dva odlična rezultata, 2. in 4. mesto, sta uspela Jaku Oblaku, članu SK Tri^v, ki pa ni član ne ekipe A ne B: "Stvari so se mi poklopile, pokazalo se je, da delamo v pravi smeri. Želim si le neobremenjeno tekmovati." Smučarski skakalci so s tekmama v Kranju zaključili poletno obdobje. Več o tem je povedal Matjaž Triplat, pomočnik trenerja ekipe A; "V poletnem obdobju smo opravili več kot petsto skokov. Dnevne tehnične treninge opravljamo v Kranju, večino daljših tehničnih priprav pa smo naredili v tujini. predvsem kjer je kombinadja 90- in L20-metrske skakalnice. Udeležili smo se tudi osemdnevnega treninga v Kuopiju na Finskem. Sedaj začnemo s treningom na snega Prvi scenarij je, da gremo 11. novembra v Skandinavijo, drugi, da čakamo do 14,, 15. novembra in gremo v Pragelato, ena izmed možnosti je tudi Rovaniemi. Vse bo odvisno od vremena." NORDIJSKA KOMBINACIJA Janežičev memorial Pokal Cockta, člani: 1. Hrgota (SSK Velenje); mladinci do 18 let: 1. jelenko (SSK Velenje), 2. Plaznik (SK Triglav), 5. Drinovec (NSK Tržič Trifix); mladinci do i6 let 1. Šinkovec (SSK Alpina), 3. Košir, 4. Pivk (oba SKTriglav), 5. Martinčič (SSK Alpina). M. B. HOKEJ NA LEDU Liga EBEL i6. krog: Acroni Jesenice : Gradec 3 : o (Matthiason 17, 45, Remar, 27), 17. krog: KAC : Acroni Jesenice o : 1 (Stroemberg, 41'); Državno prvenstvo: HK MK Bled : HD Mladi Jesenice 1 : lo, HDK Stavbar Maribor: Triglav 4 : 2. M. B. NOGOMET Prva liga Telekom: 17. krog: Domžale - MIK CM Celje 2:1; 2. SNU 13. kn^ Rudar Velenje; Triglav Gorenjska 6: o; 3. SNL - zahod, 13. krog: Kranj: Avtoplus Korte ^ : o, Jesenice : Tinex Šenčur 3 : 5, Roltek Dob : Olimpija Bežigrad o : i, Slovan : Radomlje 4 :1; 1. gorenjska liga, 11. krog: Bled Hirter: Polet 1 : 3, Železniki: Bohinj o : 2, Sava : Velesovo i : i, Alpina Žiri: Britof3: o (brez boja), Naklo: Ločan 3 : o, Šobec Lesce: Kranjska Gora 3:1:2. gorenjska liga, 10. krog: Bitnje : Trboje 5: o, Hrastje: Kondor 1:1, Preddvor: Podbrezje 3 : o. Ekipa Visokega je bila prosta. M. B. Odbojka - Tekma sedmega kroga 1. državne odbojkarske lige SMART* COM Jutri, v srfedo, 7. novembra 2007, bo v Športni dvorani Planina v Kranju ob 20. uri tekma sedmega kroga odbojkarskega državnega prvenstva moških. Odbojkarji Astec Triglava se bodo pomerili z ekipo Svit Unimetal iz Slovenske Bistrice. Vabimo čim ve«navijačev na še eno pomembno tekmo kranjskih odbojkarjev.

10 ::::... jj CORENjSKI SEMAFOR ŠAH Ciklus ŠD SIM P Radovljica, 16. turnir (7 krogov, 15 minut, 25 igralcev): končno stanje: i. Franc Ravnik 6 (ŠD Jesenice) - najboljši senior, 2. Dušan Zorko 5,5 (ŠS Tomo Zupan Kranj), 3. Franc Rodman 5 (ŠD Jesenice), 4. Matej Keršič 5 (ŠK Stari Mayr Kranj), 5. Drago Buha 5 (ŠD SIMP Radovljica), 6. Janez Egart 4,5 (ŠD Jesenice). O. O. Uresničene nogometne sanje Triglavanov ROKOMET 1. MIK liga za moške, 7. krog: RKPrevent: Knauflnsulation30 : JI (Rutenka 7; Dolenec 12); 1. A rokometna liga za ženske: Ško^a Loka KSI: Mercator Tenzor Ptuj 25 :38; 2. državna liga zahod za moške: Ilirska Bistrica: Cerklje 16:24, Kranj: Radovljica 29:24, Mokerc Ig: AIples Železniki 34:39. M. B. ODBOJKA Rezultati gorenjskih ligašev: i. DOL za moške: Gorenjska prvoligaša sta očitno v dobri formi, saj sta tudi v 6. krogu zabeležila dve zmagi. Olimpija : Astec Triglav 0:3, Calcit Kamnik : Marchiol Prvačina 3:2. Po presenetljivem porazu Salonita Anhovo doma so odbojkarji Calcita Kamnik na pn/em mestu povečali naskok pred Kanalci na dve točki. Astec Triglav je sicer še vedno na 4. mestu, vendar sedaj za tretjeuvrščeno Marchiol Prvačino zaostaja le ra dve točki. i. DOL za ženske: mlade Jeseničanke po pričakovanju niso mogle prirediti presenečenja proti izkušenim Mariborčankam. LIP Bled: Nova KBM Branik0:3.7 vodstvu ostaja Benedikt (i8) s točko naskoka pred Novo KBM Branik. LIP Bled ostaja na 5. mestu z devetimi osvojenimi točkami. 2. DOL moški: polovičen uspeh Gorenjcev - Logatec: Termo Lubnik o: 3, SIP Šempeter: National Žirovnica 3:0. Tudi po štirih krogih ostaja v zanesljivem vodstvu edina neporažena ekipa - SIP Šempeter, ki ima že 4 točke naskoka pred drugouvrščenim Termo Lubnikom. Zanimiv pogled na lestvico, saj imajo ekipe vse od 2. pa do 8. mesta po dve zmagi in dva poraza, med njimi pa je tudi National Žirovnica, ki je s 5 točkami na 7. mestu. 2. DOL ženske: dve gostovanji gorenjskih ekip in dve zmagi - Tabor Ljubljana: Calcit Kamnik 1:3, Galeb Grup Robotina : ŽOK Partizan Šk. Loka i: 3. Brez poraza ostajaja le vodilni Comet Zreče (n), ki ima dve točki naskoka pred ŽOK Mislinjo in Alianso. Calcit Kamnik (7) je na 5. mestu, ŽOK Partizan Šk. Loka (5) pa na devetem. 3. DOL moški: Prvačina : Calcit Kamnik 110:3, UKO Kropa : Astec Triglav II 3 : i. V vodstvu ostaja Prigo Brezovica (n), Calcit Kamnik II (6) je na 3. mestu, UKO Kropa (4) na petem in Astec Triglav II (3) na šestem. 3. DOL ženske: Bled Adriatica.Net: MZG Grosuplje 113:2, Eurokabel Neptun : Mladi Jesenice 3 : o (22, 21,17), Epic Postojna : Triglav Kranj o: 3, Črnomelj: Pizzeria Morena 3:2. S popolnim izkupičkom (15 točk) sta v vodstvu Piran in Lakolit Ankaran, z io točkami sta na 5. in 6. mestu Pizzeria Morena in Triglav Kranj, na 8. mestu je ekipa Mladi Jesenice II (8), mesto nižje pa je Bled Adriatica.net (6). Napoved za jutrišnje tekme - Moški prvoligaši se bodo 7. novembra pomerili V7. krogu. Calcit Kamnik bo prvo mesto branil v Novem mestu, Astec Triglav pa se bo v ŠD Planina Kranj ob 20. uri pomeril s Svit-Unimetalom. B. M. UIIUIU. C D F? E N L J B H I D L R B. 5 DNCVNO SVEit NOVICE KAŽIPOTI PI5M»»RAICEV pmloce KSONIItA Gorenjski Glas Petintrideset mladih nogometašev kranjskega kluba je uživalo v Angliji. MAJA BERTONCELJ Kranj - Z gostovanja v Manchestru, Liverpoolu in Boltonu so se vrnili kadeti in mladinci Triglava, ki so gledali dve tekmi ene najboljših lig na svetu in obenem trenirali in igrali z angleškimi trenerji in ekipami. "Naše gostovanje je bilo v bistvu nagrada za naše pridne nogometaše, ki so del stroškov plačali sami. Bili smo na tekmi Manchestra Uniteda in Boltona, trenirali z najboljšimi angleškimi klubi in njihovimi trenerji, odigrali nekaj tekem z manjšim klubom iz Mancehstra in slovitim Evertonom. Fantje so bui nad potovanjem in seveda nogometno Anglijo navdušeni. Triglav bo še v prihodnje iskal mednarodne povezave in prav veseli smo, da je imel za to posluh tudi kranjski župan Damijan Peme," je dejal direktor Miran Šubic in dodal, da se Angleži zanimajo za mlade igralce Triglava, obenem pa tudi za možnosti priprav in igranja tekem: "Gorenjska lahko marsikaj ponudi tudi po tej plati, Triglav pa je bil prvi klub, ki si je "upal" na Otok, in največja nagrada za Poleti je nastopila na treh manjših mitingih v Mariboru in v Varaždinu. "Nastopila sem predvsem zato. da Za vas te 60 la btuitmo Jas sem zopet dobila občutek. Vrhunec doživetja je bil legendarni Old Traflfbrd, kjer so Triglavani gledali tekmo skupaj z drugimi 72 tisoč gledalci. nas je dejstvo, da so bili fantje zelo zadovoljni." "Prvič sem se peljal z letalom, ogled tekem Premier Uge je bil resnično doživetje, tudi spoznanje, kako igrajo Angleži, je bilo koristno," je dejal Nace Eržen, vratar kadetske ekipe Triglava. "Triglav je regijski.klub in samo s selekcijo sposobnih fantov vse Gorenjske lahko ustvarimo kakovostne ekipe. Selekcija in delo z mladimi pa je Bikarjevaseje vrnila na atletske steze Alenka Bikar je lani postala mamica, letos pa že nastopila na treh manjših mitingih. Za njo sta dva meseca priprav na novo sezono. MAJA BERTONCELJ Medvode - Potem ko je lani rodila hčerko Piko, se je sprinterka Alenka Bikar na atletske steze vrnila že letos. "Trenirati sem začela po novem letu. Kazalo je zelo dobro, potem je prišlo do manjše poškodbe, posledično sem bila brez treninga skoraj mesec in pol. Trenutno se pripravljam na novo sezono. Za mano sta že dva meseca treninga. Pričakujem, da bodo prihodnje leto prišli tisti pravi rezultati, tako kot sem načrtovala že od začetka," je povedala Vrhničanka. kd zadnja leta živi v Medvodah. biti na startu. Na 100 metrov sem odtekla rezultat 12,0, kar je čisto zadovoljivo, glede na količino treninga. Prav presenečena sem bila, kako lahko z malo treninga prideš do takšnega rezultata. To mi daje optimizem, da bom z dobrim treningom, seveda če bom le zdrava, lahko prišla do dobrih časov," pojasnjuje 33-letna atletinja, ki je že začela priprave na novo sezono: "Veliko delam zunaj, tudi v dvorani. Decembra grem za štirinajst dni na priprave na Kanarske otoke, tako kot vsako leto. Upam. da gresta z mano tudi Pika in Marjan. V zimski sezoni bom v dvorani tekla na 60 metrov, zunaj pa na 100 in na 200 metrov. Cilji ostajajo isti: iti na olimpijske igre in tam odteči dober rezultat." HOKEJ BLED Mladinci na drugih pripravah še kako značilno za angleške klube in upamo, da bomo ohranili povezave v prihodnje," je dejal vodja strokovnega dela pri Triglavu Robert Mišja. Triglav je torej napravil velik korak naprej: "Videti, kako z ultravijolično svetlobo po tekmi pomagajo travi rasti, videti fantastične razmere v 13 milijonov evrov vredni akademiji za mlade Evertona, videti dvorano s 24 igrišči za mali nogomet in doživeti angleški utrip na vsakem koraku, je za nas pomenilo tudi nov zagon za naprej. Ponosni smo, da se za naše mlade igralce zanimajo Milan, Bolton, Valencia in še nekateri velikani nogometa - to pa je priznanje trenerjem, igralcem, vsem nam," je še dejal Šubic in najavil, da bi Kranj lahko prihodnje leto dobil tudi pomemben mednarodni turnir za dečke. Mladinska hokejska reprezentanca do 20 let se je danes zjutraj odpravila na drugi del priprav pred decembrskim svetovnim prvenstvom divizije I skupine B, ki ga bo letos gostila Latvija v svoji prestolnici. V francoski M^ribel se je tako pod okriljem glavnega trenerja Valerija Šahraja odpravilo 22 igralcev. Do sobote jih poleg napornih treningov čakajo tri tekme, ena proti reprezentanci Avstrije in dve proti izbrani vrsti Francije. Slednja bo med drugim tudi neposredni nasprotnik naših Risov v Rigi, medtem ko se bodo Avstrijci za vstop med elito borili nekaj dni prej v skupini A, ki bo igrala v Nemčiji. T. T. KOŠARKA KRANJ Milič nič več za reprezentanco Slovenski košarkar Marko Milič, član Uniona Oiimpije. seje odločil, da ne bo več igral za slovensko reprezentanco. 30- letni Milko, ki je svojo kariero začel pri Triglavu v Kranju, je za člansko reprezentanco zbral 59 uradnih nastopov in dosegel 605 točk. Za reprezentanco je pn/ič zaigral novembra leta 1993 proti Litvi. Svojo odločitev je obrazložil z besedami, da je prišel čas za mlajšo generacijo, ter pojasnil, da reprezentančno slovo ne pomeni slovesa od košarke. M. B.

11 ::::::::..:::: : : : : Ostaja za volanom H GIBAJTE SEZNAMI JANEZ FERLIC Jl^ Mitsubishija Škofjeiočan Miha Jezeršek, državni podprvak v reliju, je v letošnji sezoni prvič dirkal z vrhunskim avtomobilom. Mitsubishi Lancer Evo IX bo vozil tudi prihodnjo sezono. MAJA BERTONCEL; Škofja Loka - Letošnje državno prvenstvo v reliju je veliko veselja prineslo Skofjeločanu Mihu Jezeršku. Pred sezono si je potihem želel zmagati vsaj eno hitrostno preizkušnjo, dosegel pa je precej več. Trikrat je bil na stopničkah: zmagal je prvo dirko, ki je štela za državno prvenstvo, reli Pirelli Lavanttal v Avstriji, na zadnjem reliju Hella Saturnus je bil drugi, na reliju v Mariboru pa tretji. Osvojil je končno drugo mesto v državnem prvenstvu. Boljši v seštevku točk je bil le Tomaž Kaučič. Eden izmed razlogov za dobro dirkanje je zagotovo nov avtomobil Mitsubishi Lancer Evo IX, ki ga je konec preteklega leta dobil direktno od proizvajalca z Japonske. Povsem novo vozilo so razstavili do zadnjega vijaka in ga sestavljali v Idriji pod budnim očesom izkušenega Darka Peljhana. "Lani in predlani sem dirkal z Mitsubishi jem Evo VI, leta 2005 sem bil državni prvak v gorsko hitrostnih preizkušnjah. Konec lanske sezone sem (a avto prodal, zato smo izpustili dva relija in se z novim avtomobilom temeljito pripravili na letošnje državno prvenstvo, v Miha Jezeršek, letošnji državni podprvak v reliju y fou: arh«miha jn«sici katerem sem prvič vosiil res vrhunski avto," je povedal Miha Jezeršek, ki je svojo pot v bencinskih športih začel leta 2003 v pokalu Seicento, že leto kasneje pa se je prvič srečal z relijem. Njegov mentor je izkušeni Darko Peljhan. "Pomaga mi pri pripravi avtomobila, pri izbiri pnavmatik, nastavitvah podvozja, ker sam nimam izkušenj," pojasnjuje 26-letni Škofjeiočan, po izobrazbi sicer ekonomski tehnik. V svoji ekipi ima pet ljudi, veliko mu pomaga vsa družina. Čeprav se je sezona komaj končala, pa so se že začele priprave za naslednjo, predvsem pogovori s sponzorji Od sponzorskega denarja je namreč odvisno, kako bo glede njegovega dirkanja v prihodnji sezoni "Avtomobila ne bom menjal. Je letnik 2007 in je vrhunec tehnike v tem razredu. Čez zimo bomo naredili le nekaj tehničnih izboljšav. Na trg prihaja sicer tudi že Evo X, a le kot civilno vozilo. Sicer pa je Mitsubishi najbolj primeren glede cene, vzdrževanja in hitrosti V Visoka zmaga Škofjeločank tej sezoni je prekosil Subaruja Imprezo, s katerim se vedno primerja," še dodaja Jezeršek, ki je zaradi zdravstvenih težav Marka Potočnika po četrtem reliju za državno prvenstvo moral zamenjati sovoznika. Zadnji dve diiki je na sovoznikovem sedežu sedel prav tako Škofleločan Tomaž Ipavec, ki je bil pri Jezeršku v tej vlogi že lani. "Za uspeh je pomembno imeti vrhunski avto, uigrano ekipo in dobre mehanike," je recept najmlajšega voznika v tej kategoriji. Asfalt - da ali ne Večno vprašanje za tekače je, ali je tek po asfaltu zaradi trde podlage škodljiv ali ne. Nekateri se ga skoraj povsem izogibajo, medtem ko drugi z velikim veseljem stečejo na trde asfaltne ceste in zaradi tega nimajo večjih težav. Splošno mnenje športnih strokovnjakov je, da naj se tekači izogibajo teku po trdih površinah, kakršne so asfaltne ceste in betonske podlage. To je deloma zaradi tega, ker nekaj tipičnih tekaških poškodb dejansko lahko nastane zaradi teka po pretrdi podlagi, po drugi strani pa naj bi bil tek zunaj urbanih površin bolj učinkovit in primernejši ter bolj prijazen tekaču. Večina nas prizna, da imamo najraje tek po uhojenih gozdnih stezicah in lepih makadamskih cestah, kjer se vsaj izognemo neprijetno brnečim vozilom. Sam pa lahko priznam, da se poleg običajnih treningov po gozdnih in planinskih stezah večkrat rad podam na neskončne a^altne ceste in tudi tam uživam. Zakaj? Na asfaltu se teče hitreje, in to tekaču predstavlja poseben užitek, čeprav pri hitrem teku bolj trpiš, saj se srčni utrip takrat dvigne tja nad 170 udarcev na minuto in stiske postanejo neizbežne. Poleg tega ni treba gledati pod noge, kam stopiš. Preprosto položiš nogo na podlago in čim prej odrineš. To je ena izmed razlik od teka po mehkejših naravnih površinah, kjer je podlaga večkrat neravna in razdrapana in potrebna je večja pazljivost pri stiku nog s podlago. Poglejmo možne poškodbe. Tipičtia poškodba pri teku po naravnih površiruih je zvin gležnja, pri teku po asfaltu pa vnetje pokostnice in mogoče tudi tetive, ki veže peto z mečnimi mišicami. Vse te poškodbe so lahko neprijetne, vendar se s primernim zdravljenjem dobro pozdravijo. Pred leti sem si na gozdni stezi na korenini kar močno zvil gleženj in kakšen dan ali dva niti normalna hoja ni bila možna. Čez nekaj dni pa je kot rehabilitacija služil tek po asfaltu. Zakaj? Podlaga je povsem ravna in ni bilo možnosti obnovitve poškodbe. Še več, poškodba se je ob dodatnih vajah hitro unesla. Vsaka podlaga ima svoje prednosti in slabosti. Ker pravijo, da se človek vsega navadi, se bo, če bo le hotel, navadil tudi teka po asfaltu. Veliko tekem poteka po asfaltu in v pripravah je treba vsaj vsake toliko časa pod nogami občutiti trdo podlago. Niti ni tako slabo, kot nekateri mislijo. Sklep Pravi tekač se moro dobro znajti tako na naravnih kot tudi na trdnih asfaltnih površinah. Povsod so prednosti in slabosti ter nevarnosti za nastanek poškodb, a ob primernem kombiniranju površin in obsegu vadbe se nevšečnostim lahko izognemo. Popravek V zadnji številki Športnega glasa sem na 15. strani predstavil tekaško (pohodniško) traso pod Storžičem, kjer sem začrtal pot proti Mali Poljani. Pravilno začrtana proga je Povlje-Velika Poljana-Javornik-Kališče-Bašelj-Povlje. Za napako se opravičujem. MAJA BERTONCELJ Poljane - Škofjeloške košarkarice (na sliki) in košarkarji so v soboto domači tekmi odigrali v Poljanah, saj v dvorani na Podnu v Škofji Loki poteka sanacija parketa. Odeja KED je v 2. krogu 1. SKL zabeležila še drugo zmago. Visoko, s 85:50 so premagale košarkarice City Centra iz Rogaške Slatine. Tomaž Bemot, trener Odeje je po tekmi povedal: "Zaslužena zmaga, dosežena lažje, kot smo pričakovali. Pravi pristop in dobra obramba sta kljub slabemu skoku prisilila nasprotnice k velikemu šte^lu izgubljenih žog. To nam je omogočilo doseganje lahkih košev iz protinapadov." Drugo zmago so zabeležile tudi košarkarice HIT Kranjske Gore, ki so doma s 106:81 premagale ekipo Neso "ihke. Triglavanke so doživele visok poraz (94:53) pri Ježičankah, ki so poleg Ločank in košarkaric s Kranjske Gore tretja še neporažena ekipa v ligi. V moški ligi UPC Telemach neporaženih ekip ni več. V 4. ICTOgu je ekipa TCG Mercatorja prav tako v Poljanah igrala z ekipo Hopsi Polzela in v podaljšku izgubila za točko {79:80). "Tekme ni mogoče dobiti, če ekipa v podaljšku zgreši šest prostih metov, za nameček pa poprej štiri v zadnji minuti rednega dela," so bile besede Matica Vidica, trenerja TCG Mercatorja. Domžalčani so doma visoko s 106:70 premagali Kraški zidar Jadran. V i. B ligi za moške so košarkarji Tinexa Medvod doma izgubili z Litijo (67:71), Triglav pa je na domačem parketu premagal ekipo Celjski KK (68:64). Asfaltna podlaga tekaču omogoči dobro odrivnost in s tem večjo hitrost teka. Nevarnost poškodb se ponavadi pojavi ob pretiranem obsegu vadbe. / fo»: roiic sie^at

12 12 NASVETI IČ MOJ POGLED DAMJANA ŠMID Žlica oljčnega olja Preproste stvari (4) T ako zelo skupaj živimo, pa vendarle umiramo od osamljenosti." (Schweitzer) V minulih dneh sem imela priložnost opazovati naše sosede Italijane. Vsaj dvesto petdeset njihovih avtodomov je prišlo v ene izmed naših tdplic, kjer smo uživali krompirjeve počitnice tudi mi. Ne morem vam povedati, kako sem uživala, ko sem jih gledala. Lahko bi ves dan sedela tam med njimi in jih samo gledala. Saj vem, saj vem. Vsi prisotni Slovenci so jih več ali manj popljuvali, kako nemaren, glasen in uživaški narod daje to. In celo otroci tega našega popolnega naroda so na igrišču vpili en čez drugega, koliko daje teh "makaronarjev". Da so povsod in da nimajo manir. Kdo smo mi, da sodimo o njihovih manirah? Mi, ki zabijamo ograje okrog vsake rožice, mi, ki se ogradimo od zunaj in od znotraj, da še sami ne moremo do sebe... Meni pa so bile všeč njihove "prostodušne" navade. Ko sem pasla poglede na njihovih potujočih hiškah, jih to ni motilo, ampak so se smejali in prijazno pozdravljali. Kar Prisluhnite nam - polepšali vam bomo dan. v."."'91.0 MHz za nas ni ravno običajno. Skupaj so dali mize in stole in na vsakih nekaj metrov je imel človek občutek, da se dogaja veselica. Bili so skupaj. Je res, je res. Tudi glasni so bili skupaj. Ampak pozabimo tokrat na ta podatek in na vse predznake, ki se jih držijo. Všeč mi je bila ta njihova povezanost. Ta značaj, ki kaže veselje do življenja. In njihove ^asne mame. Njihova vloga v družini, njihov jasen matriarhat. Mama je vodja, okrog nje je kot okrog ognjišča. Njihov tabor je bil kot mravljišče. No, veselo mravljišče... Dan je podarjen za to, da se ga živi. Ljudje umirajo, ne da bi sploh živeli. Takole sem na dan spomina na mrtve razmišljala o življenju. Včasih nam zmanjka radosti, zmanjka smeha, veselja do življenja. Še dobro, da imamo vsak dan novo jutro, ki nas spomni na to, da smo Živi. Življenje je dar. Ne spomnimo se na to šele takrat, ko nam ga nekdo želi vzeti. Namesto strogih avstroogrskih navad in nenehne želje po dofeazovanju si privoščimo kdaj pa kdaj tudi kakšen dan življenja. TU ISTICNI UPUiiu.potepuh.com Laško olje, kot so svoj čas rekli oljčnemu olju, je zelo koristno v dietni prehrani bolnih na želodcu in žolču, krepi odpornost organizma, znižuje raven holesterola, varuje pred infarktom in aterosklerozo, razstruplja telo... Tudi zdravi ljudje naj potrebe po maščobah nadomestijo s tem tekočim zlatom, kot ga je imenoval Homer, in naj ga ne uporabljajo le za solate. Žlica oljčnega olja na dan lahko odžene zdravnika stran. PAVLA KUNER Zimzelena mediteranska kraljica Oljka, kolikokrat opevano in fislano drevo! Zimzelena vejica iz oljke, drevesa, ki pooseblja Mediteran, je v stari Grčiji veljala za simbol miru, zmage in modrosti. Posebno mesto je oljka ohranila v krščanstvu, kjer je prav tako simbol miru, pa tudi upanja in življenja. Kdo ne pozna svetopisemske zgodbe o Noetovi barki in belem golobu z oljčno vejico v kljunu. Oljko je opeval naš znameniti pesnik Simon Gregorčič v pesmi Oljki: "Ti v rane vlivaš nam zdravila, svetostna nam rodiš mazila, oživljaš nam telesno moč, preganjaš z lučjo temno noč..." Iz nje zvemo, da je oljčno olje svoj čas veljalo za cenjeno zdravilo pri zdravljenju ran. Že stari Grki so z njim mazilili telo, da so povrnili moč utrujenim mišicam ter ga zaščitili pred soncem in mrazom. Z masiranjem so si ogreli telo in ga naredili voljnega, gibkega, pa tudi mikavnega za nasprotni spol. Vsak, ki je kaj dal nase, je imel vedno stekleničko oljčnega olja pri sebi. Olje za bolne in zdrave Kar se zdravilnih učinkov oljke (Olea sativa) tiče, so jih poznali že 3000 let pred Kr. Izkoriščali so jih tako stari Grki, Egipčani kot Rimljani. Dandanes je oljčno olje trend zdravega prehranjevanja. Zaradi velike količine nenasičenih maščobnih kislin, ki znižujejo holesterol v krvi, je odlično živilo. Vendar velja to le za deviško oljčno olje, ki ga pridobivajo s prvim rahlim stiskanjem plodov. Znano je, da so bolezni srca in ožilja, debelost in rak na grških otokih, zlasti na Kreti, veliko redkejše kot drugod po Evropi. Strokovnjaki menijo, da zaradi oliv in oljčnega olja, ki ga porabijo kar trikrat več kot drugi. Pri nas so jim podobni Primorci, saj porabijo precej več oljčnega olja kot prebivalci drugih pokrajin. Oljčno olje je lahko prebavljivo, zbuja izločanje želodčnih sokov in omogoča boljše vsrkavanje vitaminov, predvsem vitamina E. Varuje jetra, preganja kamne V ljudskem zdravilstvu ekstra deviško oljčno olje uporabljajo za vrsto obolenj. Zdravilno deluje na tvorbo in izločanje žolča, vpliva na krčenje žolčnika ter se tako uporablja za izločanje žolčnih kamnov in peska. Zelo uspešno varuje jetra pred strupi, obenem pa pospešuje delo in furjcdje jeter. Obnese se pri zastrupitvah s hrano, alkoholom ali nikotinom. Kot snov, ki nevtralizira ali zmanjša oz. odpravi učinke strupa ali druge škodljive snovi, ga uživamo tudi pri drugih obolenjih, pri katerih je treba razstrupiti telo s terapijo z oljčnim oljem. Hrvaški zdravilec in homeopat Ivan Lesinger pravi, da so oljke izvrstna hrana za ljubitelje dobre kapljice, zato jim priporoča, da pred aperitivom pojedo nelaj oljk. Plodovi so hlarati zašfitnik jeter, pa tudi celotnega organizma. Oljčno olje koristi pri vnetju želodca in tankega črevesa, je blago odvajalo in se precej uporablja pri zdravljenju krvavečih hemoroidov. Primerno je tudi kot odvajalo za otroke in slabotne bolnike. Za starejše je vitalnega pomena, zato naj ga vsak dan uživajo v raznih jedeh, solatah ali samega po žlico ali dve. Pri bronhitisu, kašlju, hripavosti in angini jemljemo oljčno olje, saj odpravlja krče in pospešuje izkašljevanje sluzi. Deluje tudi proti bakterijam, tako, da preprečuje njihov razvoj. Krepilo naj bi tudi vid, če z njim mažemo veke. Mehča trde čire, če ga uporabljamo zunanje, v obliki lahno pogretih obkladkov. Je pomembna sestavina mazil za vtiranje in je nepogrešljivo pri izdelavi kozmetičnih preparatov. Za masaže uporabljamo oljčno olje, v katerega namočimo zdravilne rastline, denimo šentjanževko, sivko, meto, rožmarin, ognjič. Znanstveniki predvidevajo, da oljčno olje pri redni uporabi zmanjšuje nevarnost nastanka kožnega raka, krepi odpornost organizma ter znižuje raven celotaega holesterola v krvi, pri čemer ohranja vrednost "dobrega" holesterola (HDL) in zagotavlja učinkovito zaščito pred infarktom in aterosklerozo. Nepogrešljiva telovadba 17 v RAKOVIH KLEŠČAH MARJETA SMOLNIKAR Zdrav Človek ima tisoč različnih želja, bolan eno samo: ozdraveli. Kdo je to misel prvi izrekel, ne vem, vsekakor drži. Sobota, 9. junija Jutro začnem tako, kot nameravam začeti vsa prihodnja jutra svojega življenja. Ko se zbudim, se objamem čez ramena in si povem, da se imam rada. Že dolgo namreč verjamem, da drugega človeka ne moreš imeti rad in ga spoštovati, če najprej ne spoštuješ in nimaš rad sebe. Stvarniku, Vsemogočnemu, Vesolju ali kakor koli že kdo imenuje Silo, kije nad nami in smo ji podrejeni, se zahvalim za dan, ki je pred mano, za zdravje in za ljubezen, ki mi je namenjena. Vstanem, si umijem zobe in si pripravim dva decilitra svežega zelenjavnega soka. Usedem se za mizo, si nazdravim in sok z užitkom popijem^. Pošteno rečeno, preden tekočino zdrizaste barve popije m, samo sebe prepričam, da je odličnega okusa. Zdaj so na vrsti vaje, ki jih priporoča Petar Papuga. (Vse vaje sem delala že na Golniku.) Najprej si s približno meter dolgo palico zmasiram hrbet. (Palico položim v območje ledvenega dela hrbtenice; pri vdihu palico pritisnem ob telo in jo z notranjim delom komolcev dvignem, kolikor morem visoko na hrbet; palico spustim v začetni položaj in pri tem izdihnem. Vajo ponovim tridesetkrat.) Druga vaja zgleda takole: usedem se na rob stola, palico položim za vrat, jo s komolci "zahakljam" in vrtim enkrat u eno enkrat p drugo smer, pri tem pa enakomerno in globoko diham. Tudi to vajo ponovim tridesetkrat. Pri tretji vaji se z rokami za hrbtom primem za rob mize in naredim trideset počepov. Četrta vaja: pokleknem, nagnem se nazaj in se z rokami primem za pete; v tem položaju krožim z medenico in enakomerno diham pol kroga vdih, pol kroga izdih. Peta vaja: usedem se na tla, se oprem na dlani in stopala in dvignem medenico; v tem položaju krožim z medenico - najprej v levo, potem v desno smer; diham tako kot pri prejšnji vaji. Vse vaje so za krepitev prsnega biopotenciala. Opravim še Sest vaj, s katerimi krepim chong, ren in dal kanale, karkoli že chong, ren in dai pomeni. Primemo oziroma, prijetno izmučena se stuširam, oblečem, našminkam in si v Vesolju, se pravi, v sosednjem bifeju tako kot pred enim tednom privoščim jutranjo kavico. Pogledi stalnih gostov, ki visijo na meni, me niti po naključju ne motijo. Enako brezbrižna kot do radovednih znancev sem brezbrižna do tega, da pijem kavo brez cigarete. Povedano drugače, do cigarete mi je toliko ali še manj, kot do lanskega snega. In to po več kot tridesetih letih strastnega kajenja. Fantastično. Za zdaj je Petar Papuga edini, ki mi je dal kar nekaj za zdravje koristnih nasvetov; poleg redne jutranje telovadbe naj bi se čim več gibala po svežem zraku in spremenila prehranske navade. Glede na zaobljubo, da bom dosledno upoštevala vse njegove nasvete (in kajpada, tudi nasvete svojih uradnih zdravnikoi^), jutranji kavici sledi sprehod na Rožnik. (Se nadaljuje.)

