OBČINSKI PROSTORSKI NAČRT IZVEDBENI DEL

Transkript

1 MESTNA OBČINA LJUBLJANA OBČINSKI PROSTORSKI NAČRT IZVEDBENI DEL III. Priloge k občinskemu prostorskemu načrtu 3. Strokovne podlage STROKOVNE PODLAGE ZA PREVERITEV USTREZNOSTI DOLOČIL OPN MOL ID GLEDE ODMIKOV

2 Št. naloge: 7117 Ljubljana, april 2012 Naročnik: Mestna občina Ljubljana Mestna uprava ODDELEK ZA UREJANJE PROSTORA Izdelovalec: LJUBLJANSKI URBANISTIČNI ZAVOD, d.d. Vodja projekta: Direktor: Ferdo Jordan, univ.dipl.inž.arh. Tadej Pfajfar, univ.dipl.inž.geod. Elaborat so izdelali: Mery Lončar, univ.dipl.inž.arh. Zunanji sodelavci: Jadranka Grmek, univ.dipl.inž.arh. 2

3 Kazalo 1. Pravni okvir s področja urejanja prostora in gradnje objektov v zvezi z določili o odmikih 1.1 Slovenski pravni red Zakon o graditvi objektov (ZGO-1), Ur. l. RS, št. 110/02, 47/04, 102/04 (ZGO-1- UPB1), 14/05, 120/06, 126/07, 108/ Zakon o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt), Ur.l. RS, št. 33/07, 108/ Zakon o urejanju prostora (ZUreP-1), Ur.l.RS, št. 110/2, 8/03, 74/ Zakon o urejanju naselij ZUN Ur.l. SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Ur.l. RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93, 44/97) Zakon o vodah (ZV-1) 67/02, 57/ Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj (Ur. l. RS, št. 125/03) Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči, Ur.l. RS, št.114/03, 130/ Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (Ur. l. RS, št. 89/99, 39/05) Pravilnik o projektni dokumentaciji, Ur.l. RS, št. 55/ Tehnična smernica TSG-1-001: Stanovanjsko okolje in njegovi sestavni deli, standardi in norme: Jernejec, Ferluga, Ljubljana, avgust Urbanistično planiranje: Pogačnik, Ljubljana, Tuja praksa Nemška gradbena zakonodaja (Zvezni uradni list I, str. 132, nazadnje spremenjen z zakonom z dne , Zvezni uradni list I, str. 466) Avstrijsko Štajerski gradbeni zakonik: Österreich - Steiermark, Steiermärkisches Baugesetz - Stmk. BauG, ( bauordnung.at/oesterreich/steiermark/steiermark_baugesetz_abschnitt_2.php) Občina Rim; Generalni urbanistični plan, Izvedbene tehnične norme, (Piano Regolatore Generale, Prevod: Elza Černe, univ. dip. ekon., Naročnik: Mestna občina Ljubljana) 1.3. Pregled in analiza določil izvedenih občinskih prostorskih načrtov v zvezi z odmiki OPN Novo mesto (Ur.l.RS, št. 101/09) OPN Pivka (Ur.l. RS, št. 79/10) OPN Postojna (Ur.l. RS, št. 84/10) OPN Žirovnica (Ur.l.RS 34/11) OPN Žiri (Ur.l. RS, št. 1/11) OPN Litija (Ur.l. RS, št. 58/10) OPN Naklo (Ur.l.RS, št. 11/10) OPN Tišina (Ur.l.RS, št. 5/10) OPN Idrija (Ur.l.RS, št. 38/11) OPN Gorenja vas Poljane (Ur.l.RS, št. 48/10) 3