13 RADOSTI ŽIVLJENJA 13 Amarant KUHARSKI RECEPTI ZA VAS IZBIRA DANICA DOLENC BORIS BERGANT Amarant ali ščir je stara kulturna rastlina, ki je bila priljubljena v predkolumbovških civilizacijah. Arheologi domnevajo, da so ga že pred pet tisoč leti gojili v združbi z bučami in paprikami. Zaradi evropskih kolonialistov, ki do rastline niso imeli nobenega odnosa, je zelo malo manjkalo, da ni rastlina popolnoma izginila z južnoameriških polj. K sreči so andski kmetje vztrajali pri gojenju, tako da se je ohranila vse do danes, ko jo agronomi zaradi visoke hranljive vrednosti in skromnih zahtev pri pridelovanju povzdigujejo v rastlino tretjega tisočletja. Mehiški Indijanci so amarant poznali kot hrano bogov in kraljev in naj bi po njihovem verovanju podaljševal življenje. Vendar pa amarant ali ščir le ni tako neznan, kot se zdi, poznamo ga le v drugi obliki, in sicer kot rastlino, bodisi kot plevel ali okrasno rastlino. Spoznajmo pa še seme in mu radodarno odprimo vrata v našo kuhinjo. Je skrajno nezahtevna rastlina. ki uspeva v perujskih Andih na nadmorski višini nad 2000 metrov. V deželah, kjer ga pridelujejo, liste amaranta uživajo kot pri nas špinačo. Seme amaranta je diobno, okrogla zlato rumena zmca so velika komaj en milimeter in so en sam kalček, obdan z založnimi hranili. Ta semena so med vsemi najbogatejša z beljakovinami in jih vsebujejo kar 19 odstotkov, kar je še zlasti pomembno za vegetarijance, ki morajo živalske beljakovine nadomestiti z drugimi. Amarant ne vsebuje glutena, zato se v zadnjih letih vse pogosteje uporablja tudi za dietetične izdelke, kot so testenine, pecivo, kaše, uporablja se v mešanicah s stročnicami in v drugi hrani. Naprodaj je v vseh bolje založenih trgovinah in trgovinah z zdravo hrano. Kupimo lahko cela in že v moko zmleta semena, ki pa zelo hitro postane žarka, zato je semena bolje mleti sproti v mlinčku za kavo. Kupiti je možno tudi pokovko, muslije in energijske ploščice iz amaranta. Cela amarantova semena se v dobro zaprti posodi ohranijo tudi eno leto, moko pa je najbolje kar zamrzniti, če je že ne porabimo takoj. Pred kuhanjem ga rahlo prepražimo, zalijemo z vodo, zavremo in na šibki vročini kuhamo približno 30 minut, da seme nabrekne. Če ga pustimo nabrekati še dlje časa, toliko bolje. Ko je seme kuhano, dobi prosojen nadih, kot mala jajčeca. Če ga skuhamo večje količine, ga lahko zamrznemo in kuhanega dodajamo jedem, na primer kot zakuho za juho ali nadev. Če kuhamo zdrobljen amarant (moko), bo kuhan že v petih minutah. Dodajamo ga raznim enolončnicam, juham, mesnim in zelenjavnim nadevom, sladicam, ali pa napravimo kar pokovko. Namaz iz piščanca, amaranta in zelišč Potrebujemo: 2,5 dl kurje juhe. 20 dag piščančjih prsi brez kosti, 20 dag kuhanih amarantovih semen, 2 žlici limoninega soka, 4 žlice ekstra deviškega oljčnega olja, 1 šop svežih zelišč (mkole, bazilike, peteriilja, kreše...), sol in sveže mlet poper. Kurjo juho zavrite, vložite piščančje prsi, pokrijte in jih na šibkem ognju kuhajte 10 minut. Meso nekoliko ohladite, ga narežite na kockice in ga v mikserju skupaj s kuhanim amarantom, limoninim sokom, ekstra deviškim oljčnim oljem ter štirimi žlicami juhe spasirajte. Dodajte oprana in drobno sesekljana zelišča, solite in popoprajte po okusu ter dobro premešajte. Postrezite lahko takoj ali pa ga do uporabe shranite v hladilniku. Juha s kolerabo, annarantom, porom in krompirjem Za 4 osebe potrebujemo: 10 dag amarantovih semen, 20 dag pora, 30 dag kolerabe, 25 dag krompirja, 1,2 I mesne juhe ali vode, 2 žlici olja, 1 žlico moke, 1 strt strok česna, 1 dl sladke smetane, sol, sveže mleti poper in 1 žličko sveže sesekljanega peteršilja. Na olju prepražite amarantova semena ter očiščen in na kolobarje narezan por, dodajte na kocke narezana, očiščena kolerabo in krompir. Zalijte z juho, začinite in kuhajte, da se koleraba in krompir zmehčata. Nazadnje zalijte še s sladko smetano, prevrite, potresite s peteršiljem in takoj postrezite. Amarant z gobami Za 4 osebe potrebujemo: 40 dag kuhanega amaranta, jo dagjurčkov ali kakšnih drugih gob, 1 čebulo, 2 žlici olja, sol, poper, peteriilj, 3 stroke česna in 1 dl sladke smetane. Na olju prepražite čebulo, da porumeni. Dodajte narezane jurčke, malo popražite in začinite s soljo, poprom, peteršiljem in česnom. Dodajte še kuhana amarantova semena in sladko smetano, dušite še nekaj minut in takoj postrezite samostojno s solato ali pa kot prilogo k pečenemu mesu. Tedenski jedilnik Nedelja Kosilo: goveja juha z ribano kašo, pečena gos s kislimi jabolki, mlinci, dušeno rdeče zelje, prekmurska gibanica; Večerja: štajerska kisla juha, kruh. Ponedeljek - Kosilo: jota, na čebuli popečena govedina iz juhe, pražen krompir, hren, endivija s fižolom; Večerja: dušena kisla repa, hrenovke. Torek - Kosilo: prežganka, vampi po tržaško, polenta, mešana solata; Večerja: krompir in sveže zelje v solati, zarebrnice morskega psa po pariško. Sreda Kosilo: grahova kremna juha, rižota s teietino in zelenjavo, rdeča pesa v solati; Večerja: zapečena cvetača s šunko, zelena solata. Četrtek - Kosilo: zeljnata enolončnica s kranjsko klobaso, široki rezanci z gorgonzolo, endivija s koruzo; Večerja: narastek iz prosene kaše in jabolk, sadni sok Petek - Kosilo: kremna juha iz bučk, špageti z lososom in belim vinom, mešana solata; Večerja: narastek iz zelja in jajc, francoski kruh, jogurt. Sobota - Kosilo: porova kremna juha s kruhovimi ocvrtki, pražena jetrca, pire iz krompirja in korenja, radič s fižolom; Večerja: makova pogača, bela kava. Narastek iz zelja in jajc Potrebujemo: 50 dag čvrste zeljnate glave, 2 žlici masla, 3 do 4 jajca, sol, poper iz mlinčka, muškatni orešček, 4 žlice naribanega parmezana, i mali lonček kisle smetane, malo mleka. V kožici razpustimo maslo, dodamo drobno zrezano belo zelje, pokrijemo in na malem ognju dušimo do mehkega. Pogosto premešamo, po potrebi prilijemo žlico vode, da se jed ne prismodi. jajca dobro razžvrkljamo skupaj s smetano, polovico parmezana in malo mleka, začinimo in s tem prelijemo že malce ohlajeno zelje. Premešamo. Vse skupaj stresemo v dobro pomaščeno nepregorno posodo za narastke, po vrhu potresemo s preostalim sirom, in pečemo v pečici približno pol ure pri 180 stopinjah Celzija, da se jed zgosti in zlato rjavo zapeče. Makova pogača Testo: 25 dag moke, 1,5 dag kvasa, 1 del mleka, 1 žlica sladkorja, 3 dag masla ah margarine, ičep soli; nadev: 50 dag maka, po pol litra vode in pol litra mleka, 7 dag pšeničnega zdroba, ščepec soli, 15 dag sladkorja, 20 dag rozin, 3 žlice ruma, 1 jajce, sol, sok pol limone. Svaljki: ij dag moke, 15 dag sladkorja, 10 dag stopljenega masla. ZELENO IN CVETOČE IGOR PAVLIČ Za vrtne zagnance Iz moke, vzhajanega kvasa, mleka, žlice sladkorja, zmehčanega masla ali margarine in ščepa soli zgnetemo kvašeno testo in ga pustimo vzhajati. Mak zmeljemo In prelijemo z vrelo vodo. Mleko solimo, zavremo In zakuhamo vanj zdrob. Kuhamo ga pet minut in nato zmešamo z makom, sladkorjem, rozinami, rumom, jajcem in limoninim sokom. Nadev ohladimo. Vzhajano testo razvaljamo v velikosti pekača ter večkrat prebodemo, ob robu dvignemo, namažemo ga z nadevom In po vrhu potresemo 5e z drobnimi svaljki, ki smo jih z vilicami zmešali iz moke, sladkorja in masla. Pogačo položimo na pomaščen pekač in pečemo pri srednji vročini približno 40 minut. Lepi sončni in tudi topli dnevi nas še vedno potegnejo na vrt, da še kaj postorimo pred zimo. Čeprav so noči že dolge, je čez dan prijetno opraviti še kaj na vrtu, če imate že vse postorjeno, je še vedno dovolj listja, ki ga je treba pograbiti, saj ga veter nanese tudi od drugod. Lepa dekoracija pred hišami in na terasah so krizanteme kot posodovke, posajene v zanimive dekorativne lonce. Moda je, da jih kombiniramo z resami in mačehami in tudi buče so nepogrešljiva dekoracija. Tako lahko ostane še ves november, dokler ne pridejo na vrsto že praznični decembrski okraski. Če imate velik vrt, zasajen z grmovnicami in trajnicami, in če še niste uspeli presaditi vsega, kar ste si zamislili, to Storite še lahko v toplih novembrskih dneh. Tudi krizanteme, če jih imate posajene v vrtu, lahko sedaj, ko bodo odcvetele, razmnožite. Šop razdelimo na več delov, presadite na novo mesto in spomladi jih boste imeli že več. Med mnogimi trajnicami v domačem vrtu ima najraje jesensko presaditev raketica ali kniphofia. Čeprav je doma v sredozemskih deželah, se je tudi v gorenjskih vrtovih dobro prilagodila. Za presajanje je zahtevna, ker več let raste na istem mestu, cvetovi z leti opešajo in tudi stebla so šibkejša. Zato jih je treba razdeliti. Ker ima zelo goste korenine, za presajanje potrebujemo vilasto lopato, s katero staro skupino raketic okrog in okrog privzdignemo in gruče korenin čimbolj cele ločimo. Komur je žal vsakega poganjka, ga lahko z vodnim curkom spere in gručo razdeli, ne da bi poškodoval korenine. Nekaj podobnega je jesenska delitev host. Ni pa sedaj čas za delitev vseh vrst aster in mombrecij. Te dni cveti jesenski podlesek. To ni čebulnica kot spomladanski, saj ima v zemlji gomolje, čeprav so podobni čebulicam tulipanov. Cvetje je podobno cvetju spomladanskega žafrana. Med njima je razlika v obliki gomolja in v času cvetenja. Podleski cvetijo brez listov, ti odženejo šele spomladi. Pri žlahtnih vrstah - te kupimo v vrtnarijah, zrastejo tudi polni cvetovi, ki imajo lahko do dvajset cvetnih listov. Vsi pa so vijoličnih barv, odvisno od okolja, eni svedejši, dn^ temnejši. DO ZDRAVJA Z ZDRAVO PREHRANO po receptih Janeza Štruklja Cena knjige je 22,95 EUR. Bralcem Gorenjskega gjasa priznamo 10% popust! Gorenjski Glas Pestri in zdravi jedilniki za vsak dan Tudi dietna prehrana Da ne boste več razmišljali o tem, i vsak dan skuhati Prodaja: ^ Gorenjski glas, Bleiiveisova cesta 4, Kranj ali po tel.: 04/ d8.dc1g.ure, narocninc@g- as.si Za i'05 hcleiimo ias

14 14 NASVET Gobe do pozne jeseni Črnomekinasta mraznica (Armillaria 05t0yae) ' t. "If... & 1 Sivo rumena mraznica (Armillaria mellea) Navadna žveplenjača (Hypholoma fasciculare) Božo MALOVRH Mraznice, žveplenjače in štorovke Na štorih in koreninah dreves se od zgodnje pomladi do pozne jeseni pojavljajo šopi različnih vrst gob. Te gobe so večinoma gniloživke, kar pomeni, da se hranijo z organskimi snovmi, ki jih srkajo iz gostitelja. Včasih se kot zajedavke naselijo tudi na zdravih ali poškodovanih drevesih in njihovih koreninah ter jih počasi izčrpavajo, dokler se drevesa po nekaj letih ne posušijo in zrušijo. Za gobarje so zanimivi predvsem trije rodovi šopasto rastočih gob: mraznice (Armillaria), žveplenjače (Hypholoma) in štorovke (Kuhneromyces). V rodu mraznic je združenih sedem pogojno užitnih vrst. Najbolj poznani ih cenjeni sta črnomekinasta mraznica (Armillaria ostoyae), ki se pojavlja pod iglavci, in sivo rumena mraznica (Armillaria mellea), ki ima raje listnato drevje. Rod žveplenjač obsega dvanajst vrst. Večina je neužitnih ali celo strupenih. Med strupene sodi tudi navadna žveplenjača (Hypholoma fasciculare), ki jo je dobro poznati, da se izognemo zastrupitvi. Užitaa je samo sivolistna žveplenjača (Hypholoma capnoides), pogojno užitna pa je opečnata žveplenjača (Hypholoma sublateritium). Rod štorovk vsebuje samo dve užitni vrsti, med njima je bolj poznana užitna mala štorovka (Kiihneromyces mutabilis). Črnomekinasta mraznica (Armillaria ostoyae) V višinskih iglastih gozdovih in na posekah jo najdemo že avgusta, v nižinah pa se pojavi tik pred prvo slano in vztraja vse do novembra. Klobuček je rjav in posut z rjavimi luskami. Ko se razpre, doseže tudi do osem centimetrov premera. Rjav bet je pri odrasli gobi debel do en centimeter. Tik pod klobukom nosi zastiralce. Lističi v trosovnici so pri mladih gobah belkasti, pri starih gobah pa lističi porjavijo in oddajajo bel trosni prah. Goba ima veliko domačih imen npr.: navadna mrazni ca, smrekova mraznica, tem no rjava mraznica, čokovka jarčki, krajčki, krastovka kupci, prava štorovka. Ker velja za pogojno užit no, moramo mlade in zdra ve klobučke pred uporabo prekuhati in vodo zavreči ali pa jih dobro prepražiti Uporabimo lahko tudi zgornje dele betov, če niso preveč trdi oziroma olese- neli. Primerna je zlasti za vlaganje v kis. Kot zajedavka lahko povzroči veliko škode v zdravih smrekovih gozdovih, če pa se naseli na štorih in ostankih korenin v zemlji, opravlja koristno delo, ker spreminja organske snovi v humus. Sivo rumena mraznica (Armillaria mellea) Od avgusta do novembra jo bomo našli na odmirajočih listavcih, kjer kot parazit opravlja svoje uničevalno delo ali pa kot gniloživko na razpadajočih štorih in ostankih korenin. Pojavlja se v vrtovih, parkih in gozdovih. Klobučki so glede na vrsto drevja različno obarvani. Lahko so zelenkasti, sivkasto rjavi ali celo bele barve. Dosežejo premer do deset centimetrov. Lističi v trosovnid so sprva belkasti, kasneje pa rumenkasto rjavi in nazadnje rjavkasto pegasti. Trosni prah je bel. Zastiralce na betu je močno in obstojno. Bet meri v premeru do dva centimetra, v dolžino pa do dvanajst centimetrov. Velja za pogojno užitno gobo. Surova je strupena in povzroča prebavne težave, če pa klobučke in mehkejše dele betov pred pripravo najprej prekuhamo in vodo zavržemo,' jih lahko uporabimo za pripravo različnih jedi ali pa jih vlagamo v lds. Včasih je dovolj že, če gobo dobro prepražimo. Navadna žveplenjača (Hypholoma fasciculare) sestavljena iz lističev, ki so sprva rumeni, kasneje pa se obarvajo zelenkasto do sivo rjavkasto. Trosni prah je vijoličasto črnikast. Votel bet je dolg do deset centimetrov in debel do en centimeter. Pod klobukom je ovešen z ostanki minljivega rjavkastega zastiralca. Za uživanje goba ni primerna, ker je strupena. Mala štorovka (Kuhneromyces mutabilis) Kot gniloživko jo bomo našli na odmrlih delih listavcev. Pojavljati se začne že aprila in vztraja vse do konca leta. Spoznamo jo po rjavem klobučku, premera do osem centimetrov, ki je na temenu cimetasto rjavkast, v srednjem delu bledo rjavkast, proti obrobju klobuka pa spet nekoliko temnejši, ker je prepojen z vodo. Obrobje klobuka je drobno nagubano. Lističi v trosovnici so sprva rumenkasti, pozneje pa postajajo sivkasto rjavkasti. Pri mladi so lističi prekriti z zastiralcem, ki se pri odrasli gobi raztrga. Večina rjavkastega zastiralca ostane na betu, nekaj drobnih krpic pa lahko opazimo tudi na robu klobuka. Trosni prah je rjav. Bet je dolg do sedem centimetrov in debel do en centimeter. Površina beta je pod zastiralcem temnejše rjave barve kot nad njim in prekrita z rjavimi mekinami. Spodaj je bet temno rjav do črnikast. Meso ima vonj po svežem žaganju. Goba je užitna. Uporabni so le klobučki. IMkaTariv Dobrodelni koncert za pomoč v poplavah prizadetim družinam ia toplo zimo v Železnikih CngvAncoft Gobo najdemo kot gniloživko na preperelih štorih in koreninah listavcev. Raste v šopih od pomladi do pozne jeseni. Rumeno zeleni klobučki, ki so na temenu nekoliko temnejši, dosežejo premer do sedem centimetrov. Trosovnica je Paziti moramo, da je ne zamenjamo s smrtno strupeno obrobljeno kučmico (Galerina marginata), ki raste na štorih iglavcev in ima bet pod zastiralcem jx>krit z belkastimi vlakni. Meso obrobljene kučmice ima vonj in okus po moki. usanmca^ i*(sldiihizuairtioscntka6otarskoqaloia KiMsaa&ia )l(milm iiiulona V četrtek, 15. novembra 2007, ob 19. uri v dvorani Kulturnega hrama Ignadja Borštnika v Cerkljah Vstopnice za fudovit koncert zznanimi glasbeniki si zagotovite tako, da pokličete na Gorenjski glas, telefon št.: 04/ , in poslali vam jih bomo po po^. Vstopnine ne bo, vendar pričakujemo, da boste darovali prostovoljne prispevke, ki se bodo zbirali na koncertu. S tem bomo drusnam v stiski omogočili lepše prihajajoče praznike, prižgali marsikatero iskrico v otroških očeh in jim pomagali preživeti mrzlo zimo. Gorenjski Glas Mala štorovka (Kiihneromyces mutabilis)

15 ZAVOD RS ZA ZAPOSLOVANJE -PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM (m/ž) POMOŽNI TEKSM C» 09 H O m BCMKI W CAMP. ftbccv LAZ BOH JEZERO OELBREZPOtOlCA (»Oetl 20O7.A^feTt}UR.M.«Orm«.KRMJ m irn m0r«50i SKCwšeKS.p..sv 0uH2e5.SK. LOKA d) 06.n.2007; ISS SefiVfiSVSTEM GOSPOSV^T- SKA4.UU9LMNA do OGflBC. 0,0.0. POOfCCA 5. POM.DCUVK: do?i ti 3007; NATAŠA S P.. POCeREZJE 127. rmo ; KRAfiBK! KOIACEK. TAVČARJEVA 17, KRAKi do ion 2007.GftLCfRANCSP. ČflMVtC 100 BREZ«OSNOVNOŠOLSKA IZOBR dooeil 2007.AMS-nj&ff.D.OO.8e0UK l.b GtK do AM«JA POOPEČANSP, L HR0VATA9, KflAKJ do M11?007. ASP J. nnzgaftja 2. JESENICE Ho , OSTOCA. D.O.O. LJUBLW4SKA12 F. TRZM tto $PfiUHAa3. tran dooe n 2007: ANTON S P, OEL>VSKA 16. do 06, IfT ALPINEA. O.O.. B0fi0V$KA 99. Kft GORA 0312, MARMfTE, D.O.O., K0fl0SW 10; KRANJ do 09 U VLJEMNA OOUMIS P. KOROŠKA 26. TTtijt da , PftOSEN COM SP OOPUE 8. OUPUt «1 M.IJ STEam O O.O..»JERJEVA 7. SENCUR do , TAJO-TEAM D.O.O., AMBR02POOKRVAV- CEM 31. CERKLJE do ; DAMCA RAZBORŠEK S P. BRfTOf 120. WWi) do VL O O O. ŽOiSKA 15, ^ LOKA OeOELOVALICKCMN do , K A O m Ž«, O O. NOUSTaJSKA 2.2» UČAR do09.lt 2007.AiBATBOSSaYRAOCMJlCA.OOO.NTO- KJE3S. RAD(MJCA VOZNIK CESTNMMOT.VOaL do 10n SAMO). O.O.O.. DCME12 H. MOJSTTMU VOZNIK VILIČARJA d ; l PO«A. D.O. SUP 6. TRW KUHARSKI POMOČNIK do CW P6mAUZ«U\ floc VNCA58. TRŽJČ do r MU^ VWOA S P. c»ff^ 27 A. BRE^ do 06 M ZKANG. 0,00.. RETECE 12. SK- loka BOUtt&Afl do Oe.l ; OOM UPOKCieiCev OR. F. 8ERGELM. S. 0OKALA4.JESEMCE NIŽJA POKL IZOSA (DO 3 LET) tfj 22, ; PIRW4HAŠK LOKA. OOO. PCOUjeNK 99. SK. LOKA do PavCOM ŠK LOKA POUANE 78. P0LWN FiA&ŠK LOKO SUSČMUR do 10 M 2007; UiRMrTE. D.O.O.. ICCROSKA la IOWU MIZAR do 09, ; AERODROM UU8UANA. 0,0. ZG. 8RNK 130 A, SRNK-AERODROM do : SGPTD«K STARAC, 2. $»t LOKA dom1t2007.sta^«slavjezer^$p.zg.8rth 97. KLMČAVMČAR do ; SAVA TIRES. O 0,0. SKOfJELOŠKA 6. KRAW do2«.ti 2007; STEEUNG BAJERJEVA7, ŠENCUR OeUKOVALECKOVM do ISKRA MiS, DO.. LJUBLJANSKA 24 A. KRAKJ do , KLM)MtR2n tnoustaiska 2. ioum 2007:LOGM)TnACie.O.O.O..POGLOWACONAA 41, ŠENČUR do ; SAVA TIRES. O.O.O., ŠKOFJELOŠKA 6. KRAHJ STWXUR do , SAVA T«ES. O.O.O. SKOFjaOSKA 6. KRAJU KLEMR dooeit.2007.asp.000.j FNŽGAAiA2.JESE>KE VARUC do ; OUCK inžmang , PREOMOST 22. POUANE NAOSK LOKO do!3.tl2007. SAVATIRES. D.O.O,. SKOfjaOSKA6. mafu STROJNIK do PETALPEČNKD.OO.STRAWU31.KAKLO STROJMUEKANK do» ; SAVA TRES ŠKOfjaOSKA 6. KRAMJ AVTOMENANIK do ; AG GANTAR KAKLO. D.O.O. BW0V PRfr PROTNIK10.NAKLO do09.1i.m07:asp.d,0,0, J mžgmkl JESEMCS ELEKTRKARENERGCTIK do 24.tl2007; ZOAAVKO URBANC S P. ZALOG 12. GOINK El KTROWONTHR do ; HOTR BOHM IN CAMP. RCČEV laz 45. BOH.JEZERO ELEKTROINSTAUTEF d OQP GUO. D.O. CAMSKAi 44. BIQ> GRARČAR do 06, ; GORCfiJSta TISK MVADNOVA 6. FRIZER (]o2&ll2007. MLNAA MARUASP. LOŠKA 11.2)n do»0, SNJE2AW kožuh S P.. C NA BRDO 47. KRVil TESAR (to U : SGP TEHNK 0.0. SlVUa 2. LOM do ; EMIL JERKCWC S P. ZG. SRN«12 8. CSVLE ZIDAR do : SGF> TEHNK. OO. STARA C. 2. ŠK. LOKA VOZNIK/AVTOMEHANIK do ; SOONR(ARMKOSP, PREČNA^. KRANJ do 1011,2007; rvan OZMEC S.P. BREZNICA 56. ŽlfiOV. MCA do ; SGPTEMNK O 0.. STARA C. 2. ŠK LOKA do 13 ti VRBA. D.O O.STRUZEVO 4, KRANJ PROOAJA1 C do ; AlfApeT. O IftAUŠKA S9. LAJd- UANA do : MEGA. FACTORV OUTIB. S. ŽAGARiA 71. KRANJ TRGCOOMNO 1.0.OO.ZAF\j2El0B.eE< GUNje DO , wrr e. o.ao.. BRNČJČSVA 29. U ČR- NUČE PRODAJALEC ŽIVL-PREHR. ARTIKLOV (» RESMAN PUJ& GORENJSKA 36. liaklo KUHAR ; HOTEL 80HKI N CAMP. ROČEV laz 45, BOH JEZERO do2mv2007. ANASSV. O.O.a. GOINK83. GOU«dO 10 tl ARESS. D.O.O.. UNHARTOVA 36. UUB- LIANA do 06, ; HT ALINEA. D D. SOROVŠKA W. KR. GORA do cem3i.cewaje T/VX>T AM. DO O, AMBROŽ POD KRMV- NATAKAR V2007: HOra BOHKJ M CAMP. RSCEV LAZ O. BOH JEZERO do ANASSV. 0,00., G01M(63, G(X>flK do 06,11,2007: HTT AWEA. D O. BOROV&KA 99. KR GORA dooe.tl JZ RAFTCKEC,OTOKI 9 A. ŽEIJEZNKI do ; TAJO-TEAM. 0,0,0, A^OROŽ POD KRVAV- CEM 31, CERKLE SREDNJA POKLiZOeR d ; 1 AGENT SAVSKA L0KA20. KRAKI do ; HH ALPINEA D D., BOROVŠKA 99, KR GORA do ; LEPEMKA. DO,. SUP8, TRŽIČ do LUŠINA FRANC S.P. GOSIB^Efl. ŠK LOKA do ; METVL. D 00. lancc^ 63. RMX>.tJCA do G07: NATAN. D.O.O. SAVSKA 34. KRAM do 14.11^7; NESn ,. fvštal 92. ŠK. LOCA {io09.ni007; RllČSC, D.0.0. Umti 46. CERKUE do P6K>TDfTNCe D O O. ZAiOG Z GOlNK do061 li>007; TAJO-lEAM AMBROŽ POD KRVAV- CEM 31. CERKUE do2l.ll.2007;venerashop.oo.o.zg JEZERSKO82. ZG JEZERSKO STROJM TEHNIK «) ;LOGAATRAOeDO.O.POSLOVNACONAA 41. ŠENČUR do PETAL PEČNtK. 0.0,0.. STRAWiJ 31. NAKLO do091l.2007,sanova.o.o.o.m VADNOA1,KRVU ELEKTROTEHNIK DO«!I.2Q07: MANPO^ KORO^ U. MWU TEKSTU«KONF. TEHNIK do 0911^7: HOra BOHNJ N CAMP. RBČCV LAZ 45, BOH JEZERO GRAFIČHITIHNIK do ; FORMAT KRAHJ, O O O. ZG BnK 100C, ŽABNICA KOZMETIČNI TEHNK do ; HTT AlPINEA. D.O. 80R0VŠKA 99. KR. GCflA GRADBENI OaOVOOJA do 1411^7;SGPTEHMK OD. STARAC 2,ŠK LOKA GRADBENI TEHNIK do ; GRADNM fia, 0 ao. SAVSKA 22. KRMiJ KOMERCIALNI TEHN9( do ; LCKACOM. D.O.O. KAPUONSKI TRG 3, ŠK LOKA GOSTINSKO TVR TEHNIK do ; HOTEL BOHUU M CAMP RSČEV laz 45, BOH JEZERO dd : JZ RATTTOVEC. OTCN 9 A Ža Z74K) TURSneNI TEHNIK do HIT AJftfEA. DO. B O R O ^ 99. KR GORA EKONOMSKI TEHMK do J3«.«007, KRAWSKI VRTa 8. ŽAGARl^ 19, KRAW TEHNK ZDRAVSTVENE NCOE doos.il 2007; BOlNlŠ^ CA GOLMK GOLNK 36, G(XNK SRCDHJA STROK. AU SPL IZOea do : AORKnC SLOVStfCA. DO.. UUeLW4SKA 3A. KOPER do I3.n ČISTOČA. D.O.O.. DUBUANSKA 12 F, TRZ«dO VENERA SHOP. 0.0 O.. ZG JEZERSKO 82. Z6. JEZERSKO INI ELfKTROTEHNKE do ZDRAVKO UR8AMC SP, ZALOG 12. ORGANIZATOR POSLOVANJA V TUR2MU do 09.11,2007; HOTR BCHItJ N CAMP. RBČE«LAZ 45, BOH.JEZERO EKONOMST ZA KOMERC, DEJ. do MMONA. O O O, PAEOUMŠKA14. TRŽIČ VIŠJA ST1K)K.iZ0eft do ; CAROUNE 66, TRNOVUE 9, CSNJE UNW. OIPL INŽ. STROJNIŠTVA do 16,11,2007, KLAO^/ARŽR. OD.. INDUSTRUSKA 2, Žn DIPL ffct STROJNIŠTVA (to Kl/OtVARZn. O.O..»OJSTRUSKAUL 2. žn UNIV. 0(PL EKONOMIST do ; eohmj M CAMP. RfiČEV LAZ 45, B0H.JEZ5«3 PROf. SLOVENŠČINE do ; STŠ KRAM, ŽL^VMOČEVA 22. KRANJ DRMEOOIE do 1711^7. OZG. ZO KRANJ. GOSPOSVETSKA 10. KRANJ DRDENTALNEMEOKSNE 2007: OZG, 20SK icfa SlARAC. 10, ŠK U»A do : OZG, ZO TRŽIČ, BLEJSKA 10, TRŽIČ do , OZG. ZOBNA POUKLJNIKA KRANJ. GOSPOSVETSKA 8, KRAW DR. MEDKINE SPEC. SPL MED. do OZa ZD Bl 0. ZD BOHNJ, MLAOMSKA1. eued do OZG, ZD SK LCKA. SIARA C. 10, ŠK LOCA VISOKOŠOLSKA STROK. SOBR do 00IV MESTKA OBt><A KRVU. SLOVENSKI TRG 1 KRATJ Piosta delovna o^n^acno po podatkti Zavoda RS u {apo«jonn^. ZamS pomar#;80ia pmton niso obi«*- fena isa Prav (ato zaradi pr«^nocli ob^ upukamo pogoi«, M post»4^ dotod^ I delo u doloien tes. zahtevam delovne (doiifiie. pos«bno znani«in riureb^ drug«zahteve). Val navedeni In marvufoil podatm M d> ttopnt - na egtasr«) deskah območnih tlužb in uradov za deto za-»dc na domači ilranl Zsvoda RS a zapotlovani«: htsp://>im>««.90vat prtdim4a«c«> BnMc«o^ouoamo. da M morebitna nap^e pri objavi mogoča MojeDeloxom 'izbtripftlhoonost Tfznik s karizmo m/ž (Kranj) Zaradi povečanega obsega dela vabimo k sodelovanju novega sodeiavca. ŽelinrK) najmanj V. stopnjo izobrazbe, dobro poznavanje uporabe rafiunainika, eno teto delovnih Ekušenj na podobnih področjih, dobre komunikacijske 3n pogajalske sposobnosti... Čaka vas dinamično dek) v prijetnem okolju, možnost napredovanja in strokovno izpopolnjevanje. Želja po uspehu in dobre kjeje so nagrajene. TW, d. o. o, Kranj, Britof 24, 4000 Kranj, prijave zbiramo do Več na Natakar m/ž (Lesce) Zaradi povečanega obsega deta želimo nas kolektiv dopolniti z novim sodelavcem. Če imate ustrezno izobrazbo gostinske smeri oz. gostinsko znanje, site natančni, vestni in vajeni delati v timu. vas vabimo, da se nam prkiružite. Delovno razmeije bomo sklenili za dotočen čas z možnostjo podaljšanja. Zaželene so delovne izkušnje. Ažman, d, o. o.. Lesce, Tržaška 1, 4248 Lesoe, prijave zbiramo do Več na Kuhar m/ž (Lesce) Gostišče Tulipan v svoj kolektiv vabi samostojnega kuharfa m/ž. PričakujenDo: vsaj 5 tet delovnih izkušenj, dokončano gostinsko šoto, vsaj IV. stopnjo smer: kuhar afi tehnik, zaposli lev za nedoločen čas s poskusno dobo, plača stimulativt^a. vestnost, komunikativnost Ažman. d. o. o., Lesce, Tržaška 1, 4248 Lesce, prijave zbiramo do Več na Mizar m/ž (Medvode) Na začetku boste kot pomočnik sodetovali pri izvedbi in realizaciji posaineznih projektov. Postopoma boste prevzeli delovt)e naloge in samostojno vodili projekte. Pričakujemo izkušnje v mizarskem delu. Deto je v dopoklanski izmeni od ure. Ob petkih pa se delo zakfluči opokjan, ob 12. uri. Nudimo dobro plačano deto v sodobno opremljeni delavntoi In v prijetnemkotoktrvu. LAIBACH GROUP, d. o. o.. Bartetovaulica 4, 1215 Medvode, prijave zbiramo do Več na Magister farmacije m/ž (Bled) ' Zaposlimo: mag. farm. s polnim delovnim časom. Pričaktijemo: opravljen strokovni izpit, zaželene delovne izkušnje, primerne osebnostne lastnosti, aktivno znanje vsaj enega svetovnega jezika, komunikativnost, prijaznost, urejenost. Marta Pol^anšek Zupan - Lekarna Bled, Ljubljanska cesta 4, 4260 Bled, prijave zbiramo do Več na www. mojedelo.com. Konstnjkter m/ž (Spodnji Brnik) Iščemo novega sodelavca za konstruiranje in pomoč pri razvoju kmetijske mehanizacije, sodelovanje s proizvodnjo, pripravo dokumentac^ za pn>izvodnjo, pripravo detovnih n^ gov... Od kandkjatov pričakujemo najmanj 3 leta izkušenj na podobnem področju deta (nudirrk) uvajanje s strani zanesljive ekipe), praktičnost in zanimanje za to zvrst deta, zanesljivost, odgovornost in natančnost. Gorenc-lgor Stare s.p.. Spodnji BmikSI Cerklje, prijavezbiramodo Več na MO)E DELO, spletni marketing, d.o.o. Proletarska 4,1000 Ljubljana, Slovenija, T: VEČ INFORMACIJ IN ZAPOSLITVENIH OGLASOV < ) NA: Oblikovalec kovin m/ž (Spodnji Brnik) Iščemo zanesljivega in praktičnega delavca za kovinarska dela, oblikovanje kovin,' delo operatefja na kovinsko-predetovalnih strojih, razrez In preoblikovanje pločevine in profitov. Zar želene so detovne izkušnje (najmanj 1 leto), niso pa pogoj, saj vam nudimo priučitev. Deto je enoizmensko, od vas pa pričakujemo ročne spretnosti in vssu pasivno znanje angleškega jezika. Gorenc-lgor Stare s.p.. Spodnji Brnik 81,4207 Cerklje, prijave zbiramo do Več na vwvw.n>ojedeto.com. Ročni orodjar m/ž (Blejska Dobrava. Jesenice) Zaradi širitve in uvs^nja noviti programov zaposlimo nove sodelavce in sicer na področju izdelave orodij za proizvodnjo plastična! izdelkov ročnega orodjarja. Zaželene so detovne izkušnje na podobnih ali enakih delih ter vssg paskrno znanje nemškega jezika. Zaposlitev je za dotočen čas. z možnos^o zaposlitve za nedotočen čas. Technoplast, d. o. o., Blejska Dobrava 124,4273 Blejska Dobrava, prijave zbiramo do Več nawww.mojedeto.com. Prodajnlk logističnih storitev m/ž (Brnik) Zaradi širitve postovanja po območju cetotne Stovenije. v svoj krog vs^tmo prodajnika togtstičnih storitev s VI. stopr^o strokovne izobrazbe prometne ali ekonortiske smeri, petletnimi izkušnjami na podfx>qu trženja, pozr^avanjem togtstičnih procesov. znanjem angleškega in nen^škega jezika ter MS Office programov. Kuehne+nagel, Globalni logistični servis, d. o. o.. Zgornji Brnik 130a Bnuk-aerodrom, prijave zbiramo do Več nawww.moiedeto.com. Orodjar m/ž (Jesenice. Kranj) tzt>rani kandidat bo opravijal dela na področju obdelave kovinskih izdelkov. Nudinio: dolgoročno zaposlitev, osebni in strokovni razvoj, z možnostjo Izobraževanja in dodatnega izpopolnjevanja, dodatno zdravstveno in pokojninsko zavaro^nje. rogres za letni dopust in božičnico. Hidria Rotomatika. d. o. o.. Spodnja Kanomlja 23, 5281 Spodnja torija, pnlave zbiramo do Več na Nabavnik m/ž (Gorenjska) Ugledna dnižba, ki je proizvodno in pretežno izvozno naravnana, nudi možnost kariemega razvoja osebi z izkušnjanni na podfo^u nabave. Vsaj VI. stopnja izobrazbe ekonomske, strojne, elektro ali druge ustrezne tehnične smeri, najmani 2-4 leta detovnih izkušenj na področju nabave, dobro poznavanje nat)avnega managementa. vozniški izpit kategor^ B In lastno vozito. Moja kar»ra, d. o. o., Breznikova 17,1230 Domžale, prijave ztiiramo do Več na vww.moiedelo.com. Svetovalce prodaje m/ž (Gorenjska) Pridnjžite se uglednemu mednarodnemu podjetju s 178-letnimi zavarovalniškimi izkušnjami In razvijte uspešno kariero. Iščemo svetovatoeprodž^ za sklepanje vseh vrst zavarovanj na terenu za območje Stovenije. Nudimo vam deto v hitro rastočem in uspešnem kofektivu. možnost razv^ar^ kaiiere. stalno izpopolnjevanje in izobraževanje v GRAVVE AKADEMUl - lastni izobraževalni... Grawezavarovalnica, d. d.. Gregorčičeva ulica 39, 2000 Maribor, prijave zbiramo do Več na vvww.mojedeto.com. Digitalna stereo k l a v i a t u r a * Kiovioturo ZO začetnike z enostovnim upravljanjem in elegantno obliko * 61 tipk origirralne velikosti (kot klovir) * 32-gk)sna polifonijo * Kakovosten zvok klavirja VAMAHA* 134 zvočnih borv, >^tjučno z modernimi DJ učinki 100 spremljevalnih melodij s po 2 različicama 102 deirvo posnetka ZO posiušonje in igranje Kakovostni sistem z ojačevalnikom in stereo zvočniki z ojačevalnikom basa * Priklop za pedal idealno za bodoče pianiste * Priključek MIDI-IN in -OUT za povezovo z osebnim računalnikom alt drugimi instnjmenti MIDI Priklop za slusalke/hir-naprave/pc-line^n Vklj. z oudio priključnim kablom z adopterji za priklop na Hi^i napravo alr osebni računalnik Velikost; pribl. x 11 x 35 cm Nzdeti *e dobevfvi swo v onw}ea kol6nak V priw cfa bedo U^ V bfiasdv obftiia n gospod^stva SAt»sin^^ Udi d.o.o. k.d.

16 i6 REPORTAŽA Expo Zaragoza 2008 Zaragoza ima več kot 650 tisoč prebivalcev in je glavno mesto Aragonije. Moderno mesto, ki še odseva dva tisoč let zgodovine. Svoje so prispevali Rimljani, muslimani, Judje in kristjani. Prihodnje leto bo Zaragoza gostila Expo Felix Jose Martinez je poznavalec pršuta. Njegovi noži za rezanje pršuta imajo posebno mesto v 'violini'. /Foio Aicniaemn Notranjost "palače veselja' oziroma Aljaferie v Zaragozi (arabski spomenik iz 9. stoletja, nekdaj sedež mavrskih vladarjev) sestavlja tudi vrt z nasadom pomarančevcev. V Barceloni ne smete pozabiti na tržnico. Raznobarvnost in raznolikost vas bosta očarali. / foto: Aienka Bmn AUNKA BRUN Če v četrtek dopoldne iz Barcelone zamudite let za Slovenijo, ste dobri do nedelje zvečer. In obratno. Vendar to velja le za direkten let Ljubljana-Barcelona-Ljubljana. Naš končni cilj pa je bilo potepanje po Zaragozi, srednjeveškem mestu, ki bo gostilo Expo Od Barcelone je Zaragoza oddaljena tri ure vožnje z avtobusom - pravzaprav štiri, ker je hitrostna omejitev na avtocesti sto kilometrov na uro. Priporočam vlak. Turistični novinarji vidijo v treh dneh več kot običajen turist v štirinajstih. Veš, da bo zanimivo, vključene bodo vse lokalne znamenitosti poleg muzejev in cerkva (teh ima Zaragoza veliko), predstavljeni domača hrana in najboljša vina. Veš pa tudi, da bo sadeva naporna ogledi si sledijo od jutra do večera, tako da je pravzaprav vseeno, ali te nastanijo v hotelu S tremi ali petimi zvezdicami, saj zvečer preprosto padeš v posteljo in zaspiš. Tokrat smo okušali aragonski pršut in spoznali Felixa Joseja Martineza, lastnika La Hamonerie v Zaragozi, človeka, Id je dosegal najvišja priznanja v svojem poslu - rezanju pršuta. Pili smo mlada bela in rdeča vina, učili so nas sommelierskih osnov, navdušile so nas domiselno postrežene solate in tipični večerni prigrizki tapasi, jedli smo gosja jetra z mangom in paradižnikom, pri glavnih jedeh pa izbirali med ribami in srednje oziroma zelo malo pečeno govedino. Od okusnih sladic je ostala v spominu kombinacija mlečnega riža z vaniljinim sladoledom in čokolado, od slikarjev pa Francisco Goya. Muzej, kjer bi v Zaragozi združili vsa njegova dela, še načrtujejo. Od zakonov nas je zanimal kadilski. Španci so malim gostinskim objektom dali možnost izbire. Večina lokalov je tako kadilska. Barcelone nismo videli veliko. Nedeljski nočni sprehod je ponudil pravi vtis, v ponedeljek zjutraj smo jo le bolj občudovah skozi okno avtobusa. Pomagal nam je vodnik )uan Miguel Santandrea. Skozi Park Guell pa smo se sprehodili. Že sam park je zanimiv, ponuja pa tudi lep pogled na Barcelono. Park je delo znanega mojstra Antona Gaudija - neke vrste barcelonski Plečnik, bi lahko rekli. V parku ne najdemo ravnih linij. Sledil je obisk tržnice ter pogled na veličastno Sagrado Familio (katedrala Svete Družine), ki jo obnavljajo. Unesco jo je uvrstil med pet največjih znamenitosti sveta. V Zaragozi so nas nastanili v hotelu Tryp s štirimi zvezdicami, ki še ni star mesec dni, spada pa v sklop številnih hotelov, ki jih v Zaragozi gradijo, saj bo med 14. junijem in 14. septembrom 2008 gostila Expo Na Expu bodo ljubitelji kulture in gastronomije lahko raziskovali več kot sto dežel, spremljali čez 3400 predstav, občudovali unikatno arhitekturo in uživali v neponovljivih večernih zabavah, dnevnih paradah in šovih z ljudmi iz vsega sveta. Sezonske vstopnice so že razprodane, na voljo so le še eno- in tridnevne. Dovolih so nam krajši vpogled na gradbišče, kjer nastajajo stavbe za Expo Zaragoza Razprostira se na 125 hektarih površin. Razstavnih prostorov je za 25 hektarov, preostali prostor je namenjen vodnemu parku. Tema Exspa je voda, zanimiv pa je tudi Fluvi, maskota Expo Zaragoza Dobite ga lahko kot plišasto igračko, kot obesek na ključu, kupite majico z njegovim potiskom. Fluvi bo dobil tudi svojo risanko, je pa delo katalonskega oblikovalca Sergija Lopeza. Navdihnila ga je kaplja vode, dodal ji je le osebnost. Vodičko, dekle, ki je skoraj leto dni živelo v Brežicah in malo razume slovensko, Ano Helen Hemandez Soto smo povprašali, kaj se bo zgodilo z zgradbami, paviljoni, razstavnimi prostori, parki, ko bo Expo 2008 mimo. Pravi, da bodo drago investicijo preuredili v park in pisarne. Podobno se sprašujemo Slovend. Kaj bo z novo kongresno 'palačo' na Brdu pri Kranju, ko bo minilo obdobje predsedovanja Slovenije Evropski uniji. Uporabljali naj bi jo za kongresni turizem.' V tem primeru nam verjetno primanjkuje hotelov. Nedokončan 76 metrov visok Vodni stolp za Expo Zaragoza 2008 že sedaj deluje veličastno. / foio: Aicnio 8<un KRAN). Koroška ccsi,i 4. tel.: 0-? JUl^ lesenice. C. Zcl0j,ii)ev 4b. icl.; 04 58«42 03 niiaod Svet vas pričakujel ' ' cmatl: IrMjV Raziskujte ga skupaj z nami! ISHARM EL SHEIKH i KRIŽARJENJE PO SREDOZEMLJU ^ Sunat)* I Hotel 5* H-iz!«H-izl«I november - od ^ft l'totjlb«cti3" '&TjlB«ch3" I n 7(iiii.p0lpenD0fl,itiilJ ft 7(lni,2aitil!.at tzgh 8 dni, polni pmiion JI Mdnl.polnipaiuon.^ J GGIIZLETI J MARTINOVANJE V PRLEKIJI Letos pripravljamo praznovanje v jeruzalemsko-ormoških goricah. Privoščili si bomo degustacijo vin s prigrizkom. Cena: samo 39 EUR. Še nekaj prostih mest. M J MIKLAVŽEVANJE V RUDNIKUSOUlfT' SALZBURG >- cena: samo 30 EUR PRAZNIČNI GRAZ cena: 25 EUR. Naročniki Gorenl^kega glasa imajo 107i> popust Pii^ave: Agencija Linda po tel.: 04/ ,041 / ali Gorenjski glas po tel.: 04/ Gorenjski Glas Gorenjska' GG mali oglasi 04/ , e-pošta: malioglasi@g-glds.si Zaragoza je srednjeveško mesto. Modri znak za Expo Zaragoza 2008 najdemo povsod. Tudi na mestni hiši. 1 Foto:Aienkj Brun

17 EKONOMIJA 17 Vrednost Jelovice so zaposleni Po burnem letu lastniških prerivanj je jelovica dočakala lastniško konsolidacijo. V EBS Group so prepričani, da lahko postane eno od vodilnih lesnopredelovalnih podjetij. ŠTEFAN ŽARGI Škofja Loka -19. oktobra se je uspešno iztekla prevzemna ponudba EBS Group za delnice Jelovice, saj so pridobili nekaj nad 57 odstotkov delnic, s čimer se je zaključila ena najbolj burnih zgodb druge faze lastninskega preoblikovanja. To potrjuje tudi dejstvo, da ima Jelovica letos že tretjo upravo. Tokrat smo povabili k pogovoru direktorja Družbe EBS Group Gregorja Benčino in ga povprašali, kako vidi bodočnost Jelovice. Sredi oktobra se je iztekla prevzemna ponudba EBS Group za družbo Jelovica. EBS je postala lastnica skoraj šestdesetih odstotkov delnic. Ste pričakovali večji odziv delničarjev na vašo ponudbo? "Z odzivom smo zelo zadovoljni. Naša želja in cilj je bil pridobiti več kot 51 odstotkov delnic in to smo dosegli. Glede na visoko ceno, smo pričakovali še kakšen odstotek več, saj delnice po takšnih prevzemih običajno postanejo manj zanimive, cena pa posledično pade." In kakšno vlogo je imela pri tem cena? "Prepričan sem, da je ponujena cena pripomogla k temu, da smo dosegli svoj cilj, to je večinsko lastništvo. Cena je bila višja, kot je dejanska vrednost podjetja, a je bila, glede na okoliščine, za pridobitev večinskega deleža potrebna. Če se spomnimo, je bila cena za delnico pred dobrim letom en evro, pred slabim letom 2,75 evra, mi smo ob prevzemu plačali 4,5 evra za delnico. Visoka cena dokazuje, da imamo z družbo resne namene v smeri razvoja in izboljšanja poslovanja." Pred nekaj meseci je bil tudi prevzem podobne lesnopredelovalne družbe Lip Bled, vendar po ceni 12,1 evra za delnico, torej skoraj za trikrat višjo ceno. Ali res družbi po vrednosti ni mogoče primerjati? "Primerjava med LIP-om in Jelovico na tak način je resnično povsem neprimerna. UP ima drugačno število delnic, drugačno zgodovino, drugačno premoženje, drugačno poslovanje, drugačen položaj na trgu. Ob absolutni primerjavi gre resnično za primerjavo jabolk in hrušk, primerjava na podlagi finančnih in poslovnih kazalcev pa pokaže, da je prevzemna cena Jelovice relativno celo višja od prevzemne cene delnice LIP-a." Kaj je največ vredno v Jelovici? "Produkti okna, vrata in hiše, to je Jelovica. Največjo vrednost pa zagotovo predstavljajo zaposleni s svojim Cregor Benčina znanjem in z izjemnimi izkušnjami. S trdim delom, znanjem in vztrajnostjo je Jelovid v zadnjih letih uspelo obdržati proizvodnjo in postopoma izboljševati poslovanje, kar nam danes predstavlja osnovo za nadaljnjo rast in razvoj družbe." V izjavi ob izteku prevzemne ponudbe ste izrazili prepričanje, da je mogoče iz Jelovice napraviti evropsko uspešno podjetje. Kaj nameravate napraviti? "Veliko bo treba storiti, a dlj je jasen. Najprej moramo pregledati stanje na trgu, kjer ima Jelovica svoje ime, tradidjo, dobre produkte in partnersko mrežo. Omenjeno velja predvsem za Slovenijo in območje nekdanje Jugoslavije, kar je treba izkoristiti in razširiti, potrebne so prilagoditve trgom, povečanje produktivnosti, obsega proizvodnje in dodane vrednosti ter boljši izkoristek surovin. Zagotoviti moramo razvojna sredstva za potrebne investidje. Torej rezerve in priložnosti so tako znotraj p>odjetja - pri porabi sredstev, načinu dela, pri človeških virih kot' zunaj podjetja - pri prodaji, trženju in nabavi. Pri tem lahko prvi del rezerv izkoristimo sami, za drugi strateški del pa bo potreben tudi povezan nastop lesnopredelovalnih dražt) in posluh države za lesnopredelovalno industrijo." Imate v mislih problem izvoza neobdelanega lesa, na katerega ste opozorili že v prej omenjeni izjavi? "Da. Zaradi neomejenega izvoza hlodovine cene surovine izjemno naraščajo. Žal s tem slovensko gospx)darstvo z vsakim izvoženim hlodom izgubi polovico povprečne slovenske plače, jutri pa lah- ko zaradi tega dodatno izgubimo še dvajset tisoč delovnih mest v lesnopredelovalni industriji. Nad tem se moramo zamisliti in ukrepati, kot so ukrepali naši sosedje. Lesnopredelovalna industrija je zaradi energetskih vplivov in ekološke neoporečnosti pri njih zaznana kot strateško pomembna. Zavedajo se tudi omejenosti domače surovine in veliko je govora o subvendjah za slovenski les, s čimer še dodatno krepijo svoje pozicije. Z naravnim bogastvom, ki ga ima Slovenija v obliki lesa, bi morali ravnati skrbneje in bolj pametno." Pri reševanju poslovanja Jelovice ni bilo večjih odpuščanj delavcev. Imate že morda oceno o tem, kaj bo treba storiti pri številu zaposlenih? "Razvoj Jelovice smo začrtali v smeri povezovanja in povečevanja obsega poslovanja. Za povečevanje obsega bomo potrebovali nove sodelavce, ki jih že iščemo. Večjega odpuščanja ne predvidevamo, zagotovo pa bo prišlo do prerazporeditev in osvežitev na nekaterih mestih. Za dosego ciljev bo dela veliko, saj želimo v obdobju Jelovico umestiti v vrh slovenske lesnopredelovalne industrije. Imamo zanimive produkte in dobro lokacijo, trgi okrog nas so v razvoju. Poudarek bo na razvoju izdelkov, povečanju produktivnosti in vzhodnih trgih." Po prevzemu ste poudarili tudi potrebo Jelovice po novem strokovnem kadru. Katerem? "Če želimo, da postane Jelovica sodobno podjetje, je treba posodobiti notranjo strukturo in pripeljati nove strokovne moči, znanje in dodatno energijo. Okrepitve so potrebne pri produktnem razvoju, tehnologiji in trženju. Veste, podjetje - družbo predstavljajo ljudje in le najboljši so lahko ustvarjalci uspeha. V Jelovid je osnova izredno dobra, potrebne pa so nekatere osvežitve." Leto 2007 je bilo za Jelovico precej burno. Sedaj ima družba že tretjo upravo, zlasti v nadzornem svetu se je dogajalo marsikaj, kar ni bilo v njen prid. Kako to ocenjujete? "Do teh dogodkov sem zelo kritičen in prepričan sem, da so Lmeli zelo negativne učinke za poslovanje Jelovice. Po informacijah uprave se nekateri ukrepi za zmanjšanje poslovno negativnih učinkov že izvajajo, odpravljajo se zamude pri dobavah in povečujejo prodajne aktivnosti. Nadzorni svet je tudi že naložil upravi, da prouči sporne pretekle dogodke in pripravi ustrezne ukrepe v smeri zaščite interesov družbe." Po odstopu nekdanjega predsednika nadzornega sveta in marionetne uprave, ki jo je nastavil, je bil na mesto predsednika uprave imenovan dr. Aleš Ekar. Je to dobra in trajnejša rešitev? "Mislim, da je takratni nadzorni svet z imenovanjem dr. Ekarja ravnal preudarno in znotraj Jelovice našel najboljšo možno rešitev za ustavitev negativnih trendov ter normalizacijo poslovanja. O dosedanjem delu uprave lahko rečem, da se stvari odvijajo v pravo smer, in upam, da bo upravi s povečano aktivnostjo že letos uspelo ustvariti boljši poslovni rezultat kot lani, kar bi bila največja nagrada za vse zaposlene. Tako lastniki kot uprava si želimo, da Jelovica postane uspešna in pomembna družba tudi za razvoj gorenjske regije in postane pravi partner tudi za neposredna okolja delovanja - torej občine Škofja Loka, Preddvor in Gorenja vas, ki tako dobivajo pravega soustvarjalca svojega okolja, ob tem pa seveda pričakujemo njihovo podpo^ ro in razumevanje za nadaljnji razvoj družbe Jelovica." RTC KRVAVEC, d.d., SPREJME V ZIMSKI SEZONI 2007/2008 NA DELO VEČ DELAVCEV/-K IN SICER: 1. STROJNIK-VZDRŽEVALEC (m/ž): 4 delavci Pogoji: V. ali IV. stopnja izobrazbe tehnične smeri (strojne, elektro. gradbene ali sorodne smeri), vozniški izpit B kategorije, 2 leti delovnih izkušenj, znanje smučanja. Prednost bodo imeli kandidati z naslednjimi znanji: izpit za strojnika krožne žičnice izpit za upravljanje stgm ali vozniški izpit C kategorije opravljen 80-umi tečaj iz prve ponnoči Izpit za nadzornika na smučišču 2. REDAR/-KA NA PARKIRIŠČU: 2 delavca Pogoji: OsnovnošolsiM izobrazba, poznavanje, predpisov o redu na smučiščih ter prometnih predpisov, 1 leto delovnih izkušenj. 3. KONTROLOR/-KA VOZOVNIC: 1 delavec Pogoji: Najmanj poklicna izobrazba (administrator ali šola za prodajalce), poznavanje predpisov o redu na smučiščih, zaželeno znanje svetovnega jezika, eno leto delovnih izkušenj. Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas v času zimske sezone. Z delavci, M so zainteresirani samo za občasno delo, je mogoče sklenit) podjemno pogodbo. K sodelovanju vablimi pravne osebe ali samostojne podjetnike, M Imajo v zinkkefli času prost«delavce In jih z«čas 2lnisl(e sezone lahko prerazporedijo na delo v našo dniibo. Dodatni pogoj: oddaljenost bivališča do 30 km od sp. postaje kabinske žičnice Krvavec. Prednost imajo kandidati, ki so že delali na Krvavcu, in kandidati, ki imajo opravljene zahtevane preizkuse znanja. Pisne prijave z dokazili pošljite v 8 dneh na naslov: RTC Krvavec, d.d.. Grad 76,4207 CerUje na Gorenjskem. Vse dodatne informacije dobite po tel.: 04/ RocPio Triolcir miiiiibim Ml I i I mri^ I ii.iin> I ^^^ Gorenjska 96 MHz R A D I O ZA R A D O V E D N E Začel se je prevzem Merkurja Konzorcij lastnikov Merkurja je v petek objavil prevzemno ponudbo za dobro petino delnic. ŠTEFAN ŽAXGI Naklo - v petek, le dan pred iztekom roka, objavljenega v nameri za prevzem, je konzorcij največjih lastnikov Merkurja, ki ga sestavljajo Sava, Banka Koper, Euro- Vento, Interfin naložbe in Merfin, objavil prevzemno ponudbo, ki se nanaša na delnic ali 21,5 odstotka Merkurja. Do praktično zadnjega dne so morali čakati na dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev, sicer pa je prevzemna ponudba povsem skladna z napovedmi ob objavi namere. Ponujena cena za delnico znaša 405 evrov in ponudba velja do 1. decembra točno opoldne. Praga uspešnosti ponudbe niso določili, za izvedbo posla pa registrirali GBD Gorenjsko borznoposredni- Ško dražbo. Kot smo že poročali ob objavi prevzemne namere, gre za menedžerski prevzem največjega slovenskega trgovca s tehničnim blagom. V konzorciju so poleg družbe Merfin, Id je v lasti 67 vodilnih v Merkurju in ima že sedaj 49,3-odstotni lastniški delež, še družbe, ki so se sporazumele, da ne bodo povečevale svojega lastniškega deleža, zato bo prevzem šel predvsem na in za račun Merfina. Pričakujejo, da bo konzorcij, ki ima sedaj v lasti 78,5 odstotka delnic, ta delež povečal na prek devetdeset odstotkov, nakar naj bi delnice irniaknih z borze in iztisnili male delničarje. Prevzemniki so prepričani, da je ponujena cena delnice korektna, saj je za kar 150 odstotkov višja kot pred enim letom. V ponudbi zasledimo podatek, da je tehtano povprečje enotnega tečaja v desetih mesecih letošnjega leta znašalo 306,26 evra za delnico. Vodilni pri tem prevzemu zagotavljajo, da družbe Merkur za odplačilo najetih posojil ne bodo finančno izčrpavali, pač pa jih bodo odplačevali iz prirastka vrednosti družbe.