4 2. Preveritev posameznih določil Odloka OPN MOL 2.1 Povzetek pobud v zvezi z odmiki 2.2 Preveritev 24. člena / 15. odstavka in 91. člena / 2. odstavka (odmiki med tipi objektov V, VS, C in osončenje) skozi primere izvedenih gradenj 2.3 Preveritev 24. člena / 14. odstavka (odmiki med EUP ZK, ZPp in ZPps) skozi dejansko stanje v MOL 2.4 Rekonstrukcije, spremembe namembnosti 2.5 Nadzidave 2.6 Obvezen minimalni odmik od parcelne meje pri posegih na objektih, ki se stikajo z eno steno 2.7 Odmik stavb tipa C in F od meje sosednjih parcel 2.8 Odmiki stavb Tipa ND od meje sosednjih parcel 2.9 Odmik stavb na meji z EUP K1, K2, Go ali Gpn 2.10 Odmiki parkirišč od meje sosednjih parcel 2.11 Mansarda 2.12 Vrzel 4

5 Uvodno pojasnilo: Gradivo je strukturirano v dve glavni poglavji. V prvem poglavju je zbrana teoretična podlaga (pravni vidik v zvezi z odmiki) tako iz slovenske kot tuje prakse. Izpostavljeni so posamezni členi oz. poglavja, ki se nanašajo na obravnavano tematiko. Iz poudarjenega teksta je razvidna vrednost/ razdalja odmika oz. osončenja, v podčrtanem tekstu pa je označeno na kaj se predpisana številka nanaša. V drugem (praktičnem) poglavju, je bila s pomočjo usmeritev iz teoretičnega dela, narejena praktična preveritev določil odloka OPN MOL ID skozi izvedene primere oziroma dejansko stanje v MOL. Gradivo odgovarja na pobude vezane na odmike, podane v fazi izdelave sprememb in dopolnitev, ki opozarjajo na nekatere nejasnosti določil Odloka. Vsako podpoglavje v praktičnem delu (poglavja 2.) se zaključi s predlogom popravka člena, z uvedbo novega člena Odloka oz. z ugotovitvijo, da sprememb ni treba uvajati. V predlogu popravka se številke členov in odstavkov glede na končni Odlok lahko tudi razlikujejo. 1. Pravni okvir s področja urejanja prostora in gradnje objektov v zvezi z določili o odmikih 1.1 Slovenski pravni red Zakon o graditvi objektov (ZGO-1), Ur. l. RS, št. 110/02, 47/04, 102/04 (ZGO-1-UPB1), 14/05, 120/06, 126/07, 108/09 3. člen (pogoji za začetek gradnje) (3) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena za enostavni objekt ni potrebno gradbeno dovoljenje, če investitor pred začetkom gradnje pridobi lokacijsko informacijo, iz katere izhaja, da je takšna gradnja v skladu z izvedbenim prostorskim aktom, in če je njegova velikost, način gradnje in rabe ter odmik od meje sosednjih zemljišč v skladu s predpisom iz drugega odstavka 8. člena tega zakona. 8. člen (razvrščanje objektov) (2) Minister, pristojen za prostorske in gradbene zadeve, v soglasju s tistimi resornimi ministri, v katerih delovno področje sodi posamezna vrsta objektov, s pravilnikom podrobneje določi vrste zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, za enostavne objekte pa tudi njihovo največjo velikost, način gradnje in rabe ter pogoje za njihov odmik od meje sosednjih zemljišč. 58. člen (posebni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja) (1) Posebni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za objekt na območju, ki se ureja z lokacijskim načrtom, obsega: 1. zazidalno situacijo iz lokacijskega načrta, ki prikazuje gradbeno parcelo, lego objekta na zemljišču, njegovo velikost, namembnost, oblikovanje in odmike od sosednjih parcel ter komunalne priključke, kadar so predvideni. 3. ustrezne načrte in sicer: 5