18 i8 KMETIJSTVO Odvzem mlečnih kvot Zaradi poplav bodo praznili hlev v rezerve več kot 14 milijonov kilogramov mleka. MATJAŽ GREGORIČ Ljubljana - Agencija za kmetflske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP) je začela z izdajo odločb o odvzemu individualnih mlečnih kvot, ki jih v naslednjih dneh lahko pričakuje več kot pridelovalcev mleka, ki v kvotnem letu 2006/2007 niso dosegli 70 odstotkov individualne kvote. Z odločbami bo agencija odvzela del neizkoriščene kvote in v nacionalno rezervo prenesla kilogramov kvote za oddajo (1.189 odvzemov) in kilogramov kvote za neposredno prodajo (431 odvzemov). Prvi paket 288 odločb je bil izdan že zadnje dni oktobra, ostale pa bodo kmetom poslane v naslednjih dneh. Kmetje, ki jim bo ARSKTRP odvzela kvoto, lahko odvzeto kvoto pridobijo nazaj, in sicer tako, da agenciji najkasneje do 28. februarja posredujejo vlogo za ponovno dodelitev individualne kvote. Do ponovne dodelitve so upravičeni kmetje, ki so nosilci kmetijskih gospodarstev in se ukvarjajo s proizvodnjo mleka oziroma se na to pripravljajo. Do ponovne dodelitve niso upravičeni proizvajalci mleka, ki jim je bila kvota odvzeta že v lanskem kvotnem letu oziroma jim je bila letos kvota odvzeta zaradi neoddanih letnih poročil. Juretu Rejcu iz Železnikov so poplave samo na kmetijskih strojih povzročile skoraj deset tisoč evrov škode. Odneslo mu je tudi precej sena, zato bo moral dati v zakol nekaj glav živine. ANA HARTMAN Železniki - Družina Rejec na Jesenovcu že vrsto let skrbi za manjšo kmetijo, na kateri obdeluje pet hektarjev travnikov in njiv, imajo pa tudi 24 hektarov gozda. V hlevu so pred poplavami imeli šest glav živine. "Sprva smo odškodovala oz. odnesla. "Rešil sem traktor, iz vode mi je uspelo rešiti še obračalnik in zgrabljalnik. Umaknil sem cisterno za gnojevko, a ne dovolj daleč, saj jo je voda čez čas vseeno dosegla in odnesla, vendar jo bo, kot kaže, možno popraviti. Precej poškodovana je tudi nakladalka Travo sem sicer kosil do sredine novembra, zdaj pa že od poplav dalje živino krmimo s senom. Predčasno smo zaklali bika, kmalu bo na vrsti krava, februarja pa verjetno še telica, ki smo jo spomladi nameravau osemeniti," je razložil. Tudi precej pridelka, ki je bil še na polju, je bilo njih letih se bo videlo, kakšne posledice bodo imele poplave na rast." In kako je s povrnitvijo nastale škode na kmetiji? Iz informacijske pisarne so sporočili, da po zakonu o odpravi posledic naravnih nesreč lahko zasebnik pridobi sredstva državnega KRATKE NOVICE ŠKOFJA LOKA Delavnica o prodaji ekoloških izdelkov Kmetijska svetovalna služba Škofja Loka vabi na delavnico o možnostih prodaje ekoloških in drugih kmetijskih proizvodov na domu ali na tržnici. Delavnica bo potekala jutri, v sredo, 7. novembra 2007, z začetkom ob 9. uri v prostorih Gasilskega doma na Trati. Predstavljeni bodo obdelava in pakiranje ekološkega mesa, pravne podlage za opravljanje dopolnilnih dejavnosti - prodaja na domu in tržnici (mleko, meso in izdelki), predpisi s področja registracije dopolnilnih dejavnosti na kmetiji (prodaja na domu in tržnici) ter pogoji trženja na domu in tržnici za kmetijske pridelke. M. G. KRAN) Razstava malih živali Društvo gojiteljev malih živali Kranj organizira 13. Gorenjsko razstavo malih pasemskih živali. Povabili so društva Jesenice, Ljubljana Moste-Polje, Škofja Loka in Kamnik-Domžale- Mengeš. Za razstavo je prijavljenih več kot štiristo živali. Razstavljeni bodo kunci v približno 25 pasmah, perutnina v 15 pasmah, golobi v 25 pasmah in nekaj rac, fazanov in gosi. Razstava bo potekala od četrtka, 8., do nedelje, 11. novembra, na parkirišču vrtnega centra Sloga na Primskovem. M. G. Jure z ženo Magdaleno ter sinom Mihom in hčerjo Meto dajali mleko, zdaj imamo že nekaj let krave dojilje. Imamo tudi tri prašiče in trideset kokoši, saj prodajamo jajca. Delno smo usmerjeni v pridelavo krompirja, pridelamo ga od osem do štirinajst ton. Prodajamo tudi zelje, pridelamo ga do tristo glav, imamo sadje, kuhamo žganje..." je strnil Jure Rejec, gospodar domačije pr' Petrač, ki je bila v nedavnih poplavah med najhuje prizadetimi. V kozolcu so imeli spravljene kmetijske stroje, ki jih je podivjana voda močno poza seno in bojim se, da bo popravilo dražje, kot če bi kupil rabljeno. Plug smo poklepali, popravili bomo travniško brano. Sadilec krompirja je bil popolnoma uničen, brane sploh nismo našli...," je našteval Jure, ki ocenjuje, da bo za kmetijsko mehanizacijo potreboval od osem do deset tisoč evrov, da bo lahko začel normalno kmetovati. Približno toliko denarja bo terjala tudi obnova kozolcev. Poleg tega jim bo zaradi poplav primanjkovalo krme. "V kozolcu je potrgalo late in odneslo sto 'kubikov' otave. Od sadilca za krompir ni ostalo nič. po poplavah nemogoče izkopati iz razdejanih njiv. "Na polju je ostala skoraj vsa repa in polovica krmne pese za prašiče, ki se bodo zdaj zaradi hranjenja s krompirjem počasneje redili." Poplave so opustošile vse Rejčeve ravninske travnike in njive. "Tretjino travnikov sem že očistil. Ponekod je pol metra na debelo mivke, ki je ne bom mogel odstraniti sam, rabili bomo bager. Iz njive sem s traktorjem in 'kiblo' zvozil sto 'kubikov' mivke in naplavin, nato pa globoko zaoral gnoj. V prihodproračuna za obnovo stanovanjskih stavb, kmetijskih gospodarskih objektov in objektov za izvajanje dejavnosti ter za obnovo kmetijskih zemljišč, če je lastnik vpisan v register kmetijskih gospodarstev in zemljišče ni na poplavnem območju. "V programu odprave posledic neurja bodo zagotovljena tudi sredstva za obnovo kmetijskih gospodarskih objektov. Za premičnine pa občina Železniki nudi pomoč prek zbrane humanitarne pomoči," je dodal vodja pisarne Jurij Rupnik. V podjetju AC Lov!e Imamo na področju servisiranja že več kot 50-letno tradicijo. Pri Toyoti se že od njenega prvega nastopa v Sloveniji intenzivno ulcvarjamo s prodajo in servisiranjem vozil. S prodajno - servisnima centroma v Domžalah in Kranju uspeino nastopamo na področju Osrednjeslovenske in Gorenjske regije. Poslanstvo, Jasna vizija in Izdelana strategija ter iiritve obsega del nam narekujejo, da v svoje vrste vabimo nove sodelavce: AVTOMEHANIK Delo obsega: - pregkd in priprava noviti vozil redno v2drievjinje tn popravila vozil. Izvajanje meritev plinov, zavornih testov in optitce - naloge po navodilu nadrejenega 'Pričalfuiemo. da kandidati t2'poln u e{o naslednje pogoje: - koneana tv. stopnja izobrazbe avtomehaniit - delovne izkusnje VM) 2 leti. pasivno znanje anglcikega jezika - osnovna znanja iz MS aplikacij (vvonj, exc«i, ouoook) Nudimo: - urejeno delovno okolje ustrezen osebni dohodek - zaposlitev za nedetofen as I S L O V Š E TO«rT/l SODELAVEC V PRALNICI VOZIL im/u Delo obsega: - priprava In nega novih vozil roino pranje vozil -notrar^ecseenje vozil - manju kozmetični posegi rsa vozilu Pričakujemo, da kandidati izpoinjujejo naslednje pogoje: - delovne izkutfrje vsaj 2 leti - pasivno znanje angleil«ga jezika - pripravljenost za delo v team-u Nudimo: - urejeno delovno okolje - ustrezen osebni dohodek zaposlitev za določen fas, z mojnosljo za nedoločen čas Kandidatom poriuiamo dlnamiirto In sumulattvno oltol e z mojnostjo osebnostnega In profesionalnega razvoja. Vai življenjepis- pričakujemo v osmih dneh no naslovu: AC LovJe d.0.0., jarska cesta 11,1230 Domiole. Vate prijave bomo obravnavali zaupno! TOVOTA Pod Krvavcem uspeva tudi kaki SIMON ŠUBIC Češnjevek Alojz in Magda Osterman iz Cešnjevka sta zelo ponosna na kaki, ki sta ga pred tremi leti posadila na svojem vrtu. Čeprav pod Krvavcem niso ravno ugodni pogoji za vzgojo tega južnega sadja, pa so se letos na drevju vseeno prvič pojavili sadeži. Res da samo trije, a so bili lepi in okusni, "Kaki je sorte tipo, pred tremi leti pa nama ga je podaril prijatelj iz Vogarskega pri Šempetru. Vsadila sva ga na vrtu in čakala, kaj bo iz njega nastalo. Pozimi sva ga vsakič povila s praprotjo, tako veje kot deblo, letošnjo zimo pa bova samo še deblo," je pojasnil Alojz, južno sadje sicer Gstermanovima kar dobro uspeva, saj se lahko pohvalita tudi z nektarino, ki sta jo Magda je ponosna na prve kaklje, ki so zrasli na njenem drevesu. sama vzgojila iz pečke in je ponavadi polna velikih in sočnih sadežev. Preden smo se poslovili, sta nam pokazala še ogromno zeljnato glavo, ki je letos zrasla na njunem vrtu; tehtala je kar 12,90 kilograma.

19 FINANCE 19 Nagrada za Mazdina trgovca Mazda Evropa je odlikovala dva Mazdina trgovca iz Slovenije: podjetji A-Cosmos iz Ljubljane in Avto Močnik iz Kranja. Največ zanimanja za GlO in laško MATJAŽ GREGORIČ LJUBLJANA Brezplačna menjava še do konca leta Kranj - James Muir, predsednik Mazde Evropa, je za prvovrstno skrb za stranke in odlično prodajo kot najboljša med trgovskimi partnerji nagradil dva slovenska Mazdina trgovca: podjetji A-Cosmos iz Ljubljane in Avto Močnik iz Kranja. Nagrada ima še posebno težo, saj je bila letos podeljena prvič. Ob predsedniku se je za zgledno opravljeno delo v lanskem letu obema zahvalil tudi Jorgen Olesen, podpredsednik Mazde Evropa, odgovoren za poprodajo. Nagradi sta na svečani prireditvi v Budimpešti prevzela Jože Šolar, predsednik uprave A-Cosmosa, in Marjan Močnik, direktor podjetja Avto Močnik. V okvini prireditve v Budimpešti je James Muir nagrajenca presenetil še s posebnim posladkom. Na Euroringu sta lahko izkoristila možnost, da med prvimi preizkusita prototipe nove Mazde6. Za izbor nagrajenca služi poleg prodajnega uspeha tudi indeks zadovoljstva kupcev (Mazda Satisfaction Index). Mazda stalno anketira kupce glede zadovoljstva z novimi modeli in trgovcem, pri katerem so avto kupili, ali jim ga vzdržuje. Na osnovi odgovorov se izračuna indeks, ki določa strankam najbolj prijaznega in najuspešnejšega trgovca in serviserja. Na koncu se lahko Menjava tolarske gotovine bo v bankah In hranilnicah brezplačna še do konca leta. Menjava tolarskih bankovcev in kovancev je mogoča v Banki Slovenije, na Slovenski cesti 35, vsak delovni dan, od 9. do 12. ure, brez provizije pa je Med Mazdinimi trgovci je visoko priznanje prejel tudi Marjan Močnik Iz Kranja (desno), ob njem še poslovodja Mazdinega uvoznika MMS Bogdan Žvanut (v sredini) in Jože Šolar iz A-Cosmosa. samo najboljši potegujejo za prestižno nagrado. Poleg sl(> venskih nagrajencev je letošnji President's Award prejelo še nekaj Mazdinih trgovcev iz ostalih 25 evropskih dižav. mogoče gotovino zamenjati tudi v vseh poslovalnicah Nove kreditne banke Maribor in Deželne banke Slovenije, ki jih je za opravljanje te storitve Banka Slovenije izbrala na javnem razpisu. Tolarske bankovce je za menjavo v evrske bankovce mogoče poslati tudi po pošti na Banko Slovenije (Gotovinsko poslovanje). Evrsko gotovino Banka Slovenije pošlje po vrednostnem pismu ali nakaže na bančni račun. M. C. Zaključeno je osmo javno zbiranje ponudb za nakup lastniških deležev podjetij. MATJAŽ GREGORIČ Ljubljana Kapitalska dnižba (Kad), Slovenska odškodninska družba (Sod), in D.S.U., družba za svetovanje in upravljanje, so odprle prejete ponudbe za odkup lastniških deležev, ki so jih 11. septembra ponudile v odprodajo v javnem razpisu. Na razpis je prispelo 28 veljavnih ponudb. Največje zanimanje potencialnih kupcev je za lastniški delež v ljubljanski dmžbi GIO. Vse prispele ponudbe bodo prodajalci pregledali, ovrednotili ter sprejeli odločitev o nadaljnjih prodajnih aktivnostih. Kad in Sod sta v začetku septembra objavili že osmo skupno zbiranje ponudb za odprodajo lastniških deležev, ki jih je mogoče kupiti samo v celotnem ponujenem deležu. Pri zbiranju ponudb za nakup deležev v družbah GIO in ZIM je v prodajnem postopku tudi delež v lasti D.S.U. Pri oddaji ponudb za nakup deležev v družbah GIO, Pivovarna Laško in Žito so morali ponudniki v skladu z razpisnimi pogoji predložiti tudi nepreklicne bančne garancije prvovrstnih bank za resnost ponudbe v višini 40 odstotkov ponujene cene. Za nakup deleža družbe GIO je prispelo pet ponudb, za družbo Pivovarna Laško dve in za Žito ena ponudba. Oddane ponudbe so zavezujoče, veljavne morajo biti vsaj do 14. januarja 2008 in morajo vsebovati vse druge razpisne pogoje. V postopku prodaje so možna še dodatna pogajanja s ponudniki ali izvedba dražbe. ( 3 Q ; naročnine 04/ , e-posia: narocninesig-glas.si, 270/0 CENEJE Prekajene zadnje svinjske krače pakirano, MIP Nova Gorica, 1 kg 692,56 SIT Raca zamrznjeno, 1 kg 668,60 SIT 2,10 Stoletni kruh žito, postrežno, 1 kg redna cena 3,49 503,24 SIT R A R I N T E R S R A R Ponudba velja do oz. do razprodaje zalog. Ponudba ne velja la pravne osebe in samostojne podjetnike. Moien je nakup samo v kolitinah, primernih 23 gospodinjstva. SPAR SLOVENIJA d.0.0. Ljubljana, Letaliika ceste 26 ^ m

20 20 ZANIMIVOSTI Povod je bil časopisni članek "Pred leti sem bral članek o Kolektorjevem nakupu korejskega podjetja Sinyung. Zanimivo je bilo, da sta se predsednika uprav nekaj ur brez pogovora pogajala o ceni prevzema. To me je tako prevzelo, da sem o tem napisal seminarsko nalogo, šel v Kolektor, zaprosil za štipendijo, že po dveh letih dela pa so mi ponudili priložnost za odhod v Južno Korejo," pravi 27-letni Iztok Novak. BOŠTJAN BOGATAI Iztok Novak, diplomant Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, je prva otroška leta preživel v Kladjah v Žirovskem Vrhu, nato pa se je družina preselila na jug Gorenjske - na mejo z Notranjsko. Pred dvema letoma je majhno vas Hleviše, takrat star 25, zamenjal za južnokorejsko mesto Gumi, ki šteje tristo lisoč prel^valcev. V mestu je idlrijski Kolektor ob prelomu tisofletja kupil Sinyung, kjer bo Novak do konca leta podpredsednik družbe Kolektor Sinyung. Vam je preskok iz vasi v vdiko mesto v pd sveia oddaljeni tuji deželi zelo spremenilo življenje? "Na začetku sem doživel kulturni šok. Odločil sem se zelo na hitro, zato je bilo tudi zelo malo časa za priprave. V začetku je bil problem jezik, nato pa sem se počasi navadil. Danes znam tudi brali korejsko." Pravite, da ste se odločili na hitro. "Decembra 2005 so mi v Kolektorju na petek ponudili priložnost, ki sem jo v ponedeljek sprejel, ne da bi prej povedal družini in prijateljem. Po mesecu, dveh priprav sem bil že v KorejL" V Skjveniji vdja, da se mladi še iz doma staršev težko piesdijo, vi Ste se odločili tako hitro. Zakaj.' "V tem sem videl velik izziv, priložnost videti nekaj novega in tudi možnost, saj sem še mlad in brez lastne družine. Niti malo mi ni žal. Tako sem končal še eno fekulteto." So vam obljubili kaj "Plača je malenkost višja, vendar mi je bil največji motiv videti nekaj novega. Hkrati to priložnost vidim kot investicijo za prihodnost, že dolgo pa me je zanimala Azija." Ali je v Sinyungu veliko Skjvencev? 'Trenutno sta poleg mene še dva, ki skrbita za tehnološko podporo, saj sta bili kar dve tretjine tehnologije plasirani iz Slovenije. Predsednik dnožbe Sinyung je Korejec, saj v tej državi velja, da imajo vse tuje družbe za predsednika uprave domačina. V praksi to pomeni, da morava o vseh stvareh odločati so^no." Kakšna je vaša glavna dejavnost' "Proizvodnja komutatorjev. To je del vsakega elektromotorja, del rotorja." Iztok Novak v družbi babice Pavle Bogataj iz Kladlj Zakaj jih Kolektor proizvaja v Itoreji in ne v Stoveniji? "Ob vstopu na korejski trg je družba kupila podjetje Sinyung, ki je bilo leta 2001 v finančnih težavah zaradi predhodne velike gospodarske krize. V nadaljevanju smo postavili novo proizvodno halo, dodatni dve tretjini proizvodnje smo postavili iz Slovenije, predvsem za dobavo avtomobilski industriji" Ste se v tem času že navadili življenjska utripa v Koreji? "Kot sem omenil že prej, sem na začetku doživel kulturni šok. Dodelili so mi službeno stanovanje in avto. Kar nekaj časa sem po23ial zgolj pot od stanovanja do službe, kaj kmalu pa sem začel spoznavati ljudi, okolico, tudi tujce, ki delajo v Gumi. Z njimi vsak konec tedna igtamo nogomet" Kaj pa dekwnik. Ddate enako kotdtmna? "Ne. Način dela je povsem drugačen. Začnemo uro kasneje, torej med 8. in 9. uro, tudi delam veliko dlje. Končam med 20. in 22. uro, torej delovnik traja okoli 12 ur. Med tednom tako ni časa za zabavo, še posebej zato, ker v Koreji pokrivam tudi delo s tujino. Na začetku sem dlje delal tudi zato, ker sem se moral veliko naufiti, sedaj pa imam neomejene možnosti dela. Vedno lahko najdem novega kupca in podobno." Prav gotovo pa ste poleg dela doživeli še marsikaj. Spoznali dežek), zabavo, šport... "Sedaj imam ob sobotah in nedeljah čas samo zase. Tujd v Južni Koreji smo ustanovili rugby ekipo in kar uspešno tekmujemo. Med dopustom pa sem si ogledal tudi večja mesta in podeželje." Kakšne so razlike v življenju v tipičnem korejskem mestu in pri nas? "Morda bom malce pretiraval, vendar se Korejd zelo radi in veliko zabavajo. Po službi gredo velikokrat tudi na delavnik v družbo, se zabavajo čez potooč in spijo samo pet, šest ur. To bi bilo zame prehudo. Večina si zjutraj, pred delom, privošfi še športne aktivnosti, predvsem tek. Tako vseh pet delovnih dni. Pred julijem, ko so spremenili zakonodajo, pa šest dni, saj je prej veljalo, da so imeli šest delovnih dni na teden." Od takrat je lažje tudi za vas? "Drži (smeh)." Ali vdikokiat pridete v Slovenijo? "Niti ne. Dvakrat sem se udeležil prodajne konference Kolektorja, na dopust pa sem prišel le dvakrat Za božično novoletne praznike nisem mogel iz Koreje, saj jih oni ne praznujejo, za njihovo novo leto pa sem tudi ostal v Koreji." Predvidevamo, da je vaš p<^ovomi jezik angleški? "V službi dosledno v angleščini, če pa opazim, da kdo slabo razume, pomagam s kakšno besedo v korejščini. Kolikor pač znam." Znate brati korejske pismenke? "Znam brati, vendar so izredno zahtevne za razumevanje in tudi izgovorjavo. Veliko besedišča ne poznam, vendar se za osebne potrebe lahko vse dogovorim. V poslu pa je glavna angleščina. Tudi sicer želijo domačini, če le znajo, s tujci govoriti angleško." Kaj vam je bilo najtežje? Morda hiana? "Najtežja preizkušnja je bilo razumevanje jezika. Ob prihodu v Korejo je bila zmešnjava. Večina taksistov ni znala angleško, vsi napisi v mestu so v korejščini. Tudi mesto je drugače organizirano. Če imamo mi ulični sistem, imajo oni območnega. Zato je tudi orientacija drugačna. Sčasoma se navadiš." Ali je vamo živeti v Južni KorejL Sprašujemo zaradi sestrske severne sosede. "Koreja je izredno vama država." Prejšnji mesec sta se srečala voditelja obeh Korej in govorila o skupni prihodnosti. Američani se po drugi strani zelo bojijo jedrskega programa Severne Koreje. "V korejskih časopisih, ki so v angleščini, berem povsem drugače kot v ameriških in tudi slovenskih časopisih. Korejci so prepričani, da Američanom ni v interesu združitev Korej, sami pa delajo velike korake v to smer. V desetih do dvajsetih letih se bosta Koreji združili." Kdaj se boste vmili in kaj pričakujete po vrnitvi? "Moja pogodba se bo zaključila konec leta in je ne nameravam podaljšati. Za praznike bom zagotovo doma, čez nekaj tednov pa bo že prišel kolega iz Kolektorja. O moji nadaljnji poklicni poti smo se že pogovarjali, vendar se še nismo dogovorili, zato o tem ne morem povedati več." Stoletnik Volbenk Logar Volbenk Logar se je rodil 27. oktobra 1907 v Železnikih kot najmlajši v družini s štirimi otroki. SUZANA P. KOVAČIČ Kranj - Mamo je izgubil pri devetih letih, tako je breme skrbi za družino, kd se je otepala revščine, padlo na ramena očeta. Več kot štiriletao osnovno šolanje mu niso mogli omogočiti in v dvanajstem letu je že služil kot pastir. Tudi kasneje je kruh iskal z delom pri bogatejših družinah v Železnikih. V veliko veselje mu je bilo, če se je lahko ukvarjal s konji. Leta 1928 se je zaposlil v podjetju Jugočeška, se preselil k bratu v Spodnje Bitnje, na Šutni pa je spoznal bodočo ženo. Vmes je odslužil devetmesečni vojaški rok in bil med stavkajočimi v veliki tekstilni stavki. Leta 1934 se je poročil s Frančiško Plestenjak. Čez štiri leta sta kupila staro domačijo in na njenem mestu zgradila novo hišo. V zakonu so se rodile hčerke Milena, Francka in Tončka ter sinova Stane in Janez. Med vojno se je Volbenk Logar priključil Osvobodilni fronti, leta 1944 ga je dobil v roke gestapo, konec februarja 1945 pa so ga, kot pravi, po srečnem naključju izpustili. Obtožb ni priznal. Po dmgi svetovni vojni se je zaposlil v tovarni Sava v Kranju, kjer se je leta 1963 upokojil. Kot upokojenec je nekaj let še pomagal pri zidarskih delih in tudi svojim otrokom je pomagal sezidati hiše. "V prostem času je hodil na izlete in zelo rad je kegljal," se spominja sin Janez. Z ženo Frančiško, ki je umrla letos, sta skupaj preživela 72 let. Sorodniki se še dobro spominjajo slavja ob njuni železni poroki. Volbenk Logar zdaj živi pri sinu Janezu, zanj skrbi snaha Gabrijela. "S palico še lahko hodim. Nagaja pa mi vid, za seboj imam dve operaciji sive mrene," pove. Snaha Gabrijela doda, da mu je zelo všeč, če ga vozijo naokrog z avtomobilom. Stoti rojstni dan Volbenka Logarja so praznovali v gostilni Strahinc v Zgornjih Bitnjah. Na domu ga je obiskal tudi kranjski župan Damijan Peme in mu izročil Častno listino Mestae občine Kranj. Stoletnika so obiskali predstavniki krajevne skupnosti, društva upokojencev, zveze borcev, Rdečega križa... /FotoiTinaooki KRANJ Podjetniški tabor za mlade Območna obrtna zbornica Kranj (OOZ) je v sodelovanju z Javno agencijo RS za podjetništvo in tuje investicije ter s podporo Vlade RS, Ministrstva za šolstvo in šport. Zavoda RS za zaposlovanje in Ministrstva za gospodarstvo 26. in 27. oktobra izvedla Podjetniški tabor za mlade za en razred učencev zadnjega letnika osnovne šole. "Izbrali smo Osnovno šolo Simona Jenka Kranj, na kateri so pokazali velik posluh za tovrstno izobraževanje. Z izvedbo tabora smo želeli spodbuditi podjetniško razmišljanje med mladimi, jim predstaviti podjetništvo kot način življenja in jih ozavestiti o podjetništvu kot karierni izbiri. Predstavili smo jim perspektivne poklice in primere dobrih praks pri podjetnikih. Imeli smo delavnico podjetniške šole in delavnico za razvijanje poslovne ideje," je povedala sekretarka OOZ Kranj in obenem organizatorka ter vodja tabora Daniela Žagar. Učenci so obiskali nekaj podjetij in Srednjo gradbeno šolo Kranj. "Z izvedbo podjetniških taborov lahko učinkovito prispevamo k odpravi pomanjkanja obrtnih poklicev. To kažejo tudi rezultati. V zadnjem obdobju se je namreč bistveno povečalo število vpisov mladih v nekatere poklice s področja gradbeništva, elektrotehnike...," je povedala Žagarjeva. Vsak udeleženec je moral narediti svoj poslovni načrt, najboljšega bodo po izboru posebne komisije pri OOZ Kranj nagradili. Tabor je popestril obisk raperja Alena, zaključili pa so ga s kvizom. Udeležba je bila brezplačna. S. K.