6 v primeru enostavnega objekta, če njegova velikost, način gradnje in rabe ter njegov odmik od meje sosednjih zemljišč niso v skladu s predpisom iz drugega odstavka 8. člena tega zakona: idejno zasnovo; (2) Posebni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za objekt na območju, ki se ureja s prostorskim redom, obsega: 3. zazidalno situacijo s prikazom lege objekta na zemljišču, njegove tlorisne velikosti in višine, namembnosti, oblikovanja fasad in strehe in odmikov od sosednjih parcel, 205. člen (uskladitev pogojev za gradnjo enostavnih objektov in pogojev za skrajšani postopek po tem zakonu) (1) Do uveljavitve predpisa iz drugega odstavka 8. člena tega zakona se glede največje velikosti, načina gradnje in rabe enostavnih objektov, za katere po določbah tega zakona gradbeno dovoljenje ni potrebno, uporabljajo določbe občinskih predpisov, izdanih na podlagi drugega odstavka 51. člena ZUN, glede pogojev za njihove odmike od meje sosednjih zemljišč pa se šteje, da so izpolnjeni, če je enostavni objekt od meje sosednjih zemljišč oddaljen najmanj 1,50 metra oziroma če je od meje sosednjih zemljišč oddaljen manj kot 1,50 metra, če s tem soglaša lastnik sosednjega zemljišča, v primeru gradnje ograje pa, da je takšen odmik 0,50 metra od meje sosednjega zemljišča in če so izpolnjeni še naslednji pogoji Zakon o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt), Ur.l. RS, št. 33/07, 108/09 / Zakon o urejanju prostora (ZUreP-1), Ur.l.RS, št. 110/2, 8/03, 74/07 / Zakon o urejanju naselij ZUN Ur.l. SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Ur.l. RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93, 44/97) 15. člen (1) Višina stanovanjskih objektov in njihova medsebojna oddaljenost se pri urbanističnem načrtovanju stanovanjskih območij določata glede na gostoto in število stanovalcev, predvideno s srednjeročnim družbenim, ter glede na naravne lastnosti prostora, velikost naselja, obstoječo gradbeno strukturo v neposredni bližini. (2) Najmanjši medsebojni odmik prostostoječih objektov ter odmik objektov od parcelne meje določa prostorski izvedbeni akt oziroma lokacijska dokumentacija glede na terenske in krajevne razmere ter v skladu z normativi, ki jih določajo predpisi. 6

7 1.1.5 Zakon o vodah (ZV-1) 67/02, 57/ člen (priobalno zemljišče celinskih voda) (2) Zunanja meja priobalnih zemljišč sega na vodah 1. reda 15 metrov od meje vodnega zemljišča, na vodah 2. reda pa 5 metrov od meje vodnega zemljišča Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj (Ur. l. RS, št. 125/03) 14. člen (osvetljenost stanovanja) (1) Prostori ali deli prostorov, namenjeni uživanju in pripravi hrane, spanju in bivanju, morajo biti naravno osvetljeni. Naravna osvetlitev je lahko neposredna ali posredna. (2) Neposredna osvetlitev je dosežena, če skupna površina obdelanih zidarskih odprtin (pri tem se upošteva samo tisti del odprtine, ki je več kakor 0,50 m nad gotovim podom), namenjenih osvetlitvi, dosega najmanj 20 odstotkov neto tlorisne površine teh delov stanovanja. (3) Posredna osvetlitev prostorov je dopustna skozi drug neposredno osvetljen prostor. V tem primeru se skupna površina odprtin neposredno osvetljenega prostora, skozi katerega se posredno osvetljujejo drugi prostori, določi skladno z drugim odstavkom tega člena, pri čemer se za osnovo upošteva skupna neto tlorisna površina neposredno osvetljenega prostora in skozi njega posredno osvetljenih prostorov. Skupna površina obdelanih zidarskih odprtin, namenjenih posredni osvetlitvi posredno osvetljenih prostorov, ne sme biti manjša od skupne površine potrebnih odprtin neposredno osvetljenega prostora. (4) Če je del stanovanja neposredno naravno osvetljen le z ene strani, njegova globina ne sme meriti več kot tri svetle višine prostora. Skupna globina neposredno in posredno osvetljenega prostora, ki sta osvetljena le z ene strani, ne sme meriti več kot tri svetle višine neposredno osvetljenega prostora. (5) Najmanj ena odprtina za naravno osvetlitev prostora, ki omogoča bivanje v dnevnem času, mora biti projektirana in grajena tako, da znaša višina parapeta največ 0,90 m nad gotovim podom in omogoča pogled v zunanji prostor. (6) Vse odprtine za naravno osvetlitev morajo imeti vgrajene elemente za preprečitev prekomernega vpliva sončnih žarkov in za zatemnitev. (7) Naravna osvetlitev delov stanovanja iz prvega odstavka tega člena, z več kot štirimi ležišči, ne sme biti zagotovljena izključno skozi odprtine, ki so orientirane v območju od severovzhodne do severozahodne smeri. (8) Kolikor so deli stanovanja iz prvega odstavka tega člena osvetljeni preko odprtin, orientiranih v svetlobne jaške, morajo biti le-ti projektirani tako, da na del dna jaškov vsaj enkrat letno posije sonce. Prostori, ki so osvetljeni preko svetlobnih jaškov, ne morejo služiti posrednemu osvetljevanju drugih prostorov. 7

8 1.1.7 Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči, Ur.l. RS, št.114/03, 130/04 1. člen (vsebina pravilnika) (1) Ta pravilnik določa vrste zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov (v nadaljnjem besedilu: vrste objektov) ter največjo velikost, način gradnje in rabe enostavnih objektov, pogoje za njihov odmik od meje sosednjih zemljišč in druge pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da za njihovo gradnjo ni potrebno gradbeno dovoljenje (v nadaljnjem besedilu: pogoji za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja). 16. člen (obveznost pridobitve soglasja pristojnega organa oziroma službe) (1) Če leži zemljišče, na katerem naj bi bil zgrajen enostavni objekt, ki izpolnjuje pogoje in zahteve glede največje velikosti, načina gradnje ter rabe in odmika od sosednjih zemljišč, določene s tem pravilnikom, v območju, ki je s posebnimi predpisi ali s tem pravilnikom opredeljeno kot varovalni pas objekta gospodarske javne infrastrukture ali v območju, ki je s posebnimi predpisi opredeljeno kot varovano območje, mora investitor pred začetkom gradnje takšnega enostavnega objekta pridobiti soglasje pristojnega organa oziroma službe. (2) Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo za enostavni objekt: 1. ki ga izvajalec gospodarske javne službe gradi na zemljišču objekta gospodarske javne infrastrukture oziroma je neposredno namenjen izvajanju gospodarske javne službe ali upravljanju gospodarske javne infrastrukture; 2. ki naj bi bil zgrajen znotraj gradbene parcele, ki pripada objektu, zgrajenem na podlagi gradbenega dovoljenja ali na javni površini, razen če takšna gradbena parcela oziroma javna površina ni posebej varovana na podlagi predpisov, ki jih opredeljujejo določbe 6. in 7. točke prvega odstavka 18. člena tega pravilnika; 3. ki naj bi bil zgrajen znotraj območja, na katerem že stojijo stavbe in gospodarska poslopja kmetije, če je neposredno namenjen kmetovanju, razen če takšno območje ni posebej varovano na podlagi predpisov iz 6. in 7. točke prvega odstavka 18. člena tega pravilnika. (3) Za območje iz 3. točke prejšnjega odstavka se šteje zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerih stojijo stavbe in gospodarska poslopja kmetije, ki so medsebojno povezana z dovozi, potmi in drugimi utrjenimi površinami, posamezna medsebojna oddaljenost takih stavb oziroma gospodarskih poslopij, ki so si najbliže, pa ne presega 30 m (v nadaljnjem besedilu: grajeno območje kmetije). Grajeno območje kmetije se opredeli tako, da se s premico povežejo v vseh smereh najbolj izpostavljeni deli stavb in gospodarskih poslopij kmetije oziroma njihovih gradbenih parcel, če so določene, in sicer ne glede na to, ali preko takega območja poteka javna cesta ali ne. 17. člen (vrste varovalnih pasov in z njimi povezana soglasja) (1) Če ni s posebnimi predpisi določeno drugače, znaša varovalni pas posameznih objektov gospodarske javne infrastrukture na vsaki strani: 1. avtoceste 40 m, hitre ceste 35 m, glavne ceste 25 m, regionalne ceste 15 m, 8