21 PISMA, OGLASI 21 Napovedali ustavno presojo Odgovor na danek "Napovedali ustavno ptes(^", ki je bil objavljen 23. ddobia Gorenjskemu asu seje zdelo (okoljevarstveno) pomembno, da na prvi strani poroča, da bo Društvo gibanja proti širitvi in hrupu letališča Lesce vložilo na ustavno sodišče zahtevo za presojo prostorskih dokumentov, ki predvidevajo novogradnje na letališču. Društvo si že leta prizadeva opozoriti na problematiko letališča in pri tem spregleda, da se je kar nekaj pritožnikov v Lesu priselilo v letih, ko je letališče delovalo že najmanj petdeset let, daje leta 1956 obstajala tedenska redna linija Lesce-Dubrovnik, da je med hišami pritožnikov in letališčem magistralna cesta (kmalu avtocesta), ki predstavlja (v prihodnje bo malo bolje) konstantnejši vir hrupa kot letališče. Gorenjski glas pa ni poročal o javni obravnavi predloga prostorskega reda občine Radovljica, ki je bila j. septembra 200y. Občina tako hiti s postopkom, ki poteka po starem zakonu, da krajevnim skupnostim ni omogočila razprave o dokumentu. Po starem zakonu je namreč možno (po z^du spreminjanja planov) opraviti nabor želja, predlt^ov in pobud, jih zapakirati v dokument z imenom prostorski red. Z urbanizmom to nima nobene zveze, saj urbanizem ni reševanje paketa pobud, pač pa prostorsko načrtovanje. Razlog za pripravo takega dokumenta ne more biti lastništvo parcel. Odločno protestiram, da se ob cesti Lesce-Bled, na območju od hipodroma do odcepa proti Sobcu (območje se baje imenuje Mivka), zemljiščem spremeni namembnost v stavbna zemljišča, ker: - je to ustvaijanje nove razpršene gradnje, - jc predlog v nasprotju s urbanističnimi listinami (Atenska, agenda M P, Leipziška konvencija, ki je bila podpisana v okviru priprave za predsedovanje uniji), ki utemeljujejo pogoje za širjenje naselij. Ta sprememba je poseg v naravno ločnico med dvema naseljema, ki sta ločena z dolino reke in terasami nekdanjih meandrov, je evidentno, da stavbna zemljišča niso namenjena reševanju in razvoju osnovne namembnosti to je rekreacijskih površin s konjerejo in vzporednimi dejavnostmi (rekreativno jahanje, hipoterapija, preskakovanje ovir...), - V grafiki določeno območje za turizem, za katerega je predviden LN, sta najmanj dve naravni vrednoti (rastišči navadne rezike pod hipodromom) ter ekološko pomembno območje z imenom Sava Bohinjka in Sava Dolinka - širše obmo^e sotočja, - je predlog posledično v nasprotju s študijo, ki jo je pripravil Zavod za varstvo narave Kranj (Metod Rogelj), v kateri so evidentirana mokrišča. Glede na dejstvo, da sta bili dve mokrišči v preteklosti že izgubljeni, je nedopustno, da bi kakorkoli vplivali na preostala mokrišča, - ker menim, da Zavod za varstvo narave pri izdaji smernic ni bu seznanjen, da gre za nov projekt hotelskega naselja ob cesti Lesce-Bled, ki naj bi (po izjavi predstavnice občine) osmislil turistično cesto Lesce- Bled, - je to poseg i' zaščiteno obmol^e reke Save, saj zaščita zajema ne le reko, ampak vso obrežno območje, vključno z omenjenimi mokr^. Sklepamo lahko, da je v gradivu takšnih mivk, ^inc in peskovnikov še več, poleg bistroumnih nesmislov, da naselje Hraše potrebuje obvoznico. Mislim, da primemo vsaki ideji kapitala takoj servilno pripraviti terena. Mislim celo, da ni etično in bojim se, da bo na koncu od vsega ostala le: kapitalna napaka. DAMJAN JENSTERLE, arhitekt Sosed pomaga sosedu Pod tem' naslovom je bil 11. oktobra v Borovljah dobrodelni koncert za Slovenijo. Hvala je solidarnost segla tudi čez Karavanke. Bilo je lepo in dvorana polna. Pesmi so bile izvajane v slovenščini in nemščini. Nekateri so peli oboje, pač primemo obiskovalcem. Ni pa bilo angleščine, kot je to postala navada pri nas. Na koncert domače giosbe angjeičina nikakor ne sodi. Prepričana sem, da An^i ne pojejo "Prelepe Gorenjske" ali "Na planincah". Slovenci imamo tako bogato glasbeno zakladnico, da lahko pojemo svoje pesmi, kar bi tudi morali, če bi imeli "hrbtenico". Lep pozdrav. VIDA RIHTARŠI^ ALC Lesce postaja Brnik v Lescah in okolici je zadnjih nekaj let zdo razburljivo živeti. Letalci nam krojijo življenje iz dneva v dan pod strogo taktirko tukajšnjega očeta naroda g. Janka S. Ropot in ignoranca sta postala del našega vsakdana, letalije najpomembnejši del naše pokrajine in bog ne daj, da bi se ga kdo dotaknil Če ni letališča za ljubljanske in druge jadralce, propade ves okoliš. Do zdaj smo bili pred letečimi multikultivatoiji dokaj vami vsaj pozimi, a to se bo spremenilo z asfaltiranjem steze v obliki n^a metrov dolge črne pošasti, ki bo ležala na pragu prelepe Slovenije in pod nebo pridno pljuvala predpotopno hrupna letala. Nad naše glave, nad Bled, nad Tri av,ja, kamorkoli. Ko pa se odpre še meja, hej, dobrodošli še Nemci, Avstrijci, Italijani, cela Evropa! To nam bo lepo! Občina se bo razcvetela, kot najlepša rožica sredi vsega tega asfalta. Naš župan bo zadovoljno predel in se naslajal ob misli, daje predvsem on tisti, kije omogočil vse te lepote. Letališka steza bo potekala vzporedno z avtocesto na vsega deset metrov oddaljenosti. V skrajni sili bodo lahko naši vrli piloti pristali kar tam. Ob pravicah in zaščiti, kakršne smo deležni, to nebi bilo nič nenavadnega. Sram me je, da imamo v Sloveniji take vodilne, na občini, v državnem vrhu, na položajih pristojnih inštitucij, da lahko kaj takega, kar se dogaja v Lescah sploh pride skozi vsa potrebna rešeta. Letališka steza slabih sto metrov od avtoceste? Hmmm. Samo pri nas v lepi deželici lahko vodilni preslišijo glas več kot šeststo ljudi, ki jih letališče tako moti, da so se bili pripravljeni podpisati, da so odločno proti. Ne proti letališču, predvsem proti nevzdržnemu hrupu in ignoranci ALC. Koliko je še takih, kijih hrup nič manj ne moti, pa se ne želijo izpostavljati, so bolni, negibljivi, premajhni, premladi, da bi njihov glas lahko potrkal na jekleno srce in vest našega župana, ki ima trenutno 1» rokah škaije in platno? Koliko je takih, ki se sploh ne zavedajo, kaj jih čaka, daje boj, ki ga bijemo mi tudi nj{hov in njihovih otrok? Daj, Janko, končno se spomni na to, da si tudi naš župart, ne samo goreč podpornik ALC. Daj pusti enkrat svoje politično prepričanje pod preprogo in po^j na problem tudi tako, da boš ob odhodu v svoj pokoj tudi ti nekoč potreboval mir, ki ga žal ne ho več. Za nas nikoli več. Stvari bodo ušle nadzoru. Kapital in požrešnost nas bosta podjarmila. Na koncu se obračam še na vas, piloti, jadralci, padalci, modelaiji in vas sprašujem, ali res nimate niti kančka človeškega razumevanja za ljudi, ki jih hrup vaših letal, vaše dejavnosti moti. Vsak človek ima probleme, eden od naših ste žal vi. Stopite korak bližje k nam in skupaj najdimo rešitev, da bomo lahko dolgo živdi v prepotrebnem sožitju. Poslušamo vas vsak dan od 8. do 20. ure. Imate svoje pravilnike, samo držati se jih je treba. Kršitelje lahko opozorite tudi sami,, saj s svojim početjem blatijo tudi vaše dobro ime. Naj letališče v Lescah ostane, a naj postane takšno, da bo lahko vsak krajan ponosen nanj. Naj bo zgled drugim, uporabljajte dušilce, letite na vei^ih višinah, letite po koridorjih, ki so manj ali neposeljeni. Kupite vlečni vitel za jadralce. V Evropi je to standard, osnova dobrega letališča. Odstranite pilatuse, kije jim tako ali tako smge vsa vojaška elita v Evropi. Zanje ne potrebuješ radarjev, ker se jih sliši na 10 kilometrov. Problem ni letališče, problem je hrup! Odpravite hrup in odpravili boste problem nasprotovanja okoljih prebivalcev vašim dejavnostim. Sicer pa velja: Krajani naj se sliši vaš ^as, gre za pravico do življenja v optimalnih pogojih, brez hrupa, brez stresa vsaj za zaprtimi vrati vašega doma. Letališče Je hrupno, kar priznavajo tudi piloti in sam direktor ALC. Premaknimo stvari na bolje!! Postanimo moderen kraj tretjega tisočletja. G. Janko S. Stušek, sprgmete izziv? IGOR ŽABERL, Lesce Mega zabavišče na Primorskem Hvaležni smo ljudem, ki zbirajo podpise proti gradnji mega zabavišča na Primorskem. Hvala zamgskim Slovencem za peticijo in vsem, ki si upajo na glos reči: "Ne!", preden bo padla dokončna odločitev. "Slovenska Primorska je plačala prevdik davek v zadn^ sto letih in posledice so pustile materialno in duhovno osiromašenje. Vprvi svetovni vojni so slovenski vojaki umimli v prvih bojnih vrstah (Doberdob dovenskihfimtovgrob). P(Aemje več kctdvc^set let vladalo hudijašistično rutsilje. Primork brez velikih narodnih budite^ev (Gr^rčič, Bevk, Pregdj in drugi) ne bi ostala slovenska. Po drugi svetovni vojni je doživljala načrtno praznjenje vasi, kar ji je dodajalo nove probleme. Šele po letu 1990 se Primorska na novo prebuja. Škoda, daje primorski Čbvdc v težkem gmotnem stanju in zdaj tujci, predvsem Angleži, kupujgo siovenske hiše in male kmetije. Živimo v času, ki daje dutnjo apokalipse, ne samo i' materialnem, ampak tudi v duhovnem smidu. Ljudje, ki živijo okrog Nove Gorice, pravijo, da že sam HIT s svojimi poslovalnicami močno načenja družinsko in etično držo in to predvsem mojfeo populadjo. Kcy bi prinesd ameri^ Center? Amerika bi bogmda in z njo neke^ slovendcih bogatel. Narod pa bi zdravstveno in moralno propadal. Tega ne dovolimo. Amerika naj svoje igralništvo seli na veiiji, manj občutljivi prostor. Civilna iniciativa pa bo v skrajnem primeru pripravila referendum, da vsi Slovenci odločamo o svoji usodi. Dokazali bomo, da naše življenje ni odvisno od iger na srečo, ampak od našega dela in ru^e odličnosti. KATARINA IN RAJKO GROEGL, Cerkljanski Vrh BLEJSKA DOBRAVA Urejeno parkirišče pri pokopališču Občina Jesenice je pred prvim novembrom končala asfaltiranje parkirišča pri pokopališču na Blejski Dobravi. Tako so številni obiskovalci pokopališča lahko parkirali na urejenem parkirišču S 160 parkirnimi mesti. Da je asfaltiranje makadamskega in ob dežju zelo blatnega parkirišča nujno, so domačini Blejske Dobrave opozarjali vrsto let, grozili so celo z zaprtjem ceste do pokopalfšča. Občina Jesenice je letos v rebalansu proračuna vendarle zagotovila potrebnih štiristo tisoč evrov za ureditev, obenem pa so obnovili tudi avtobusno postajališče in cesto do poslovilnih vežic. Župan Tomaž Tom Mencinger je izrazil zadovoljstvo, da je parkirišče po 29 letih končno urejeno. V prihodnjih dneh bodo postavili še svetilke in zasadili drevesa, urejajo pa tudi del pokopališča, kjer bodo pridobili dodaten prostor za grobove. U. P. Nagrajenci nagradne križanke, ki je bila objavljena 19. oktobra Če ste križanko pravilno rešili, ste lahko izpisali geslo: Dobrodelni koncert za poplavljene v Železnikih. N/led prispelimi dopisnicami s pravilnimi odgovori je žreb določil, da majico Gorenjskega glasa prejmejo: Helena Peternelj, Podbrezje 32, Naklo; Franc Mejač, Cankarjeva 20, Tržič; Helena Kavčič, Dražgoše 72, Železniki; ježe Podgoršek, Češnjevek 19, Cerklje; Andrej Radej, Zgornje Bitnje i57a, Žabnica. Vsem nagrajencem iskreno čestitamo. Nagrade boste prejeli po pošti. Podarimo vstopnice za muzikal Gorenjski glas podaija 3x2 vstopnici za muzikal Dan od Amors. ki bo v petek, 9. novembra Odgovore na vprašanje "Kje bo gostoval muakal iz Dubrovnika" nam poujite najkasneje do ietr^ 8. novembra 2007, na nashn/: Gorenjski glas, Bleivveisova cesta 4, Kranj ali po eiiošti na naslov: narocnine@g-glas.sl s pripisom "Za muakal". Na pozabite napisati tudi vaše tel. številke, saj boste nagrajenci obveščeni po telefonu. Med prispelimi odgovori bomo izžrebali tii. ki bo^ po dve vstopnid za koncert prejeli v HC Bled. Gostovanje dubrovniškega gledališča ua Bledu z muziklom DAN OD AMORA Libreto je napisal priznani hrvaški akademik Luko Paljetak, uglasbil znani "Trubadur" Delo Jusič, režijo 80-članske zasedbe glasbenikov in igralcev pa je prevzel Vlade Štefančič. Z gledališčem Marina Držiča iz Dubrovnika bomo pripravili dve predstavi, ki bosta v Festivalni dvorani na Bledu v petek, 9. novembra, in soboto, 10. novembra 2007, ob 20. uri. Vstopnice po 12 evrov so na voljo v Turističnem društvu Bled (04/ ). Vljudno vabljeni! Organizator Turizem Bled A B L E D w\s-w.blc<l.jn

22 22 KAŽIPOT, MALI OGLASI HALO - HALO GORENJSKI GLAS telefon: Hdro^ilo li objavo sprejemamo po Klefonu 04/20M2-00, faksu 04/20l-42-)3 ali osebno na Bl^welSOvl cesn 4. : boste, kako se rešiti zidne plesni brez strupenih fungicidov, v Kfa^)u OL po poio - <}o KO deijt;d in čeiaka (k> ure! Cena oglasov in pofl^ kako prebarvati dom z naravnimi barvami, ki jih naredite sami, JANEZ ROZMAN S.P. - ROZMAN BUS, LANCOVO 91, 4240 RADOVgiCA. TEL: 04/ , FAX: 04/53 <>4 230 MADŽARSKE TOPUCE 22. n n.; ; PALMANOVA IN TOV. ČOKOLADE 30. n.; TRST 21. n. KULTURNO DRUSTVO LOŠKI ODER, SPODNJI TRG 14» ŠKOFJA LOKA 9. n. ob Michael Frayn: HRUP ZA ODROM, komedija, režija: Mitja Milčinski, za IZVEN; 10. n. ob Michael Frayn: HRUP ZA ODROM, komedija, režija: Mitja Milčinski, za IZVEN OBVESTIIA O DOGODKIH OBJAVLJAMO V RUBRIKI GLASOV KAŽIPOT BREZPLAČNO SAMO ENKRAT. PRIREDITVE Četrtka nje Kranj - Tokratna tema četrtkanja kranjskih Študentov bo In vivo veritas - pop & vinske pesmi. Začelo se bo v Klybary ob 21. uri. Marenčičev teden Kranj - V spomin na velikega kranjskega fotografa Janeza Marenčiča bo v Kranju v času od 6. do 13. novembra Marenčičev teden. Danes, v torek, 6. novembra, ob 19. uri bo v veliki konferenčni dvorani Gimnazije Kranj projekcija ^. mednarodnega FIAP salona digitalnih fotografij, ki je bil v Celju; jutri, v sredo, 7. novembra, bo v Prešernovem gledališču ob is. uri slovesno odprtje in podelitev nagrad za razstavo Pokrajina Razstava fotografij krajine bo odprta do 2. decembra v galerijah Prešernove hiše in Mestne hiše v Kranju. V torek, 13. novembra, bo v veliki konferenčni dvorani Gimnazije Kranj na Koroški 13 predavanje akademskega slikarja in profesorja fotografije in risanja na Naravoslovno tehnični fakulteti v Ljubljani prof Darka Slavca, V knjižnicah za otroke Jesenice - V četrtek, 8. novembra, ob 17. uri bo v jeseniški knjižnici ura pravljic, ustvarjalna delavnica Luna in zvezdice pa bo jutri, v sredo, od 16. do Slovenski Javornik, Koroška Bela - Ustvarjalna delavnica danes, v torek, od i6. do V Kulturnem hramu na Koroški Beli bo ura pravljic v petek, 9. novembra, ob 16. uri. Bohinjska Bistrica - Predstava za otroke, stare vsaj 3 leta. Pika sreča kapitana se bo v knjižnici začela jutri, v sredo, ob 17. uri. Radovljica - Predstava za otroke, stare vsaj 3 leta, Pika sreča kapitana se bo v knjižnici začela v četrtek, 8. novembra, ob 17. uri. 30 let Društva diabetikov Kranj Kranj - Društvo diabetikov Kranj v počastitev 30-letnice delovanja vabi na proslavo, ki bo v petek, 9. novembra, ob 17. uri v Prešernovem gledališču v Kranju. Obvezna je predhodna prijava v društveni pisarni na Gosposvetski 10, kjer boste prejeli vstopnico. Dodatne informacije po telefonu ali 031/ Razstava in koncert Ljubljana - Danes, v torek, 6. novembra, bo ob v razstavišču Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani bo odprtje razstave slik slikarja Pavla Ščurka, zaplesala in zapela pa folklorna skupina COF. Jutri, v sredo, 7. novembra, bo ob 19. uri v veliki dvorani Slovenske filharmonije veliki koncert, ki ga bodo pripravili študentje Medicinske fakultete v Ljubljani. IZLETI V neznano Gozd Martuljek - Planinsko društvo Gozd Martuljk vabi na avtobusni izlet v neznano v soboto, lo. novembra. Zbor ob 7. uri pred Penzionom Špik. Prijave zbirata do četrtka, 8. novembra, Renata 031/ in Oti 041/ Kranj Planinci kranjskih upokojencev vabijo na izlet v neznano v četrtek, 15. novembra, z odhodom avtobusa ob 7. uri izpred Creine. Hoje bo za 3 do 4 ure. Prijave v društveni pisarni do ponedeljka, 12. Kopalni izlet novembra. bo sprejemajo Gorenja vas - Društvo upokojencev za Poljansko dolino Gorenja vabi na kopalni izlet v Izolo v soboto, 17. novembra. Prijave zbirajo poverjeniki ali g. Kosmač po tel.: 51 8i 297 do zasedbe avtobusa. PREDAVANJA Ko se zgubijo otroci - mladostniki Kranj - Dekanijski odbor za zakon in družino Kranj vabi zakonce in starše na predavanje: Ko se zgubijo otroci - mladostniki, ki bo v petek, 9. novembra, ob 20; uri v župnijski dvorani v Kranju (Tavčarjeva 43). Predaval bo gospod Tone Ciglar, salezijanski duhovnik in bivši ravnatelj gimnazije Želimlje, Nas naš topli dom varuje ali uničuje? Naklo - V četrtek, 8. novembra, bo ob i8. uri v Vita Centru Naklo predavanje, na katerem boste lahko izvedeli, kako vplivajo na zdravje in počutje različni gradbeni materiali. Izvedeli kako ravnati z lesom, da ne potrebuje OBVESTILA Dojenje premazov. Bled - Skupina za izmenjavo izkušenj, pomoč in podporo pri dojenju vabi na srečanje v petek, 9. novembra, ob v sejni sobi Krajevne skupnosti Bled poleg Knjižnice na Ljubljanski 8 (isti vhod) na Bledu. Pogovarjali se boste o uvajanju goste hrane in odstavljanju. Vabljene bodoče, doječe in druge matere, dobrodošli tudi očetje, dojenčki in malčki. Informacije tee. 041/ Test hoje na 2 kilometra (Alenka). Kranj - Humana, združenje svojcev pri skrbi za mentalno zdravje, v petek, 9. novembra, ob n. uri organizira rekreacijsko vadbo test hoje na 2 km. Informacije po tel.: 04/ Tečaj fitomedicine Ško^a Loka - Osnovni tečaj iz fitomedicine za izvajalce ukrepov bo poteka! od 12. do 14. novembra v popoldanskem času v Gasilskem domu na Trati. Prijave in informacije na gsm: 031/ Tatjana KONCERTI Koncert Aleša Hadalina Rupnik. Kamnik - V okviru festivala JazzZaprice 2007 bo v petek, 9. novembra, ob 20. uri v salonu gradu Zaprice v koncert Aleša RAZSTAVE Hadalina. Estetika med realizmom in abstrakcijo Kamniku Tržič-V Galeriji Atrij Občine Tržič bodo v četrtek, 8. novembra, ob 18. uri odprli razstavo Milana Mandiča in Marjana Pančurja z naslovom Estetika med realizmom in abstrakcijo. ZA POPOLN PREGLED SI OGLEJTE LOTO Rezultati 88. kroga - 4. novembra '"12 Lotko: 9, 7, Predvideni sklad 89. kroga za Sedmico: Predvideni sklad 89. kroga za Lotka: FESST, A o. o., nepremičninska družba. Stritarjeva ulica 5. Kranj, Telefon: Fax: E-poSta: info@fe$st.si Internet: STANOVANJA PRODAMO. KRANj - ZLATO POLJE: dvosobno, m2.4-/ EUR. KRANJ - PLANINA II: trisobno, 86,90 rm. nad. $./7, EUR. KRANJ - PIANINA: enosobno, 40 m2. nad. 4-/ ,00 EUR. KRANJ Planina I: dvosobno, 58 mi, 1./7 nad., , EUR. KRANJ Šoriijevo nasdje: dvosobno, 61,62 m2.3-/3 nad., ioo.ooo.oo EUR. KRANJ Ubere: dvoinpolsobno v stanovanjski ht i m2 + atrij, klet 3,00 m2,1.2007, ,00 EUR. HI5E PRODAMO KRANJ - PRIMSKOVO, stanovanjske povrsine 178 m2, zemljišča 355 m2, obnovljer>a 2007, cena 2^ EUR. POD8REZ)E -1/2 hise, parcele 273 m2. v I. nadstropju, bivalne pov. 94 m2. leto obnove 2006, cefw ,00 EUR. TRSTENIK - OKOUCA: novogradnja, zaključena gradbena fazz, I. izgradnje 2005, 300 m2 bhralne površine, 900 m2 zemljišča, cena EUR. KRANJ - STRUŽEVO: 1/2 hi$e, tri sobe, bivalne pov m2, obnovljeno cena EUR. EUR EUR F R ^ T. u o. Knu\i nkpri':mi<:\inska hiša JfCTfslui t. 54/B. PE Š«c«v«27. Knaj KUPIMO Stanovanja: Pfamirta, Zlato po e: trisobno in Štirisobno stanovanje KUPIMO, hitro plačik). PRODAMO STANOVANJA šorlijevo naselje: garsonjera, 26 m2, EUR. Planina 3: sunovanje, 63 m2, I. 1986, lepa lokacija EUR. Šorfijevo naselje dvosobno, 54 mz, I EUR. PUNIMA i: dvosobno, 1. nad, 65 m2, renovirano EUR. Ptanirta 1: dvosobno, 45 m2, adapt 07, atrij EUR. mirna lepa lokadja. Planina 1: dvosobno, 65 mz, lepo, EUR. GROHARJEVO NASEgE: enosobno, 36 m2, adap. 04, EUR. HISE PRODAMO NAKLO: samostojna sodobna hiša, I K4>P<fM. parcela 690 m2, lepo naselje EUR. VISOKO: atrijska. I. 82, vzdrževana, parcela 500 m2, EUR. PRIMSKOVa samostojna hisa, , dvodmžinska. parcela 550 m2. ur^a ulica, EUR, BRNIK: atrijska lepo zasajena okolica, par^a 875 m EUR. Dodatna ponudba na: alpdamsalpdom.si Tel.: wv^w.alpddm.5l 5=iPD0m A^dom. ffi2enirinq d d Radovljica Cankarjeva ulica Radovljica, SLO GRADNJAZATRG POSREDOVANJE VPISVZEMUlŠKO KNJIGO INŽENIRING UPRAVUANJEINVZDI ENCTGBpiOi.'^ BLED: enosobno prodamo. Alpska. 33,53 m2, podstreha 1,89 m2. klet 1,5 m2,1.1975,3. nad., balkon, takoj. Cena: EUR. RADOVLJICA: enosobno prodamo. Cankarjeva. 36,35 m , 3. nad., vsi priktjudd. Cena: EUR oz. po dogovoni. RADOVLJICA: enosobno prodamo, Canterjeva, 3643 mz, , obnova 2000,2. nad., vsi priključki, z opremo, vseljivo januarja Cena: EUR. RADOVgiCA trisobno prodamo, Prešernova, 79,89 m2,2. nad., , balkon, klet Cena: ^UR. KRANJ: štirisobno prodamo. Gosposvelska. 94,1 m2,1. nad. stanovanje 82 m2. balkon 4,6 m2, klet 1,9 ma, drvarnica 5.6 m2, obnova 2005, streha 2006, 2 kamina, vsi priključki, ločeni števci, takoj vseljivo. Cena: EUR. RADOVLJICA- hi5o prodamo, obnova pritlit^ 150 mz (kuhinja, dnevna s^a s kaminom. 4 spalnice, 2 kopalnici. terasa), mansarda 160 m2 (lasten vhod, kuhinja, shramba, dnevna soba, 5 spalnic, kopalnica, savna. 2 balkona), klet 47 m2, nadstrešek, garaža, vrt. Cena: EUR. ŽIROVNKA hiso prodamo, klet 40,9 m2,1. nad m2 (kuhinja, dnevna soba. spalnica, kabinet, kopalnica, vvc). mansarda 134,61 m2 (kuhinja, spalnica, kopalnica, neizdelani prostori), starost 60 let, streha 2000, dvorišče, vrt. v prilll^u je PTT Slovenije. Cena: 337,581 EUR. ZG. SORICA pri Železnikih: hišo prodamo. lahko za vikend. 86 m2, , pridig (kuhinja, kopalnica, wc, savna), 1. nad. (dnevna soba, balkon), in mansarda (spalnica), ck elektrika, vsa oprema, mima lepa lokadja, vredno ogleda. Cena: EUR. GOZD MARTUgEK; večstanovanjsko hišo prodamo, parcela 1429 m2, L 1907, solidno ohranjena, 390 m2, P+i, ck na trda kuriva, prizi^k I. 1991, 84 mz, P+i, ck na oljev neizdelano podstrešje. gosp. poslopje 237 m2, garaža, dvorišče 625 m^. sadovnjak 376 mz, sončna bkadja, pogled na Martuljkovo skupino, primemo za turizem. Cena: EUR. LESCE: nov lokal v Trgovsko poslovnem centru prodamo, pridige. 76,22 m2. čajna kuhinja, sanitarije, razi. dejavnosti, naša novogr. 2005, še nerabljen, možen najem. Cena: EUR. LESCE: nov lokal v Tt^ovsko poslovnem centru prodamo, medetaža. 83,96 m2. trgovina, izobraževanje, zdravstvo, servis, naša novogr. 2005, še nerabljen, nnožen najem. Cena: EUR. LESCE; nov bkal v Trgovsko poslovnem centru prodamo, medetaža. 834 m2, razi. d^avnosti, naša novogr. 2005, še nerabljen, možen najem. Cena: EUR. LESCE: lokal v Trgovsko poslovnem centru prodamo, 42,7 m2. prodajni prostor 394 m2, sanitarije+garderoba 3.3 mz, I medetaža. razi. dejavnosti. garažni boks v kleti, prevzem možen takoj. Cena: EUR. R/^OVLJICA: posl. prostor prodamo. Kolodvorska, 45,24 m obnova pridige, sanitarije, izložt^, ck na elehriko, za trgovino, pisarno, prevzem možen takoj. Cena: EUR. POKLJUKA: Prodamo mešani gozd, mz. Cena: EUR. PRODAMO: m p P R O J E K T Tel.: GSM; GOLNIK OKOUCA: samost. starejša hiša 212 m2. pare 721 m2, z gospod. poslopjem, obn , potrebna obnove, na lepi lokaciji. Cena: EUR. ZA ZNANEGA KUPCA NUJNO KU- PIMO: Dvosobno. V KRANJU - novejse, v nižjem nadstropju. Cena: do EUR. PARCELO V ŠENČURJU ALI CER- KyAH, zazidljivo, do 600 m2. CELOTNA PONUDBA NA: wwv/.nip-projekt.s> gekkoprojekt nepremičnine 8fitof79iA,4000 Kranj Info-nep^igekkoprojektsi PRODAMO STANOVANJA KRANJ - PLANINA 1: enosobno, 42 m2, nadstropje, vsa infrastruktura. Cena EUR. KRANI - PLANINA 1: dvosobno, 67,79 nadstropje 6./7, I. 1978, balkon, vsa infrastruktura. Zelo ugodno EUR. KRANJ - CENTER: trisobno duplex, 96,25 m2, nadstropje In mansarda. Cena: EUR. KRANJ - KOKRICA: trisobno, v izmeri m2. novogradnja I mansarda. T-2 priključek, dva balkona, vseljivo po dogovoru. Cena EUR. KRANJ STRA2ISČE: triinpolsobno, v izmeri 90 m2, adaptirano 2001, nadstropje M/3, vsi priključki in infrastruktura. Cena EUR. PRODAMO VIKEND SLATNA: prodamo vikend v dveh etažah, , 85 mz, na parceli 1447 ni2, odlična lokacija. Cčna EUR. BEGUNJE NA GOR.: upor. površina 80 m2,1.2005, lesen, v dveh etažah, lil. gr. faza, odlična lokacija. Cena EUR. PRODAMO APARTMA GOZD MARTULJEK: prodamo 4 apartnnaje, velikosti od mz, luksuzno opremljeno - masivno pohištvo. talno gretje, centralno sesalni sistem, klima. Cena EUR/m2. Možnost dokupa parkirnega mesta za EUR. ODDAMO POSLOVNI PROSTOR LESCE: gostinski lokal za hitro prehrano, 16 mz, , obnovljen 1990, s krušno pečjo, za pripravo in dostavo hrane, paridrno mesto. Cena 300 EUR/mesec + stro5ki. LESCE: poslovni prostor v izmeri 51 mz. L 1920, obnovljeno 1985, v pritličju poslovne stavte, vsi priključki, klimatizirano. Cena 335 EUR/nnesec + stroški. DODATNA PONUDBA ekt.si nepremičnine Ul. juleta Gabrovška Kranj info(g>ida-nepremicnine.si PE Kranj. Planina 03, Kranj tel.: 04/ GSM 041/ / fax: 04/ STANOVANJA PRODAMa KRANj, LEVSTIKOVA ULICA: 135,88 m2, petsobno. zgrajeno I. 2006, prit, v vita bloku v Kranju. atri. trije parkimi prostori, stanovanje je novo in ima zelo lepo razporeditev, cena: EUR. KRANJ NEBOnCNtK: mz. Štirisobno, zgrajena , 5./14 nad., stanovanje je sedaj v uporabi kot poslovni prostor cena: EUR. KRANJ, VAIJAVCEVA UUCA: 74 m2, trisobno, v stavbi zgrajeni I. 1961, 3. nad., vseljivo , v ceno vzamemo manjše stanovanje, prodamo brez provizije, cena: EUR, KRANJ, gubljanska CESTA: 56,1 mz, trisobno, zgrajeno L1952, adaptirano I. 2002, pritličje v večstanovanjski hiši, cena: EUR. HISE PRODAMO: KRANJ, VISOKa 180 ma. samostojna, adaptirana I m2 zemljišča, lahko tudi dvostanovanjska. v račun vzamemo tudi stanovanje, parcelo, cena: EUR. PARCELE PRODAMO: SnSKA VAS, K.O. SENTLI RSKA GORA: 590 in 574 mz, stavbno zemljišče, cena: 55 EUR/mz. KRIŽE PRI TRŽIČU: m2, zazidljiva, zazidljiva parcela z gradbenim dovoljenjem za enostanovanjsko hišo, cena: 110 EUR/m2. POSLOVNI PROSTOR PRODAMO: KRANJ. NEBOTIČNIK: 83,94 m2. štirisobno, zgrajena , 5./14 nad., pisama, možnost uporabe tudi kot stanovanja. cena: EUR. KUPIMO: Kranj <^ica kupimo kmet^sko zemljišče. Gorenjska kupimo stavbno zemljišče. Kupimo zazidljivo parcelo mz v Kranju ali okolio. Na obmo^ Gorenjske kupimo stanovanja, hiže in parc^ Pb^ takoj. Za več infermadj nas pokbčite. v/ww.lda-nepremicnine.s

23 MALI OGLASI, ZAHVALE 2 3 GG naročnine 04/ e-pošta: narocnine@g-glas.si a A-NI CA-NI, d P.E. Mlakarjeva ulica 107 (OPC Šenčur) Šenčur tel: 04/ , fiax: 04/ e-po5ta: info@nepremicntne-gani.si STANOVANjA KRANj z okolico, nujno kupimo garsonjero ah enosobno stanovanje za nam že znanega kupca. Zaželen balkon. CENA cca EUR. SKOPJA LOKA - MESTNO JEDRO, V staromesčanski hisi prodamo %estsobno stanovanje izmeri 180 rfi2. delno opremljeno Se v starinskem slogu, stropovi so leseni in visoki cca m, balkon, staro 200 let. CK-olje (lastna^, vsi priključki, potrebno adaptacije, prevzem možen takoj. CENA EUR. KRANJ-BRITOF, prodamo zelo lepo garsonjero, v prvi etaži/ rr\2, stara 3 leta. opremljena kuhinja 2 jedilnico. wc 4 kopalnica, predsoba, terasa, CK-ptin, vsi priključki, z.k. urejeno. vseljiva november CENA: EUR. TRŽIČ - BISTRICA, prodamo dvosobno predelano v dvosobno kabinetom m2. nad./4. adaptirano I balkon. CK, vsi priključki, kompletno opremljno z beio tehniko, prevzem po dogovoru. CENA: EUR. CROSUPgE - ADAMIČEVA C, prodamo enosobno stariovanje s kabinetom m2, pitličje/4, zg. leta 1988, nova kopalnica, vsi priključki, delno opremljeno. CK. kalorimetri, balkon, novi domofoni. menjana streha bloka prevzem možen takoj. CENA: EUR. HRASTJE, prodamo dvosobno stanovanje 68 m2 v hisi zg. leta 196^. 1. nadstropje, lastno parkirilče, CKotje, vsi priključki, opremljena kuhinja. balkon, vs«tjivo takoj. CENA: ,00 EUR. KRANJ PUNINA I, prodamo enosobno stanovanje mz. v 5. nadstropju/12, staro 33 let. delno obnovljeno, zelo funkcionalna razporeditev, balkon, vsi priključki, opremljena kuhinja brez bele tehnike, z.k. urejeno, vseljivo po dogovoru. CENA: ,00 EUR. KRANJ - PLANINA Ml, prodamo zelo lepo, kompletno obnovljeno trisobno stanovanje, mz, v 7. nadslropju/7, adaptirano stanovanje obrnjeno na JZ in SV. jedilnica povečana na račun balkona, vsi priključki. opremljeno in vseljivo po dogovoru. CENA: EUR. KRANJ - NAZORJEVA, prodamo trisobno sunovanje predelano v trisobno stanovanje s kabinetom. 87 nn2, adaptirano zelo dobra razporeditev, 3. nadstropje/4, klimatizirano, nova ALU-okna z ruletami, loža. opremljena kuhinja z beio tehniko, predsoba, wc in kopalnica, vsi priključki. vseljivo takoj. CENA: EUR. ŠKOFJA LOKA FRANKOVO NASE- LJE, prodamo atrijsko trisobno stanovanje. 72,90 m2, staro 21 let. delno obnovljeno 2004, pritličje/4., opremljena kuhinja brez bele tehnike, CK, vsi priključki, balkon + atrij, vseljivo po dogovoru. CENA; ,00 EUR. VIKENDI PODJELOVO BRDO med Poljansko in Sel$ko dolino se na hribu Podjelovo brdo nahaja zidani bivalni vikend, ki je oddaljen 12 km od smučarskega centra Cerkno. Objekt v Izmeri 172 m2 je bil zgrajen in dokončan leta 2000, zemljišča 1064 mz, CK - trda goriva, STAV, kompletno opremljen. 2xbalkon. terasa, garaža, ob vikendu se nahaja pomožni objekt (ločena drvarnica In večnamenski prostor), prevzem po dogovoru. CENA: ,00 EUR. AMBROŽ POD KRVAVCEM, na lepi lokaciji s čudovitim razgledom v dolino in na sosednja hribovja, prodamo bivalni zidan vikend z garažo, zgrajen leta bivalne povriine mz, zemljišča 967 mz. bivalno pritličje s pokrito teraso -f mansarda, ogrevanje na trda goriva -i- odprti kamin v dnevni sobi, urejena okolica, zemljisče je v kompletu ograjeno, prevzem možen takoj. CENA: ,00EUR ( ,00 517). Na različnih lokacijah nujno kupimo več različnih nepremičnin za nam že znane kupce. Aktualna ponudba nepremičnin na: ovosradnje.»ddptmtj«, nepremičnine venum... Britof 43, 4000 Kranj lel./fidc 04/ pm: oji/^-777 frpoita: rtdi}a9venum.st PRODAMO Zlato polje, 1,5 s stan., 41 m2, P/4. Zelo lepo stanovanje, obnovljeno in opremljeno v celoti. Primerno tudi za 4-člansko družino. Vselitev mogoča brez dodat, finančnih vložkov. Cena; ,00 EUR. Zlato polje, Kidričeva. 3s stan.. 2./2, 71,5 mi, 1. 60, balkon. Obnovljeno I. 03, opremljeno. Sončno. Odlična lokacija blizu OŠ in vrtca. UGODNA cena: ,00 EUR oz. po dogovoru. Planina 1, is stan.. 41,4 mz, 1.76, VP/7, zamenjana okna 07. Funkcionalno. Uporaba atrija. Primerno tudi za družino z otrokom. Cena: ,00 EUR Soriijevo naselje, 2 s stan., 54 mz, 6./9. prvotno stanje, dobra lokacija. Cena: ,00 EUR oz. po dogovoru. WW\5/.CORENJSKICLAS.SI Mali oglasi tel.: fax: maliogiasi@g-glas.si Mali oglasi se sprejemajo: za objavo v petek - v sredo do in za objavo v torek do petka dom.och Delovni čas: od ponedeljka do petka neprekinjeno od ure. NEPREMIČNINE STAHOVANJA PfiODAM ŠK. LOKA, garsonjera m2. na terasi, obnovlj. Kopalnica , cena EUR. Jelene Janez s.p.. Partizanska C. 40. ŠK. Loka. «041/ KRANJ novo 1 SS m2. VP. dvigalo. CK. 1.07, balkon, garažno mesto, cena EUR, Jelene Janez s.p.. Partizanska c. 40. Šk. Loka, 9 041/ ^ K(KERN NEPREMIČNINE Maistrov trg Kranj Tel. 04/ , GSM 051 / , irrfb@k3-kern.si V POOREČI prodam stanovanjsko novogradnjo. 051 / STANOVANJE s poslovnirr) prostorom v pritličju. Strazišče, 051/ KUPIM GARSONJERO ali enosobno stanovanje, sem resen kupec z gotovino, «040/ ajr0 NA OBMOČJU Sk. Loke z okolico ali Krania z okolico, za gotovino kupim stanovanje. lahko tudi starejše ali potrebno obnove. 051/ TtoesM ODDAM SOBO s souporabo sanitarij, zaposleni osebi ali študentu, pogoj: miren, pošten. «04/ ^ooesrs HIŠE PRODAM STANOVANJSKI DVOJČEK v Preddvoru, vselitev možna konec poletja 2008, 051/ VIKENDI, APARTMAJI KUPIM BIVALNI vikend ali starejšo hišo primerno za vikend na območju Gorenjske, «041 / roceaie ITD NEPREMIČNINE, IV k, d.0.0. u.v.v. MAISTROV TRG 7, 4000 KRANJ TEL: 04/25-8I-I20, 04/ M 041/ , 040/ , 041/ e-pošta: itd. nepremičnine ) slol.net POSLOVNI PROSTORI ODDAM ŠENČUR mirna, atraktivna lokacija, oddamo nove. ekskluzivno urejene pisarniške prostore od 50 do 130 m2. cca. 6 do 12 EUR/m / B008 MOTORNA VOZILA AVTOMOBILI PRODAM OPEL Corsa 1.4, I. 95. cena: 1.400,00 EUR, «04/ &3S0 MOTORNA KOLESA PRODAM NOVA. navadna 16' platišča za Golf V, Touran, A3, Octavia, «041/ AVTODELI IN OPREMA PRODAM 4 ZIMSKE 9ume Ounlop vvintersport 195/65/15 na platiščih, original za BMW serija 3-, pet vijakov / MALO RABUENE pnevmatike, od 12 do 22 col, kos od 5 EUR, nove od 20 EUR. montaža že od 17 EUR. Cvetkovičd Dobrunjska36a, Dobrunie / / ' več na svw\m.rabljene^ume.com (^OKlTrcS^ BnrtovPraprotn>li Nohk> o««p Krantsks cesta NaUo PRODAJA IN MONTAŽA: - pnevmatike m platišča. - amortizerji t^otmotr. hitri servis vozil avtooplika. vse- za podvozje vozil. izpušni sistemi, kalalizaiorji f Tel. 04/2S SI NOVE GUME Sava GY. Godrich, različnih dimenzij, 35 % ceneje / RABUENE zimske gume 175/65 R14 Eskimo S3 ter 185/65 R15 conth nental M+S / ŠTIRI zimske pnevmatike s platišči Eskimo S3 dim vožene štiri zime. prevoženih cca km, 9 041/ «377 STROJI IN ORODJA PRODAM SNEŽNI plug / GRADBENI MATERIAL GRADBENI MATERIAL KUPIM ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine iglavcev In listavcev ter celulozni les iglavcev KGZ z. 0.0., Šk. Loka, 9 04/ dop.. 041/ KURIVO PRODAM DRVA metrska ali razžagana, možnost dostave.«041/ rooasm HRASTOVA in mešana drva, 9 031/ S373 LESNE brikete za kurjavo, ugodno, 9 04/ / t 700e3&0 SUHA bukova drva / SUHA jesenova drva, možen razrez In dostava, 9 041/ ŽIVALI IN RASTLINE PRODAM LiGUSTER lepe sadike za živo mejo. ugodno. 9 04/ , 040/ SADNE sadike vseh vrst. starih in novih odpornih sort ter jabolka za ozimnico, Zakotnih. Dorfarje / SO PODARIM 4 VELIKE asp^raguse. 9 04/ KMETIJSTVO PRIDELKI PRODAM PRODAM REPO / VZREJNE ŽIVALI PRODAM BREJO kravo simentalko, cena po dogovoru. «040/ ČB BIKCA, starega 14 dni, 9 031/ DVA ČB bikca, stara 10 dni, 9 031/ JARKICE rjave, rdeče peteline. Hraš«5. Smlednik. 9 01/ PAŠNEGA bikca simentalca. starega 8 mes. okolica Radovljice, 9 031/ PRAŠIČE za zakol ali dopitanje. izločene svinje in dva bikca simentalca. cena po dogovoru / OSTALO KUPIM KOTEL za žganjekuho z dvojnim dnom I in prodam javoiieve plohe ter deske. 9 04/ ZAPOSLITVE <m/ž) NUDIM DEKLE ali žensko za pon^ v strežbi zaposlimo. PiCerija Pod gradom. Viljemina Dolhar s.p.. Koroška c. 26, Tržič, 031/ FANTA za dostavo plc zaposlimo v redno delovno razmerje, Picerija Pod gradom, Viljemina Dolhar s.p., Koroška c. 28, Tržič, 031/ B387 REDNO ali honorarno zaposlimo natakarico. Stare-Hribar Mateja s.p.. Koroška C. 59, Kranj. 9 04/ REDNO ali honorarno zaposlimo ki>haria ali Kuharico in picopeka v piceriji Oliva, Sv. Duh 140. Škofja Loka / «šE ENEGA picopeka zaposlimo v redno delovno razmerje. Ploerija Pod gradom, Viljemina Dolhar s.p., Koroška c. 26. Tržič. 031/ «TAKOJ zaposlimo slaščičadco ali kuharico. Gostilna Ančka, Delavska c. 18. Šenčur / GABROVŠEK TRANSPORT d Mala ulica 10, Honul, išče voznika kombijaza EU, 9 041/ V PE KRANJ priučimo In zaposlimo dva zastopnik za trženje medicinskega pripomočka na območju Gorenjske že poznanim strankam. Fantom International d.o.o.. Ul. M. Grevenbroich 13. Celje. «051/ ČISTILNI SERVIS Zana. Zg Gofie 87. zaposli pošteno in urejeno gospo za čiščenje stanovanjskih in poslovnih prostorov. Zaželen izpit kategorije 8. «041/ ooe37i ZAPOSUMO sobark:o in čistilko. Preša. d.o.o.,. Cerklje, za Pension Zaplata, Slovenska cesta Ceri^je. Za informadie pokbčit, 9 04/255^«2-50. ah. 031/ ooe37o MIZARJI, lesarski tehniki - takoj zaposlimo. Obič d.o.o.. Mirka Vadnova 14. Kranj 7O0e20«NUJNO iščem pomoč v frizerskem salonu Ostriženi Nace, Mavčiče 83. Mavčiče / ZAPOSLIMO delavca strojnika In delavca v proizvodnji kovinskih izdelkov. Petal Pesnik d Strahinj 31. Naklo. «031/ IŠČEM kozmetičarko za delo v kozmetičnem salonu. Seveda so zažeterte dek)vn«izkušnje. Kozmetični salon Urška. Hrušica 39. Hrušica. «041/ oe3&4 AVTOKLEPAR, za nedoločen cas. Pisne prijave na naslov Andrej Ambrožič s.p.. Lahovče 40, Cerklje, do AVTOLIČAR. za r>edoločen čas. Pisne prijave na naslov Andrej Ambrožič s.p.. Lahovče 40, Cerklje, do B093 ZAPOSLIM KOVINARJA, zaželena praksa na CNC strojih. Ropret d Hotemaže 47a, Preddvor, «041/ i IŠČEM REDNO ali honorarno delo sprejmem v gostinstvu - kuhinja, prosim, pokličrte samo resno zainteresirani. «051/860^ POSLOVNE PRILOŽNOSTI GOTOVINSKI KREDITI za vse zaposlene in upokojene. Lons, d. o. o., Gregorčičeva 8. Kranj, «04/ / UREJAMO najugodnejše kredite na hipoteko. OD ali pokojnino. V kreditno sposobnost se upoštevajo tudi dodatek za malico, prevoz, otroški dodatek itd., Planinšek k.d., ŠinkovTum 23. Vodice, «031/ KREDITi DO10 LET ZA VSE ZAP., TUDI ZA DOLOČEN ČAS, IN UPOKOjENCE do 50 % obremenitve, stare obveznosti niso ovira. Krediti. na osnovi vozila in leasingi. Možnost odplačila na položni' ce; Pridemo tudi n? dom. NUMERO UNO Robert Kukovec s.p.. Mlinska ul 22, Marib<K, telefon: 02/ ,041/ v SPOMIN Mineva žc petnajsto teto, ko poslednjič smo s^li si v roke. Predraga mami hvala ti, saj nepozabna si! STORITVE NUDIM ADAPTACIJE, novogradnje od temelja do strehe. Notranje omete, fasade, kamnite škaipe, urejanje in tlakovanje dvorišč, z našim ali vašim materialom. SGP Bytyqi d.n.o., Struževo 3a, Kranj. 041/ ASTERIKS SENČILA Roznian Peter. s. p.. Senično 7. Križe, tel.: , 041/ : žalvzije, roloji, rolete, lamelne zavese, piise zavese, komamiki, maridze. wvwv.asteriks.net 700^344 BARVANJE fasad in napuš6ev. ugodno in kvalitetno. Megamatrix, d.o.o.. Staretova 39. Kranj. «041/570^ BELJENJE notranjih prostorov, izravnava sten in stropov, odstranjevanje tapet, pleskanje oken in vrat. dekorativni ometi in opleski vam nudi Pavec Ivan s.p.. Podbrezje 179, Naklo. «031/ CELOVITE SEUTVE pisarn, arhivov, hiš. stanovanj, pianinov, dostave blaga, odvozi... SELITVE.SI - seline - prevozi - avtovleka - po vsej Slo. vvww.selitve.si. Plaja d.o.o., Hribemikova 2. U. «040/ IZDELUJEMO in prenavliamo strehe. Megamatrix d.o.o. Staretova 39, Kranj, «041/ OBNAVLJAMO KOPALNE KADI z nabrizgavanjem epoksi emajlne prevleke. Izkušnje in iamst>a3. IDEJA. Žiga Snoj. s. p., Brilejeva 16, Ljubljana 041/ POLAGAMO KERAMIČNE ploščice. Morel Dejan s.p.. Voklo 2a. Šenčur.«041/ PRENAVUAMO HIŠE in stanovanja v Kranju in okolici - rezervirajte svoj termin, Megamatrix. d.o.o.. Staretova ul. 39. Kranj, «041/ RTV SERVIS Sinko Marico s.p., C. na Klanec 53. Kranj, pop. TV, video. mabh gos. aparatov.«04/ IŠČEM IŠČEM sodelavce za proizvodnjo karbonskih In epoxy izdelkov v večjih količinah. Izkušnje zaželene, «041/ x ZASEBNI STIKI POSREDOVANJ poznanstev v preteklem letu je karakteristika ženitne posredovalnice Zaupanje za vse generacije. Ki posreduje po vsej Slo, «03/ , 031/ , 031/83&< BREZPLAČNO spoznajte fante. Ženitna posredovalnica Zaupanje, p.p.40. Prebold. «03/ / >45 DEKLETA, brezplačno lahko spoznate fante za iskrene, resne, tragne zveze iz vse države. «031/ «3. novembra je minilo petnajst let, odkar nas je zapustila draga mami, hčerka, sestra ZDENKA COTMAN roj. Sajevic, Voglje, Hvala vsem, ki se je spominjate 2 mislijo, svečko in cvetjem. Vsi njeni Vse življenje si trdo gff ral, y SPOMIN za dom, družino vse si dal. Od d^ tvojih pridnih- rok sledi ostale so povsod. Žalost, solza te zbudila ni, praztnna, ki ostala je, zdo bdi. Mineva žalostno leto, odkar si nas zapustil, dragi mož, oče, stari oče, brat in tast JOŽEF BELEHAR Hvala za cvetje, prižgane sveče in lepo. misel ob njegovem grobu. Vsi nj^ovi 6. novembra 2007