9 kategorizirane občinske ceste 10 m in državne kolesarske steze: 5 m, merjeno od zunanjega roba cestnega sveta; 2. glavne železniške proge in regionalne železniške proge 200 m, ter industrijskega tira: 80 m, merjeno od osi skrajnih tirov; 3. nihalne žičnice 20 m, krožne žičnice 15 m in žičnice, ki pozimi deluje kot vlečnica: 5 m, merjeno od osi nosilne oziroma vlečne vrvi; 4. prenosnega elektroenergetskega daljnovoda nazivne napetosti 400 kv in 220 kv 25 m in nazivne napetosti 110 kv 15 m, prostozračnega distribucijskega elektroenergetskega voda nazivne napetosti 10/20 kv 10 m ter kabliranega distribucijskega elektroenergetskega voda nazivne napetosti 10/20 kv 5 m, merjeno od osi skrajnih vodov; 5. prenosnega plinovoda z obratovalnim tlakom 16 bar in več 100 m, distribucijskega plinovoda z obratovalnim tlakom manjšim od 16 bar in večjim od 1 bar 30 m in drugega distribucijskega plinovoda, manjšega od 1 bar 5 m, merjeno od osi voda; 6. vodovoda, kanalizacije, toplovoda oziroma vročevoda, voda, namenjenega telekomunikacijskim storitvam, vključno s kabelskim razdelilnim sistemom in drugih vodov, ki služijo določeni vrsti gospodarske javne službe lokalnega pomena oziroma so v javno korist, razen priključkov nanje: 1,5 m, merjeno od osi posameznega voda. (2) Soglasja, ki jih morajo investitorji pridobiti pred začetkom gradnje, če leži zemljišče, na katerem naj bi bil zgrajen enostavni objekt, v varovalnem pasu, so soglasja oziroma dovoljenja, ki jih v skladu s predpisi, ki urejajo obratovanje objektov gospodarske javne infrastrukture iz prejšnjega odstavka, izdajajo upravljavci teh objektov. 18. člen (vrste varovanih območij in z njimi povezana soglasja) (1) Če ni s posebnimi predpisi določeno drugače, so varovana območja: 1. po predpisih, ki urejajo upravljanje z morjem, celinskimi in podzemnimi vodami in z njimi določenih varstvenih območij (vodovarstvena območja in območja kopalnih voda) in ogroženih območij (poplavna, plazljiva, plazovita in erozijska območja) ter po predpisih, ki urejajo rabo voda in upravljanje z vodnimi in priobalnimi zemljišči, ki segajo: - v primeru morja 25 m od meje vodnega zemljišča morja, - v primeru celinskih voda 1. reda 15 m od meje vodnega zemljišča tekoče oziroma stoječe vode in - v primeru celinskih voda 2. reda 5 m od meje vodnega zemljišča tekoče oziroma stoječe vode; 2. po predpisih, ki urejajo kmetijstvo, zemljišča, ki so primerna za kmetijsko obdelavo in so z mejo določena v izvedbenih prostorskih aktih, razen zemljišč, na katerih so grajena območja kmetij; 3. po predpisih, ki urejajo gozdarstvo, zemljišča, na katerih je gozd ali so kot gozdna zemljišča z mejo določena v izvedbenih prostorskih aktih, lahko pa tudi kot varovalni gozdovi in gozdovi s posebnim namenom, katerih meje so razvidne iz akta o njihovi razglasitvi; 4. po predpisih, ki urejajo rudarstvo, zemljišča, na katerih oziroma pod katerimi je rudniški prostor, katerega meje so razvidne iz: - akta o pridobitvi rudarske pravice za raziskovanje mineralne surovine in - akta o pridobitvi rudarske pravice za izkoriščanje mineralne surovine; 5. po predpisih, ki urejajo naravna zdravilna sredstva, zemljišča, katerih meje so razvidne iz: - akta o razglasitvi naravnega zdravilnega sredstva in - akta o določitvi varstvenega območja naravnega zdravilišča; 9