24 24 GG ANKETA Drva SO najcenejša SUZANA P. KOVAČIČ» Kurilna sezona se je že začela, letos nas je prva večja ohladitev presenetila že septembra. Zanimalo nas je, ali so vaša stanovanja že prijetno topla in katera kuriva uporabljate. Foto: Tin J Doltl Fatime SelimI: "Stanovanje smo že začeli ogrevati, kurimo pa na drva, ki jih kupujemo pri kmetih." Igor Vodnik: "Stanujem v bloku, ki so ga že začeli ogrevati; prvič so zakurili že septembra ob nenadni ohladitvi. Imamo centralno kurjavo na olje." FanI G ril: "Prvič smo zakurili pred dobrim tednom. Stanovanje ogrevamo na olje iz centralne peči. Ta način ogrevanja mi za zdaj ustreza." Emil Novšak: "Zakurili smo pred enim mesecem. Imamo kombinirano ogrevanje na dn/a in na olje, izberemo tisto, kar je ceneje. Zdaj so cenejša drva, ki jih kupimo pri kmetih." i Jože Drempetič: i "Zakurili smo pred tremi ted- : ni. Stanovanje ogrevamo na : drva ali na olje, do hiše so : nam že speljali tudi plin. Kaj! izberemo, je odvisno od ce- : ne. Zdaj so najcenejša drva." Jegličev dom bodo porušili Zaradi poplav bodo v Železnikih morali porušiti tri objekte, med njimi tudi jegličev dom. Za njegova stanovalca urejajo občinsko stanovanje na Trnju. ANA HARTMAN Železniki - Po podatkih informacijske pisarne je bilo v septembrski ujmi v Železnikih prizadetih 325 stanovanjskih objektov, od tega ima 13 poškodovano konstrukcijo. Kot je pojasnil župan Mihael Prevc, bo večino objektov možno obnoviti, zagotovo pa bo treba porušiti tri: dva starejša prazna objekta na Racovniku in Jegličev dom nasproti cerkve sv. Antona v Železnikih. Dom je v lasti tamkajšnje župnije; v njem pa sta v višjih nadstropjih živeli dve družini. Do stanovanj sicer poplave niso segle, a je objekt podivjana voda tako poškodovala, da bivanje v njem ni več varno. Prva družina se je odselila kmalu po ujmi, v njem pa še vedno prebiva Vika Pečnik s sinom, ki je v Jegličevem domu preživela 30 let. "Vse življenje sem že v Železnikih in si tu želim tudi ostati. Saj nimam kam iti. Povejte mi vi, kam naj grem," nam je s solzami v očeh nekaj tednov po ujmi Vika Pečnik se bo iz Jegličevega doma, v katerem po poplavah bivanje ni več varno, preselila v občinsko stanovanje na Trnju. / fom: tiu oou obupano pripovedovala. A kot kaže, lx) Vika s sinom v Železnikih vendarle lahko ostala." Ker je bivanje v Jegličevem domu nevarno, bomo stanovalca skušali čim prej preseliti. Ta čas zanju urejamo občinsko stanovanje na Trnju, ki je potrebno temeljite obnove in upamo, da bo do decembra primemo za vselitev," je povedal Prevc. V Jegličevem domu, ki ga bodo nato porušili, so potekale tudi pastoralne dejavnosti. "Verouk zdaj zasilno poteka v dveh prostorih v cerkvi," je razložil župnik Andrej Jemec. Nov župnijski dom ne bo zrasel na sedanji lokaciji tik ob Selški Sori, pač pa ga nameravajo zgraditi na drugi strani ceste, ob cerkvi. LJUBLJANA Dražja goriva in kurilno olje Opolnoči so se podražili motorni bencin, dizelsko gorivo in kurilno olje. To je bilo pričakovano, saj so se zadnji teden cene nafte na svetovnih trgih izredno hitro dvigovale. Razlogov je več. Analitiki razmer na naftnem trgu kot pomemben dejavnik za podražitve omenjajo nevarnost vojaškega spopada na območju Turčije in Iraka. Ponoči se je liter motornega bencina NMB 95 podražil za 0,035 vra in stane po novem 1,035 evra, liter motornega bencina NMB 98 pa se je podražil za 0,033 vra in stane po novem 1,051 evra. Dizelsko gorivo PLO 0-2 se je podražilo za 0,037 vra. Po novem stane liter dizelskega goriva 1,031 evra, liter kurilnega olja KOEL, ki se je podražilo za 0,038 evra, pa stane po novem 0,694 evra. J. K. LESCE Krizni center Kresnička vabi Na Alpski cesti 15 v Lescah deluje že tretje leto krizni center za mlade Kresnička. Center je oblika bivanja za mlade med 6. in 18. letom, ki se znajdejo v težavnem položaju v odnosih s starši, rejniki, učitelji ali vrstniki. Kresnička, ki deluje v okviru Centra za socialno delo Radovljica, je odprta 24 ur dnevno, telefona pa sta 04/ in 040/ V četrtek, 8. novembra, bo v centru od 10. ure naprej dan odprtih vrat, ki bo potekal pod geslom Enake možnosti za vse - socialno vključevanje mladih. Veseli bodo vašega obiska. J. K. Novorojenčki Minuli teden je na Gorenjskem na svet prijokalo 23 prebivalcev, od tega 16 deklic in 7 dečkov. V Kranju se je rodilo 10 deklic in 6 dečkov. Najtežja deklica je tehtala 4.220, najlažja pa gramov. Na Jesenicah je svoje glasilke prvič preizkusilo 6 deklic in 1 deček. Najtežji je bil deček, ki je tehtal gramov, najlažji deklici pa so babice natehtale gramov. Mladoporočenci Na Bledu sta se 26. oktobra poročila Miha Larisi in Marjana Markelj. Mladoporočencema čestitamo in jima s čestitko, prejeto na matičnem uradu, podarjamo polletno naročnino na Gorenjski glas. vremenska napoved Napoved za Gorenjsko Nadaljevalo se bo suho jesensko vreme. Zjutraj bo marsikje slana, čez dan pa bo okoli 10 stopinj C. TOREK -3/9 C SREDA - i / i r c Agenciia RS Zi okolje, Urad za Meteoilogito ČETRTEK MIT-C Upokojenci vabijo na odprtje razstave Ip r e d p r o d a i a Društvo upokojencev Kran) vabi na ogled razstave likovne. rn.učarskihvozovn.c skupine Univerze za tretje življenjsko obdobje. Razstavo bodo odprli danes, 6. novembra, ob v Muzeju Občine Šenčur, na ogled pa bo vse do 25. novembra. S. Š. c i o 2 0 % "S«'" ' Zagreb O 10/0 "C ^mivm/ :. - G nei^mtek RADIO KRANJ d.0.0. Stritarjeva ul. 6. KRANJ TELEFON: (04.) 2S KzoucuA (04) ik^in* (04.) iw<»u< (051) FAX: (O«) mmui. (04) nunjf EooSlor radiokranjffiradto-kranj.sl sporno stran: nfljbou POSLUSBNFL BBDMSKR POSTAJH nfl GOBENJSKEM j

25 » s s e e e e s s e e e s s e s e s e e s e» j»» # PRILOGA GORENJSKEGA GLASA llfk w jit- vi "' :-> ^ ^ i»-v, s, - _ -

26 GLASBA ZAČETEK AVSENIKOVEGA ABONMAJA Prvi koncert, posvečen dolgoletnemu klarinetistu Avsenikovega ansambla Albinu Rudanu, bo v petek, 9. novembra. DELAM NA DOLGI ROK Konec oktobra je izšla dolgo pričakovana druga plošča glasbenice, ki je v zadnjih dveh letih pretresla slovensko sceno. Neishin Nor je ta svet nas prepriča prav o tem. Noro. Jože Košnjek VAvsenikovi restavraciji v Begunjah se bo s koncertom v čast dolgoletnemu klarinetistu Avsenikovega ansambla Albinu Rudanu v petek, 9. novembra, ob 20. uri začel Avsenikov zlati abonma. Vanj je vključenili osem celovečernih koncertov, na katerih bodo znani slovenski glasbeniki in narodnozabavni ansambli predstavili člane ansambla iz obdobja, ko je njihova plošča Zlati zvoki dosegla 5-milijonsko naklado. Čast prvega koncerta je pripadla dolgoletnemu članu ansambla Albinu Rudanu. Albin Rudan, dolgoletni klarinetist Albin Rudan je bil rojen 26. julija leta 1933 v Velikem Trnu pri Krškem. Pe.sem in glasba sta bila v številni Rudanovi družini doma. Albin je imel ob instrumentalnem še izjemen pevski talent, vendar je tudi zaradi poznega mutiranja zmagalo igranje glasbila. Izbral je klarinet in končal Srednjo glasbeno šolo, nato pa še Akademijo za glasbo v Ljubljani. Že kot dijak in kasneje študent ter član Simfoničnega orkestra Radia Ljubljana, v katerem je poklicno igral klarinet, se je poznal z mnogimi takratnimi glasbeniki, tudi s člani Avsenikovega ansambla, v katerem je prvič redno zaigral leta 1961 in bil njegov član do konca njihovega nastopanja junija leta Bil je izjemen glasbenik. Brata Avsenik sta posebej zanj napisala nekaj skladb, Še posebej Pastirčka in Veter nosi pesem mojo, ki ju je na koncertih igral 15 let. Dvorane so med njegovim igranjem utihnile, potem pa so sledili dolgi aplavzi. "Zdi se mi, da smo bil v nekem smislu neponovljivi in nezamenljivi. Avseniki smo bili kot Beatlesi na svojem področju: ob svojem času in s stalnimi člani," je pred leti o Avsenikovem ansamblu povedal Albin Rudan. Albin Rudan (drugi z leve) se je vedno močno vživel v glasbo. (Fotografiji sta iz knjige Ivana Sivca Brata Avsenik, evropski glasbeni fenomen iz Begunj na Gorenjskem) Igor Kavčič Ko se je pred dvema letoma poleti na radijskih valovih pojavila s skladbo v angleščini, si nihče niti pomisliti ni upal, da Neisha ni vzhajajoča superzvezdnica kakšne od velikih glasbenih založb, ampak je Neža Buh, mlada vsestranska glasbenica, študentka kompozicije in klavirja na Akademiji za glasbo v Ljubljani, ki izhaja iz glasbene družine s Hlavčih Njiv v Poljanski dolini. S hiti Planet za zadet, Malo tu, malo tam, 'Maš še kje čas... odlično ploščo je prepričala tudi najbolj zahtevno občinstvo, z velikimi koncerti v Križankah in Cankarjevem domu, predvsem pa nezaigrano pristnostjo tako na odru kot drugod, je osvojila še srca. Redko katera plošča je bila tako pričakovana kot nova Neishina. Zdaj je tukaj. Boljša kot kdajkoli prej. Ko sem danes dopoldne čakal znanko, da se oglasi na mobilni telefon, sem na odzivniku poslušal tvoj novi hit Zaradi upanja. Radijske postaje te "dobro vrtijo", vidim te na naslovnicah revij, v tv oddajah... Vrnila si se na sceno, čeprav pravzaprav nikoli nisi odšla... Pa vendarle, čakali smo novo zgodbo, ki je sedaj tu.' "Plošča je izšla in trenutno smo v fazi širjenja dobrega glasu o njej. Tako sem v medijih te dni mogoče bolj prisotna, kot sem bila sicer v zadnjih pol leta, ki sem jih poleg koncertiranja v veliki meri preživela v studiih." Tokrat je bilo zagotovo drugače kot prvič pred dvema letoma, ko si se na slovenski glasbeni sceni pojavila bolj kot ne iznenada? "Zagotovo. Takrat so se mi vse te kultne stvari zgodile na "en, dva, tri", prva plošča, velik uspeh, koncerti, vse je šlo zelo hitro. Nisem pa imela časa, ki si ga vsak glasbenijk želi, ko dela ploščo. Zdaj je bilo drugače. Po skoraj dveh letih je bil čas, da se nekoliko umaknem. Vsak umik ponavadi pomeni, da bo sledil nov napad. Ta seveda s seboj prinaša tudi pritiske, kompromise... in ugibanja javnosti, kakšna bo po uspešni prvi druga plošča. odločoa sem se, da bom tudi Neisha v osnovnem elementu: za klaviaturami in mikrofonom nedavno v Domžalah pred navdušeno publiko /FotoiTina oou s to ploščo poskušala biti čimbolj življenjska in realna. Sama vseskozi pišem besedila, ki so neka refleksija na življenje, kakršnega živim, živimo. Med številnimi pesmimi izbiram tiste, ki najbolj odslikujejo situacijo, v kateri se nahajam. Sicer pa, glasbo moraš pisati vseskozi in pri tem ujeti prave momente, jih zbirati in hraniti, dokler ne najdeš v njih rdeče niti, ki gradi koncept albuma. Delam namreč "old fashion" albume, torej ne po sistemu singl na singl, na koncu še par remix posnetkov in plošča je tu." Je lahko druga plošča tudi odločilna, kam v nadaljevanju bo šla glasbenikova pot... "V svetu glasbenega shovv businessa je na vrhu velika gneča, potem dolgo ni nič, sledi pa množica talentiranih. Če bereš izjave R&B izvajalcev, dobiš občutek, da ti vseskozi tekmujejo. Zelo veliko je izvajalcev in vsi hočejo biti čimprej številka ena. Zato delajo prehitro v nekakšni ihti in predvsem ne tisto, kar so oni sami. )az sem se plošče lotila t)oij sproščeno. Preprosto sem delala svojo glasbo." Kaj meniš, katera pesem je meni kot rokerju najprej "zlezla pod kožo"? "Mogoče Stokrat bolje mi je zdaj?"... z rockovsko melodijo in kitarskimi dodatki. Muziko na plošči odlikuje tudi izjemna produkcija, v aranžmaje si vključila množico inštrumentov. Pesmi so izredno polne, hkrati pa vsako pesem lahko igraš brez vsega ostalega. Preprosto sedeš za klaviatiire in odigraš. "V tem je vsa stvar. Osnova glasbe, na kateri gradim aranžmaje, je tako ali tako narejena z vokalom in klaviaturami. Aranžmaji v končni podobi pogosto nastajajo v studiu. Sicer pa gledam, da posamezni aranžma "ne ukrade" komada, gre samo za dodatke, okraske, ki obogatijo skladbo." Pesmi še pišeš v glavnem v anglešdni? "Osnova je vedno moje besedilo v angleščini. Pri poslovenjenju besedil pa sodelujem z Rokom Vilčnikom, ki ima res izjemen besedni zaklad. Ko sedim ob klavirju in skladam, se lažje izražam v angleščini, res pa je, da je tudi žanr glasbe, ki jo delam, nekako vezan na angleščino." Ploščo zaključuješ s tremi pesmimi v angleščini... Misel na zahodni trg, kjer si se predstavila tudi s svojo prvo ploščo, še ostaja? "Šla sem se pokazat in sem doživela tudi povsem konkreten odziv. Seveda pa ne bi rada podpisala kaj manjšega, lokalnega... Če že bom kaj delala v tujini, želim, da gre za večjo pogodbo, ki bo zavezujoča z vseh strani. Ni pomembno, od kod in kdo si, bistvo je tvoja glasba. Ob tem velja, če hočem delati v tujini, se moram tja preseliti, saj je nujno, da si vselej nekje na dosegu. Nemogoče je delati na daljavo." Zagotovo je pomemben "cel paket". To da sama pišeš glasbo, besedila in aranžmaje, da si lepa mlada ženska, da na odru izžarevaš posebno energijo... "Bistvo je v tem, da se tam pojaviš v naravni, organski obliki, da jih prepričaš v živo in ne z nekimi posnetki in fotografijami. Sama se grem vse to zelo zares, saj nameravam to, kar delam, početi zelo dolgo in se ne bi rada iztiržila v mladih letih, potem pa odprla restavracijo..." Aha, prva plošča še ni obrodila v tej smeri? "Ha, ha... Veliko denarja sem vložila v opremo, ozvočenje, klaviature..." Rumeni tisk te zaenkrat še pusti na miru...? "Bolj se obremenjuješ z njimi, bolj te imajo v šahu. Sama nisem bralec tovrstnega tiska, me pa kakšna "tračka" na moj račun bolj zabava kot obremenjuje. Če bi si blazno želela pojavljati na m- menih straneh, bi se že gibala tam, kjer bi me zagotovo našli. Sicer pa, so javne osebnosti, ki nudijo veliko več tovrstnega materiala kot jaz. Znam ločiti zasebno in javno. Sam se odločiš, ali greš z žura domov ob pobioči in si "cool", ali pa ob treh in "naklan". V bistvu sam pišeš medijsko zgodbo o sebi." Gallusova dvorana Cankarjevega doma, kjer boš konec meseca, 27. novembra imela koncert, je koncertao prizorišče, do katerega imajo slovenski glasbeniki velik "rešpekt"? "Tako Cankarjev dom kot Križanke sta ljulturna hrama, pri katerih rečeš ufhf, to pa je nekaj. Priznam, vedno imam nekaj zdrave treme Sta pa povsem različni prizo rišči in v vsakega moraš zna ti vdihniti kakšno posebnost, Koncert je dogovorjen, nekaj sestankov še imam na to temo, bomo pa s fanti te dni intenzivno začeli z vajami."

27 KU LTU RA SONČNE POKRAJINE v Mali galeriji Likovnega društva Kranj razstavlja akademski slikar Boge Dimovski. Igor Kavčič Kot da so se prvi novembrski dnevi nekoliko nalezli svetlih rumenih barv, ki v teh dneh žarijo iz društvene Male galerije na Glavnem trgu v Kranju. Tokrat namreč svoja slikarska platna razstavlja član likovnega društva Kranj Boge Dimovski, po rodu Makedonec, ki že več kot trideset let, vse odkar je študiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljul> Ijani, živi v Sloveniji, že dolgo pa živi in dela v okolici Kranja, kjer si je tudi ustvaril družino. "O slikarju Bogetu Dimovskem in o njegovem delu ni lahko spregovoriti. Lažje je, če ga osebno poznaš in do neke mere, do koder se le da, tudi spoznaš," je v nagovoru k razstavi povedal njegov poklicni in tudi sicer dober prijatelj, akademski slikar Zmago Puhaj, ki ga z Bogetom vežejo isti profesorji, številne akdje in izobraževanja, kd sta jih skupaj speljala v Kranju, likovne kolonije, delovna srečanja in pozno večerne debate o likovni umetnosti. Likovni svet Dimovskega je svet izpod rumenega ma- Boge Dimovski, glasnik rumenega makedonskega sonca / fmo: igor K»<if kedonskega sonca. Njegove abstraktne pokrajine, s katerimi se predstavlja tokrat in so tudi v središču njegovega likovnega ustvarjanja zadnjih let, so odsev večplastnega slikarskega razmišljanja. Za avtorja značilno barvno stopnjevanje, kombiniranje hladno-toplih odtenkov gledalca popeljejo v sončne krajine, ki jih vztrajno združuje v zanimive slikarske kompozicijske rešitve. "Abstrakcija mi predstavlja osebni izziv ustvarjalnega nemira. Zanima me "površnost" likovnih oblik in predvsem sled na prazni slikarski ploskvi...," razmišlja Dimovski in dodaja, da v svojih delih stremi k iskanju drugačnih, preglednih, odprtih in razpršenih kompozicijskih rešitev. Poteza je tista, ki vodi Bogetov čopič, in seveda tehten razmislek, kaj in kako bo njegova misel izražena na platnu. "Ko ga opazujem pri ustvarjanju, ugotovim, da več razmišlja kot slika, ko slika, pa podaja na platno ah papir res nujne in minimalne likovne informacije ter ostaja zvest ideji čistega abstraktnega slikarstva," je ob odprtju še povedal Puhar. Razstava, ki bo jesenske duše v Mali galeriji grela še do 14. novembra. KRANJ Marenčičev teden V Fotografskem društvu janež Puhar v spomin na letos preminulega kranjskega fotografa Janeza Marenčiča od 6. do 13. novembra pripravljajo Marenčičev teden. Prvi dogodek bo danes, 6. novembra, ob 19. uri, ko bo v veliki konferenčni dvorani Gimnazije Kranj na ogled projekcija fotografij z nedavnega i. mednarodnega FIAP salona digitalnih fotografij v Celju. Osrednji dogodek tedna bo jutri, v sredo, 7. novembra, ko bo ob 18. uri v Prešernovem gledališču slovesno odprtje in podelitev nagrad za razstavo "Pokrajina 2007". Razstava črno-belih in barvnih fotografij krajine bo odprta od 7. novembra do 2. decembra v galerijah Prešernove hiše in Mestne hiše. I. K. Slike Biserke Komac na Domplanu Razstavišče v podjetju Domplan na Bleiwelsovi cesti v Kranju, v teh jesenskih dneh plemenitijo dela likovne ustvarjalke Biserke Komac. Komačeva, po stroki sicer grafična oblikovalka, se tokrat predstavlja z akrtli, v katere je v iskanju svojega likovrrega izraza uvedla filigranski raster, s katerim na slikarskem platnu dosega novo dimenzijo. Njena priljubljena motivika portreta, tihožitja, krajine tako dobiva nove razsežnosti. Razstava bo na ogled do 5. decembra. I. K. Zadnji ostanki, akril na platnu LJUBUANA. Misterij svetlobe/m isterij teme še v galeriji ArLsi ^ Po razstavah na Ravnah in Slovenski Bistrici bo akademska slikarka Klementina Golija slike iz cikla Misterij svetlobe/misterij teme predstavila še v Ljubljani. Odprtje razstave v galeriji Art.si na Židovski ulici v Ljubljani bo v petek, 9. novembra, ob 19. uri. I. K. KRAN) Puhart v gledališkem klubu RAOovgiCA Znak kulturne šole v Radovljico Zdravo spanje in zanimivo branje V Klub Prešernovega gledališča Kranj so okviru kulturniških večerov v foaje gledališča jutri, v sredo, 7. novembra, ob povabili člane družine Puhar, ki svojo ustvarjalnost združujejo v družinskem podjetju Puhart. Pod naslovom PUHart za Kranj, bodo Puharjevi predstavili svojo vizijo in ideje za kulturno poživitev mesta, kar v svojem kulturnem centru od letošnje pomladi tudi že intenzivno počnejo. O svojem delu nam bodo natrosili nekaj zanimivosti in poskrbeli, da boste lahko ustvarjali tudi sami. Za člane Kluba je vstop prost, za nečlane pa 2 evra. I. K. Zveza kulturnih društev Slovenije je nekaj slovenskim osnovnim šolam podelila priznanja za kulturne šole leta Med njimi je edina na gorenjskem priznanje prejela Osnovna šola Antona Tomaža Linharta iz Radovljice. Kot so zapisali v obrazložitvi, šoli podeljujejo priznanje odličnosti v gledališču za trajno delovanje na gledališkem področju, predvsem 20-letn0 delovanje otroškega gledališča Linhartovi čuki, ki ga je dolgo vodila pedagoginja Mira Stušek, pa tudi za imenitno uprizoritev Linhartovih sanj, posvečeni 250-letnici rojstva A. T. Linharta. L K. P P - e & S C D N i ^ J l C E ladijtvg, Darilo za naše nove naroaiike - vzglavnik Dremavček latex! Novi naročniki poleg darila ob narodlu časopisa za najmanj 1 leto le-tega prejemajo kar 3 mesece brezpladio, naročniki pa so vedno deležni tudi posebnih ugodnosti *. Ne odlašajte,! naroate se še danes! Pokličite 04/ vsak delovni dan od 8. do 19. ure, nas obiisfite na Bleivveisovi cesti 4 v Kranju, oddajte naročilo po e-pošti: narocnine@g-glas.si ali na ril Prodana (au nglaiifta Oremav(Hi bi«je 67 novi naiodilld pa ga ptcjnkto btuplaftn. burate bhko ludi med dnjjm praklifriinii darili. Na(0<niki imajo 10-2S% popum pri pb6lu naio(nim. traplaino so neqo(fc» zavarovani, ettol na me«lamm b oi^av^ mas ogla;, uvdjavfajo popust pri Mioipu knjig idf. Gorenjski Glas 2a vat btlelims lat

28 TELEVIZIJA OTROCI S PETRIČKA Dokumentarji film TV Slovenija v produkciji Arsmedie in zmagovalec io. Filmskega slovenskega filma Alenka Brun utri ob bodo na pr- I vem pn^ramu Televizi- I je Slovenija v Doku- I mentarcu meseca pred- B vajali film Otrod s Pet- ^ rička, režiserja Mirana Zupaniča. Na 10. festivalu slovenskega filma v Portorožu je prejel nagrado vesna za najboljši film po mnenju strokovne žirije. Film je prejel še dve nagradi - vesni, za glasbo jo je prejela Bojana Ša- Ijič Podešva, in za montažo Jaka Kovačič. Film je nastal v koprodukciji uredništva dokumentarnih filmov Televizije Slovenija ter filmske in video produkcije Arsmedia. Film obravnava kruto usodo otrok, ki so jih junija leta 1945 ločili od staršev, s katerimi so bili zaprti v taborišču Teharje pri Celju, in jih odpeljali v otroško taborišče Petriček. Starše so brez sojenja pobili in pokopali na neznanih krajih, otrokom pa so z različnimi vzgojnimi ukrepi poskušali iztrgati staro identiteto in jim s silo privzgojiti novo. Danes so to ljudje v poznih letih, ki govorijo o svojem težkem življenju brez grenkobe, vendar z zavestjo o veliki izgubi. Režiser dokumentarnih in igranih filmov Miran Zupanič je nagrajenec številnih mednarodnih filmskih festivalov. Za televizijski igrani film Operacija Cartier je leta 1992 prejel nagrado združenja evropskih televizijskih postaj Circom Regional Grand Prix Fiction in Circom Regional Avvard za najboljšega režiserja. TRIJE PRIŠLI, DVA ZAPUSTILA KMETIJO Minuli teden so na Kmetijo prišli trije novi tekmovalci, eden jo je zapustil takoj naslednji dan, ena pa po sobotnem dvoboju. D Nina Valant Novi tekmovalci, Nina, Ljubinka in Vinko, so minuli teden prišli na Kmetijo. Starim članom družine, to ni bilo najbolj všeč, so se pa ravno zaradi novincev med seboj bolj povezali in zgladili manjše spore. Novinci so se morali dokazati, saj je imel samo eden možnost obstanka na Kmetiji in tako pravnomočnega članstva v dnižini. Tekmovalec Vinko je Kmetijo zapustil takoj po prvi noči, ki so jo novinci preživeli na seniku, kot dekle in hlapci. Nina in Ljubinka sta naslednji dan sočlanom družine zaupali, da ju je Vinko ponoči otipaval, on je trdil, da se ničesar ne spomni. Beseda Glave družine je na Kmetiji 'zakon' in Jurij se je tako predčasno odločil, da je prvi od novincev, ki bo moral zapustiti Kmetijo, prav Vinko. Stari člani družine so Nino določili za prvo dvobojevalko, Ljubinka je postala enakopravna članica družine. Temnolasa Nina je za svojo nasprotnico izbrala Adrijano, Jurij pa je določil, da se bosta pomerili v znanju. Brika, kot kličejo Adrijano člani družine, je po pričakovanjih premagala novinko Nino in si tako priborila še en teden življenja na Kmetiji. Sicer pa so člani družine tokrat prvič neuspešno opravili nalogo, ki jim jo je dal gospodar Marijan Podobnik. Tokratna zadolžitev je bila izgradnja zajčnika. Dekleta so se odločila, da ga bodo zgradila sama in s tem fantom dokazala, da so enakovredna. Poleg gradnje zajčnika so opravljala še vsa ostala dela, kot so pomivanje posode, pranje cunj in seveda kuhanje. Na žalost si je Jurij napačno zapomnil gospodarjeva navodila in zajčnik ni bil zgrajen v pravilnih merah, zato so ga morali popraviti. Gospodar bo kunce pripeljal še enkrat v tem tednu, če pa jih bo na Kmetiji tudi pustil, je seveda odvisno od tega, kako dobro so člani družine znova zgradili zajčnik. Nina je za svojo nasprotnico izbrala Adrijano, vendar se je Izkazalo, da sta v znanju šibki tako ena kot druga. Sreča je bila tokrat na AdrijaninI strani./fmo POPTV Vinko je na kmetiji kot novinec preživel zelo malo časa. Zakaj, vedo on, Nina In Ljubinka. /Foto PopTv REKORDNO PREVERJENO 1. koncert posvečen Albinu Rudanu , ob 20. uri Dvorana pod Avsenikovo marelo v Begunjah. Igral bo Hišni ansambel Avsenik s klarinetistom Vitem Muženičem in glasbenimi gosti: Mitja kvintet, Robi Primožič, Kvartet klarinetov. Jure Valjavec, Sandra Križan, Alfi Nipič. Voditelj večera: Jure Sešek. Tradicija Avsenik, d. o. o., Begunje 21,4275 Begunje, T: , F: , avsenik@avsenik.com, wwwjivsenik.com ' ^ ^ ^ S b ^ M CorenjskiGlas ^ ^ Nina Valant Zadnje oktobrsko Preverjeno na POP TV je buo posebno, samo z eno temo - največjo in najbolj tragično slovensko letalsko nesrečo na Korziki. Oddajo Korzika - tragedija, ki se je spomnimo je pripravila novinarka Janja Kobal Ocvirk s snemalcema Rokom Plešnarjem in Blažem Ocvirkom. Preverjeno, ki je gledalcem nesrečo približalo, osvetlilo in prikazalo iz vseh zornih kotov, med dmgim tudi z virtualno rekonstrukcijo leta Ljubljana-Ajaccio, in usodnimi zadnjimi štiri minutami, je med gledalci doseglo izjemen odziv. Oddaja je namreč zabeležila doslej rekordno gledanost. Posebno Preverjeno si je ogledalo kar več kot 415 tisoč gledalcev, starejših od deset let (22,8-odstoten rating) oziroma več kot polovica vseh takrat zbranih pred malimi zasloni (54-odstoten delež). Še v višjem deležu, kar 58 odstotkov, je oddajo spremljala ciljna publika (18-49 Vir: AGB Nielsen Media Research, Preverjeno je bilo tako 'top ena' oddaja dneva oziroma Janja Kobal Ocvirk oddaja z daleč najvišjim odzivom gledalcev v obeh ciljnih skupinah in je še naprej najbolj gledana torkova večerna oddaja na slovenskih televizijah.

29 KINO, SPOREDI, RADIO VELIKA ZABAVA Z MALIMI ŽOGICAMI Deha ^rsa Ravnodušni Randy je mojster namiznega tenisa, toda po številnih sporih je opustil profesionalne vode in z neobičajnimi nastopi le še zabava ljudi. Nekega dne pa država potrebuje njegovo pomoč. Alenka Brun Vskrivnem svetu ekstremnega namiznega tenisa se neizprosna konkurenca pomerja v usodnih dvobojih. V vrtinec podivjane igre je posrkan tudi nekdanji as namiznega tenisa Randy Dayton, ko ga agent FBI Rodriguez pošlje na tajno misijo. Randy je odločen, da se bo vrnil in si priigral svojo nekdanjo slavo, hkrati pa odpravil ubijalca svojega očeta in enega najbolj iskanih mož FBI, smrtnega sovražnika Fenga. Toda dve desetletji po zadnjem dvoboju sta vrnitev in maščevanje brez uigrane ekipe skorajda nemogoča. Randy potrebuje duhovnega vodjo in trenerja, zato se obrne na izkušenega in preudarnega Wonga in njegovo izjemno privlačno nečakinjo Maggie, ki sta imela v preteklosti prav tako opravka s pokvarjenim Fengom. Vse poti vodijo na Fengovo skrivnostno prizorišče edinstvenih turnirjev v namiznem tenisu. Tam se mora Randy med drugim soočiti tudi s svojim nekdanjim olimpijskim tekmecem, neustrašnim Karlom Wolfschtaggom. Ko žogice pobesnijo je športna komedija, ki prihaja v naše kinematografe 8. novembra. Trije nerodni in nesposobni prijatelji se odločijo udeležiti taborjenja, a jih zamenjajo za vojaške rezerviste in napotijo naravnost v Irak. Kot da nesreč še ni bilo dovolj, jih brez njihove vednosti odvržejo nad Mehiko. Prijatelji so prepričani, da so pristali v Iraku, zato načrtujejo napad na bližnjo vasico In res uspejo pregnati lokalne kriminalce. Njihovo početje postane trn v peti šefa mafijske združbe, ki nad njih pošlje svojo vojsko, zato morajo prijatelji odložiti kozarce piva in se zvaliti iz visečih mrež, ter enkrat za spremembo dokazati, da se tudi v njih skrivajo junaki. A. B. Sedem dni skomin Ustvarjalca komedij Butec In butec, Nori na Mary in Ljubezen je slepa nam tokrat predstavljata zgodbo ljubezenskih skomin in zabavnega trpljenja neodločnega Eddieja, ki nikakor noče zapustiti samskega stanu. Potem spozna zabavno Lilo. Že na poročnem potovanju se Izkaže, da je Lila vse prej kot njegova sorodna duša, saj njene čudaške navade Eddieja spravljajo ob pamet. A. B. RADIJSKI SPOREDI Radio Kranj 97,3 Mhz ( Torkova tema dneva, ki se začne ob 9.20, je rezervirana za pogovor z županom občine Škofja Loka Igorjem Drakslerjem. V sredo ob isti uri bodo gostili predstavnika Zavoda za turizem Kranj, popoldne ob pa pripravljajo okroglo mizo Kam z odpadki. Svoja mnenja bodo soočili predstavniki Mestne občine Kranj, Civilne iniciative Mlake In Tenetiš ter Ministrstva za okolje in prostor. V četrtek po i6. uri se odpravite na potepi Dašo Šter, ob 17. uri pa vključujejo 4. radijsko mrežo in predvajali bodo soočenje kandidatov za predsednika države. V petek ob 9.20 v studiu pričakujejo Francija Zavrla, ob pa lahko prisluhnete oddaji o Evropski uniji, ki jo pripravlja Peter Šalamon. Slednji bo tudi petkov večerni gostitelj. Petrov petek se bo začel ob 20. uri. V soboto ob 9.30 bodo na svoj račun prišli najmlajši poslušalci Radia Kranj, po i6. uri pa ljubitelji planin. V nedeljo ob prisluhnite Po domače na kranjskem radiu, Vesna Sodnik pa po 17. uri vabi na filmsko odisejo. Radio Potepuh, 91,0 Mhz (Tele-TV in Sat-Tv) ( Kljub nižjim temperaturam bomo tudi v tednu, ki je pred nami, obiskali kar nekaj slovenskih občin in krajev in vam dali namig za ogled katere od zanimivosti ali prireditve. V torek naj opozorimo na pogovor z županom občine Bled, g. Janezom Fajfarjem ob 12.10; ob prisluhnite Veroniki v oddaji Moja dežela; ob pa ne pozabite na Babičine nasvete. O rožicah bo govora v sredini oddaji Rože&Vrt ob 14.10; ob pa ne zamudite Mozaika Slovenije, ki ga pripravlja Agencija Sabaa. V petek naj opozorimo na oddajo Moja dežela ob in oddajo, ki jo pripravlja Saša Einsiedler, Živimo lepo ob V ponedeljkovem Zdravstvenem kotičku ob vam bomo spet predstavili eno od rastlin, ki s svojimi učinkovinami zdravilno deluje na naše telo. Radio Sora 91,1 Mhz (vww.radio-sora.si) > V današnji, torkovi oddaji aktualno bodo spregovorili o škofjeloškem Lasu, ob pol enajstih pa v Vrelcih zdravja in lepote govorili' o zdravi hrani ob Martinu, pa tudi malčki bodo ob razmišljali o martinovanju in vinu. V sredo ob devetih bodo gostili Prešernovo gledališče, ob enajstih žirovskega župana Bojana Starmana. Sredino pozno popoldne in večer bosta namenjena oddaji Na planetu glasbe, ob 20. uri pa vas k poslušanju vabijo študentje. V četrtek ob devetih bodo spregovorili o delovanju Informacijske pisarne v Železnikih, ob enajstih reševali vaša vprašanja in pobude, ob 17. uri pa boste lahko prisluhnili soočenju obeh predsedniških kandidatov, ki ga v okviru 4. radijske mreže pripravljajo v studiu radia Odmev. V petkovem dopoldnevu boste slišali nasvet za izlet, nato izbirali dogodek, ki odmeva, ob pol enih pa poslušali še tedenski pregled v oddaji Od petka do petka - tednik. V popoldanski petkovi razglednici po i6. uri vas bo Bojana Pivk povabila na martinovanje. V soboto dopoldne, ob 10.30, bodo minute namenili ljubiteljem malih živali, popoldne bo športno obarvano. Nedeljski duhovni misli ob pol osmih bo ob devetih sledila oddaja Zakladi slovenskih spominov, ki bo Martinovo obarvana, v kmetijski oddaji ob enajstih pa bomo govorili o katalogu kalkulacij. V ponedeljek ob devetih bodo gostili poslanca Milenka Ziherla, spremljali pa bodo tudi rezultate predsedniških volitev in odzive nanje. Radio Ognjišče, 104,5 Mhz ( V torkovi oddaji Karitas ob bodo podali poročilo o septembrskih poplavah. Po 14 dneh bo med 17. in 19. uro spet športna oddaja, ob 22. uri bo Sončna pesem posvečena duhovno ritmični glasbi. V sredinem Pogovoru o... ob 17. uri se bosta soočila kandidata za predsednika države, ob boste prisluhnili pričevanju duhovnika Stanislava Sivca, ob pa bodo govorili o Pavlovih pismih Kološanom, Efežanom, Timoteju in Titu. V četrtek ob 17. uri bo oddaja o referendumu o zavarovalnicah, v kateri se bodo soočili predstavniki vlade, parlamenta in državnega sveta. Ob v Karavani prijateljstva pa bodo rubrike: deset zanimivih, deset glasbenih, izbor desetih NAJ pesmi leta 1978, io modrih, srčna desetkah. V petkovi rubriki Za zdravje se je treba odločiti ob se bodo ozrli na martinovo pojedino. V soboto ob ii. url bo oddaja Za življenje, za danes In jutri, ob 17. uri pa Slovenc Slovenca vabi. V nedeljo ob 9. uri boste več slišali o slikarju Stanislavu Rapotcu, ob 17. url pa o delovanju Rafaelove družbe. Radio Triglav, 96,00 Mhz (wvw.radiotriglav.sl/spored/) Sreda naši mali prijatelji, Smodlakov spletni dnevnik, nasvet psihologinje, lo.oo - Nismo sami (Evropsko leto enakih možnosti za vse) Oddaja, Zlata kočija Formula i, Glas ljudstva, Evropa na Triglavu, Razgled s Triglava na občino lesenice, Gorenjska, tu smo doma, Moda m čas: modni dodatki za poslovneže, Druga stran, pot k svetlobi in zdravju z Antonom Hladnikom. Petek Osrednja Informativna oddaja Lokalne skupnosti Obla Gorica, Planinski nasvet, davčni nasvet, Nismo sami (Evropsko leto enakih možnosti za vse) Oddaja, nasvet, doktor Petek, Pohvala, bodica tedna, razgled na občini Bled in Gorje, Podjetniški clk-cak. Po 18. Uri - prenos hokejske tekme v ligi EBEL Acroni - Olimpija. Sobota razgled s Triglava na občino Žirovnica, Beseda mladih, Motorci, Potuj, pripoveduj, Gorenjska, tu smo doma, Moda in čas -1. Ponovitev, Minute za ljubitelje resne glasbe, Duhovni razgledi. Nedelja Glasbena malha, Pravljica, Triglavska kuhalnica, mali oglasi po telefonu, nedeljski pogovor, Tedenski pregled, Dobri ljudje, Vstati in obstati, Po 18. Uri - prenos hokejske tekme v ligi EBEL Gradec: Acroni, po 19. uri - spremljanje Izidov 2. kroga predsedniških volitev in referendumov. KINO SPORED KINO anhr, KRANJ Torek, ZVEDNI PRAH In 2130 PETELINJI ZAITRK Sreda, J0 ZVEDNI PRAH in 21 JO PETELINJI ZAJTRK četrtek, J0 SEDEM DNI SKOMIN Petek, In SEDEM DNI SKOMIN 2130 ŽAGA IV (Ne priporočamo mlajiimodieiet!) Sobota, in SEDEM DNI SKOMIN 2130 ŽAGA IV (Ne priporožamo nilaj- $lmod16let!) Nedelja, in SEDEM DNI SKOMIN ŽAGA IV (tje priporočamo mlajšim od 16 let!) Ponedeljek, SEDEM DNI SKOMIN PIRATI S KARIBOV: NA ROBU SVETA KINO 21LEZAR, JESENICE Torek, IZDAJALEC Petek, VSEMOGOČNI EVAN SLUTJA Sobota VSEMOGOČNI EVAN SLUTJA KINO SOR«,iKOFJA LOKA Četrtek, SLUTNJA Petek, SUPER HUDO PLANET TERORJA Sobota, SUPER HUDO PLANET TERORJA Nedeljka, SLUTNJA EiaBoaa gggggbgge SUDOKU Navodila; v kvadrate vpišite števila od 1 do 9 tako, da se ne bo nobeno število ponovilo ne v vrstici ne v koloni ne v enem izmed odebeljenih devetih kvadratov. S«TAVII«: PEU«F

30 TOREK B ~ mmamja OTROŠKA PERESA Recept proti dolgočasju Vzamemo smeh in veselje, malo igre in ščepec želje. Mešamo od desne proti levi, dodamo glasbo po potrebi. Pripravimo krožnik iz narave ter pribor spleten iz trave. Da ne bo govorjenje na pretek, želim vam še: dober tek! Nika Bevk, 4. a, OŠ Ivana Tavčarja, Gorenja vas Pesem Pesem je lahna meglica, ki ima krila kakor ptica. Z njimi leti in si srečo želi. Ko pa ta ptica pristane, vedno domišljijo ujame. To domišljijo oddaja in jo še drugim poraja. Haikuji Sonce zahaja, ti stojiš osamljen tam in nekaj čakaš. Barve so lepe jeseni, preden pride ful hladna zima. Maja Urh, 8. c Tanja Ferčej, 8. b Magdalena Cogala, 5. r. PŠ Selca Potok žubori, se v kamne zaleti, raztreščil jih bo. Nina Kokalj, 8. c Pomlad, poletje, pride jesen in zima. Lepo je, lepo. Nastja Bojič, g. a Kratke pesmi haikuje so napisali učenci OŠ Stražišče. TISOČ UGANK ZA ŠOLARJE Tokrat vam Franc Ankerst zastavlja naslednjo uganko: Kdo neki žival je rogata, če njen sin en majhen je cik, z voličem, v štali, sta brata, njun ata pa vaški je bik? PESTRE KROMPIRJEVE POČITNICE Med krompirjevirni počitnicami so v Mladinskem centru Tržič kegljali, dolbli buče in ustvarjali s stanovalci Doma Petra Uzarja, v kranjskem Škrlovcu pa so za mlade pripravili sabljaško delavnico. Ana Hartman Letošnje krompirjeve počitnice v Mladinskem centru Tržič in kranjskem dnevnem centru za mlade in družine Škrlovec niso imele nič skupnega s krompirjem. Dejavnosti, ki so jih za mlade obiskovalce organizirali v Tržiču, so potelole v znamenju buč, športa in druženja. Počitniški teden se je začel zelo aktivno, saj so se odpravili na ttžiško kegljišče. "Prijamo osebje nam je pokazalo nekaj pravih kegljaških gibov, s pomočjo katerih smo se podali v boj s keglji. Ob izteku kegljaškega dopoldneva smo bili že pravi mojstri v lučanju krogel," je razložila vodja mladinskega centra Melita Košak. Naslednji dan smo se lotili izrezovanja buč za bližajočo se noč čarovnic, poleg tega pa so združili še kuunaiične spretnosti in spekli hnistljave piškote, ki so, kajpak, šli za med. Minuli petek, na zadnji počitniški dan, so se odpravili na obisk v Dom Petra Uzarja v Bistrid pri Tržiču. "Z otroki in mladostniki smo se podali na prijeten jesenski sprehod in se stanovalcem doma pridružili pri ustvarjanju s steklom," je pristavila Košakova. IDAK^m Takole so mladi iz Tržiča med krompirjevimi počitnicami osvajali kegljaško znanje. Vse prej kot dolgčas pa je bilo tudi dvajsetim mladim obiskovalcem kranjskega Skrlovca, za katere so minuli ponedeljek pripravili sabljaško delavnico. "Izpadla je zelo posrečeno, organizirali pa smo jo v sodelovanju s sabljaško sekcijo Duel Tabor iz Ljubljane. Delavnico sta vodila izkušena sabljača, večkratna državna prvaka Aljoša Cetinsld in Matevž Cvetkovič, otroke pa smo mirili delavci Skrlovca. (smeh) Ugotovili smo, da je sabljanje zelo zanimiv šport, pri katerem moraš biti taktičen in natančen, pa tudi veliko kondidje moraš imeti. Naslednji dan, torej v torek, smo skoraj vsi čutili stegenske in ritne miši- Na obisku v Domu Petra Uzarja TOM. ROPOT IME PEV«KRAJNČAN ce, tako da se je obisk kranjskega bazena zelo prilegel," je strnila Anja Stipanovič. Počitnice so bile za otroke razumljivo prekratke, a se v Škrlovcu že pripravljajo na taborjenje v Radovni prihodnji konec tedna in novoletno mednarodno izmenjavo za mladostnike v Linzu. UROŠ BERSANT OBIČAJ. NAVADA KKJKMZ ZEMUE- Vid Ugotovite pravilen odgovor in nam najkasneje do petka pošljite SMS z vsebino ug:+rešitev-fime, priimek in naslov na številko 031/691 m. Nekdo bo prejel knjižno nagrado. Ime nagrajenca bomo objavili prihodnji torek. Pravilna rešitev uganke, ki snno vam jo zastavili prejšnji teden, se glasi češnje. Srečna nagrajenka je Karin Kokalj. SUDOKU ZA OTROKE S t- 9 Z 1 e 1 Z S 9 f fr 9 S Z 1 t Z f 9 9 Z t 1 9 f 9 9 S t- t Z SesUvila; Eva in Bine Navodilo za reševanje: V mrežo uvrstite številke od 1 do 6. Upoštevajte: 1. V vsaki vrstici je vsaka številka vpisana le enkrat. 2. V vsakem stolpcu je vsaka številka vpisana le enkrat. 3. V vsakem pravokotniku z 3 x 2 polji je vsaka številka vpisana le enkrat. Založništvo in izobraževanje. Gorenjska cesta 33 c, 4240 Radovljica tel.: , faks: e-pošta: zalozt)a@didakta.si PRIPADNK AUUANOV SEtNJA. SEKANJE VEt OKOVOV SKUPAJ. VEZI V Didaktini nagradni križanki lahko sodelujete tako, da do prihodnjega torka pošljete sms z vsebino kr+geslo-fime, priimek in naslov na številko 031/ (na primer: kr-^svetovno leto fizike+tina Dolenc, Zoisova 1, Kranj). Žrebanje bo v sredo, 14. novembra, imena srečnih nagrajencev pa bomo objavili čez dva tedna. Med pravilnimi odgovori bomo izžrebali tri nagrajence, med katere bomo razdelili tri knjižne nagrade, ki jih poklanja založba Didakta. ŠOtSKl ZAPtsro NAREKO- VANJU SMBOLZA NOeEUJ (IZi MRA) ZGORNJI DEL OSRAZA NAJMANJil DELCEK SNOVI SNOVZA UTRJEVA- HJEIAS 28, 25 ANDREJ 5T0PAR ZlOM NANOS MALTE ILOVICA (KRAJŠE)

31 AVTOMOBILIZEM LEPOJE MISLITI ZELENO STROKOVNjAK PRIPOROČA Izognimo se kaznim Test: Honda Civic 1.3 i-vtec Hybrid O Matjaž Cregorič Nekateri avtomobilski proizvajalci so se z iskanjem alternativnih pogonov začeli ukvarjati že mnogo prej, kot se je začelo naglas govoriti o toplogrednem segrevanju ozračja in kazanju s prstom na štirikolesnike, ki goltajo nafto in zastrupljajo ozračje s CO2. Vprašanje, kdo je bil prej, niti ni tako zelo aktualno, bolj pomembno je, kdo je bil in je še zraven. Japonska Honda ima na primer za TEHNIČNI PODATKI seboj že kar dolgo pot in je zato v družbi redkih avtomobilskih znamk, ki imajo v svoji hiši tudi hibridna vozila. Civic Hybrid je od lani na cesti že v drugi generacijski podobi in od letos je nekaj vozil tudi na slovenskih cestah. (Testni) avtomobil sam po sebi niti ne bi vzbujal kakšne posebne pozornosti, če ne bi bil polepljen s tapeto, ki prikazuje zemeljsko površje. Štirivratne limuzine pač niso med najbolj atraktivnimi skupinami na podalpskem območju in takšen Civic je precej v senci atraktivne in športne triali petvratne izvedbe. Zato pa je tam, kjer se ne vidi, skrita visoka ali vsaj napredna tehnologija. Pod motornim pokrovom namreč dokaj majhnemu 1,3- litrskemu bencinskemu štirivaljniku pomaga še električni motor. Energijo za svoje delovanje dobiva ob zaviranju in ob manjši obremenitvi bencinskega motorja. Njegovo delo vozniku in potnikom ostane skoraj prikrito, vidi se le na prikazovalniku pred voznikovimi očmi. Elektronika poskrbi. Mere: d. 4,545, š. 1,750, v. 1,430 m, medosje 2,702 m Prostornina prtljažnika: 350 I Teža (prazno v./ dovoljena): 1297/1720 kg Vrsta motorja: štirivaljni, bencinski in električni Gibna prostornina: 1330 ccm Največja moč pri v/min: 70 kw/95 KM pri 6000 Največji navor pri v/min: 123 pri 4500 Najvišja hitrost: 185 km/h Pospešek 0-1 OD km/h: 12,6 s Poraba goriva po EU norm.: 6,4 l/ioo km Emisije CO2: 109 g/km Maloprodajna cena: EUR ( SIT) Uvoznik: AC Mobil, Ljubljana da bencinski motor samodejno ugasne' med čakanjem na semaforju, vendar pa električni motor med vožnjo ne zna delovati popolnoma sam. Vozniku se s sistemom pravzaprav ni treba ukvarjati, način delovanja lahko izbere s programom brezstopenjskega samodejnega menjalnika. In ob vsem priseganju na zeleno energijo, se zdi, da je bencinski štirivaljnik na trenutke še vedno preglasen, predvsem pa preveč požrešen. Rezidtat hibridnega pogona torej ni neznansko nizka poraba bencina, ki je v praksi krepko nad obljubami, ampak znižane škodljive emisije v izpuhu in še te niso na taki ravni, da bi zastajal dih. Limuzinski Civic je v notranjosti približno enako prostoren kot tri- in petvratna sorodnika, vendar pa je armaturna plošča manj "vesoljska". Domišljije vseeno ni zmanjkalo in digitalizacije je vseeno toliko, da se pri Hondi lahko hvalijo z naprednimi rešitvami. Ob tem so morda nekoliko pozabili na bolj pomembne elemente, kot so zaščita pred hrupom, natančnejša izdelava ali bolj domiselna postavitev stikal. Tudi parkirna tipala na limuzinskem zadku, ki je slabše pregleden, ne bi bila odveč. Predvsem pa bi se veljalo zamisliti in morda narediti še kakšno bolj praktično karoserijsko izvedbo. Ampak, misliti zeleno je danes aktualno in zaželeno. Pri Hondi bodo šli v smeri iskanja alternativnih pogonov še naprej in že v bližnji prihodnosti morda pride novo tehnološko presenečenje. M H O N D A ŽIBERT SERVIS IN PRODAJA VOZIL. Btitof 173, 4000 Kranj, (el.: 04/ Zakon o varnosti cestnega prometa ne določa samo, da morajo motorna in priklopna vozila v času od 15. novembra do 15. marca imeti predpisano zimsko opremo, ampak za voznike, ki kršijo te člene, predpisuje tudi sorazmerno visoke kazni. Vozniki, ki se odpravijo na pot v zimskih razmerah brez ustrezne zimske opreme, so lahko kaznovani z globo v višini 125,19 evra, vendar to še zdaleč ni vse, kar jih lahko doleti. V primerih, ko je zaradi tega prekrška, torej vožnje brez zimske opreme, onemogočen promet, prometni policisti lahko izrečejo kazen v višini 417,29 evra. Ob tem je treba opozoriti, da so predvidene tudi kazni za vožnjo z avtomobilom, ki ima zamazane žaromete ali zasnežena stekla in ogledala; globe so tako visoke, da je bolje poskrbeti za zimsko opremo in s tem tudi za varnejšo vožnjo. BOLTEZ škoda še naprej s Tour de France Škoda je za nadaljnja štiri leta podaljšala sponzorsko pogodbo za legendarno kolesarsko dirko po Franciji. S podaljšanjem češka avtomobilska tovarna še naprej podpira kolesarstvo, ki je poleg hokeja eden izmed stebrov njene sponzorske in marketinške strategije. Pokroviteljstvo nad Tour de France vključuje tudi podporo na številnih tekmovanjih v Franciji in Belgiji. Škoda je od lani prisotna tudi na drugi izmed velikih etapnih dirk, na Giru d'ltalia. M. C. Kitajci spet ponarejajo Kitajski avtomobilski proizvajalci skušajo do evropskih kupcev priti tudi s cenenimi kopijami že znanih avtomobilov. Za dvig temperature je pred kratkim poskrbel tudi Great Wall Motor, z malčkom, ki nosi ime Peri. Novinec je razjezil Italijane, saj je podoben Fiatovi Pandi, in torinska tovarna je na sodiščih na Kitajskem In v Italiji že zahtevala prepoved prodaje. Medtem odgovorni pri Great Wallu trdijo, da je Peri rezultat njihovega lastnega znanja in potemtakem jim gredo tudi patentne pravice. Pri Fiatu pričakujejo, da bosta sodišči odločitev sprejeli decembra oziroma januarja. M. C. S^cc^-ni moofe?; ^m^b tpcftio Jh JSSOO&K Avtohiša Vrtač, Delavska 4, Kranj, tel.: 04 27Č 02 35

32 DRUŽABNA KRONIKA ŠPAS NAS SPRAVUA V SMEH Špas teater iz Mengša prisega na dobro komedijo. Tadeja Ternar je na dan spomina na mrtve odletela na Kitajsko, Avstrijci so se spet ustavili v slovenski prestolnici, nova fatalka pa je postala Nina Ivanič. Pred štirinajstimi dnevi je bila v okviru praznovanja desete obletnice prvega komercialnega gledališča Špas teater v Sloveniji uprizorjena dvatisoča predstava kriminalke Mišolovka Aghate Christie. S predstavo se je začel niz ak- " tivnosti, ki jih je omenjeno gledališče pripravilo za svoje oboževalce, lamor sodi tudi Spasov brezplačni maraton. Slavnostno in glasno pa so Spasovci s povabljenimi gosti in mediji praznovali svojo desedetnico na Ljubljanskem gradu. Na vhodu v dvorano so nas sprejeli klovni in klovnese, podarili smo nasmeh lajnarju in proslavljali s Špasovci pozno v noč. Dan pred praznovanjem Špas teatra so v studiu Viba filnia v Ljubljani že tradicionalno razglasili letošnjo Femme Fatale. O tem, kaj naj bi bilo 'fatalno', ne bi izgubljali besed, saj ima vsak svoje mišljenje. Letos so tako za najbolj 'usodno' Slovenko lanskega leta bralke in brald revije Eva izbrali igralko Nino Ivanič. Izbirali pa so med Katarino Keček in Barbaro Cerar, ki se prireditve nista udeležili, ter Anjo Bukovec, Tajo Zuccato, Jasno Kuljaj, Sašo Lendero, Tjašo Zeleznik, Neisho in liašo Kokalj. Na dan spomina na mrtve pa je prek Pariza na Kitajsko že pred osmo zjutraj odletela miss Slovenije 2007 Tadeja Temar. Letošnji svetovni finale najlepših bo 1. decembra v obmorskem turističnem centru Sanya na otoku Hainan na jugu Kitajske. Imenujejo ga tudi 'kitajski Havaji'. Organizatorji pričakujejo, da bodo sodelovale predstavnice iz 120 držav, saj so licenco kupili kar v 146 državah. Privlačna je glavna nagrada, ki znaša kar sto tisoč angleških funtov oziroma 145 tisoč evrov. V Sloveniji bo za prenos letošnjega izbora za najlepšo Zemljanko poskrbela Televizija Slovenija. Ljubljano so spet obiskali Avstrijci. Predstavnica za tisk turistične organizacije avstrijske Koroške Katharina Steurer in direktor Bad Kleinkirchheima Štefan Heinisch sta se ustavila v ljubljanski Domini in spregovorila o koroških novostih letošnjega leta, prihajajoči zimski sezoni, medtem ko so se Ski amade, Salzburger Sportwelt in Hochkonig predstavili kakšen teden prej. Avstrijci vsako leto stavijo tudi na slovenske smučarje; glede na cene naših smučarskih kart ter urejenost' kratkih' smučišč oziroma prog, se bodo verjetno števibii spet odločili za smuko v sosednji Avstriji. VRTIMO GLOBUS Stara se kot pravi moški Britanski igralec Daniel Craig, ki je navdušil kot novi james Bond in bo vlogo tajnega agenta 007 odigral še v najmanj štirih filmih, se želi postarati kot pravi moški. Pravi, da se ne bi nikoli odločil za plastično operacijo, saj ne mara lezbičnega videza. Po njegovem mnenju so zvezdniki zaradi lepotnih posegov na stara leta videti kot nakaze: "Ljudje si lahko izboljšajo videz, dokler so mladi, ko pa si star 60 ali 70 let, si videti kot spaka." Santana se ločuje Deborah Santana, soproga legendarnega kitarista Carlosa Santane, je po 34 letih zakona na sodišču vložila zahtevo za ločitev. Da ima na zunaj zgleden zakonski par težave, je Deborah razkrila že leta 2005 v knjigi spominov z naslovom Space Between the Starš, kjer mu očita Številne skoke čez plot. Carlos se je po objavi knjige ženi in otrokom opravičil ter jim obljubil, da se bo poboljšal, a očitno mu zakona ni uspelo rešiti. Razmršljala o samomoru Heather Mills, ki je še vedno v ločitvenem postopku s Paulom McCartneyjem In se ji obeta rekordna odpravnina, je priznala, da je zaradi medijske gonje razmišljala celo o samomorom. "Mediji so o meni poročali slabše kot o pedofilih in morilcih, medtem ko zadnjih dvajset let nisem počela drugega kot humanitarno delo," je ihtela v intervjuju na britanski televiziji. Razburjeno se je odzvala tudi na govorice, da nekdanjega Beatla izsiljuje, saj kot pravi, bi lahko zgodbo vsak trenutek prodala. Na vratih so nas pričakali klovni, klovnese, lajnar in kolo sreče. / fo«: Tim DOH i i w Špasovega žura so se udeležili tudi jonas Ž., Rado Mulej in Mitja Okorn. / FOIO:TIIUOOU Podarila je lase Oprah je v svoji pogovorni oddaji Hilarjr Swank skrajšala pričesko za 25 centimetrov, dolg pramen las pa je oskarjevka poklonila v dobrodelne namene. "Lase sem pustila rasti pol leta, jedla sem veliko vitaminov in dobro skrbela zanje, saj sem vedela, da jih bom poklonila ženski, ki jih potrebuje," je povedala Igralka, ki se je pridružila projektu Pantene Beautiful Lengths, v katerem zdrave ženske podarijo lase tistim, ki so jih Izgubile zaradi zdravljenja raka. X I Lado Bizovičar (tudi Špasovec) In Boštjan Romih s soprogo / Fo»: Tina DoM Najstarejši Cavazza In voditeljica Saša Einsiedler, ki jo je krasila srebrna barva. / F«O;RMA DOH Nina Ivanič (na sredi) je prve čestitke prejela iz rok glavne in odgovorne urednice revije Eva Cordane Sredojevič - Goge (desno) ter lanske fiatalke Sanje Grohar. f Foto; Tina Doki Cerhard VVolfeteiner, direktor regije Salzburger Sportwelt, Renate Ecker, direktorica regije Hochkdnig Cerhard Wolfsteiner, regija Salzburger, in Mathias Schattleitner, Ski amadč / FOIO: arhiv organizatorja Modna oblikovalka Maja Ferme In miss Slovenije 2007 Tadeja Ternar. Maja se bo z obleko, ki jo vidimo na sliki, okrašeno s kristali steklarne Rogaška, potegovala za mednarodno kreatorsko nagrado. /Foto:zaUc)>