10 6. po predpisih, ki urejajo ohranjanje narave, zemljišča, katerih meje so razvidne iz: - akta o določitvi naravne vrednote, ekološko pomembnega območja in posebnega varstvenega območja, - akta o zavarovanju naravnega spomenika, strogega naravnega rezervata ali naravnega rezervata, - akta o zavarovanju narodnega, regijskega ali krajinskega parka in - akta o začasnem zavarovanju dela narave v času njegove veljavnosti; 7. po predpisih, ki urejajo varstvo kulturne dediščine, zemljišča, katerih meje so razvidne iz: - registra kulturne dediščine, - akta o razglasitvi kulturnega spomenika in - akta o začasni razglasitvi za kulturni spomenik, v času njegove veljavnosti; 8. po predpisih, ki urejajo letalstvo, zemljišča, na katerih je območje izključne rabe letališča, vzletišča oziroma infrastrukturnega objekta navigacijskih služb zračnega prometa ter zemljišča, nad katerimi je na podlagi predpisov, ki urejajo letalstvo, določeno območje nadzorovane rabe in območje omejene rabe; 9. po predpisih, ki urejajo področje obrambe; 10. po predpisih, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. (3) Na zemljiščih, ki ležijo na varovanem območju iz 2. točke prvega odstavka tega člena, gradnja objekta brez gradbenega dovoljenja ni možna. (4) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka je na varovanem območju iz prejšnjega odstavka možno graditi brez gradbenega dovoljenja, če so izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da gre za gradnjo gozdne ceste, gozdne učne poti, grajene gozdne vlake, stalne gozdne žičnice in poljske poti v skladu s 4., 5., 6., 7. oziroma 11. točko prvega odstavka 8. člena tega pravilnika (v nadaljnjem besedilu: enostavne kmetijskogozdarske prometnice); 2. da gre za gradnjo gnojišča, zbiralnika gnojnice ali gnojevke, kašče, kmečke lope, rastlinjaka, ribnika, silosa, skednja, vrtine ali vodnjaka, vodnega zajetja, senika, krmišča, molzišča in hlevskega izpusta v skladu z določbami prvega odstavka 8. člena tega pravilnika, in da ležijo znotraj 20 metrskega pasu, ki obkroža grajeno območje kmetije, če na grajenem območju kmetije zaradi premajhne razpoložljive površine takšnega objekta ni mogoče postaviti, in se predhodno pridobi mnenje pristojne kmetijske svetovalne službe, iz katerega izhaja, da je takšen objekt nujno potreben za obratovanje kmetije (v nadaljnjem besedilu: pogojno zazidljivo območje kmetije); 20. člen (zahteve glede načina gradnje in odmika od sosednjih zemljišč) Enostavni objekti, ki se jih lahko gradi brez gradbenega dovoljenja, morajo glede načina gradnje in odmika od sosednjih zemljišč izpolnjevati naslednje zahteve: 1. pri objektih za lastne potrebe: - od meje sosednjih zemljišč morajo biti oddaljeni toliko, kot je to predpisano z izvedbenim prostorskim aktom; če z izvedbenim prostorskim aktom ni predpisan odmik od meje sosednjih zemljišč, morajo biti od meje sosednjih zemljišč oddaljeni najmanj 1,50 m, razen rezervoarja za utekočinjeni naftni plin ali nafto, ki mora biti od meje sosednjih zemljišč oddaljen najmanj toliko, kot to določajo predpisi, ki urejajo področje naprav za vnetljive tekočine in pline; če je odmik manjši, je treba pred začetkom gradnje pridobiti pisno soglasje lastnika oziroma lastnikov sosednjih zemljišč, v primeru rezervoarja za utekočinjeni naftni plin ali nafto pa tudi montirati ustrezen požarni zid; 10

11 2. pri ograjah: - od meje sosednjih zemljišč morajo biti oddaljene toliko, kot je to predpisano z izvedbenim prostorskim aktom oziroma morajo biti postavljene na mejo, če tako določa izvedbeni prostorski akt; če z izvedbenim prostorskim aktom ni predpisan odmik od meje sosednjih zemljišč, morajo biti od meje sosednjih zemljišč oddaljene najmanj 0,50 m; če je odmik manjši, je treba pred začetkom gradnje pridobiti pisno soglasje lastnika oziroma lastnikov sosednjih zemljišč: - ob javni cesti njihov zgornji rob oziroma pozicija ne sme posegati v polje preglednosti, zato se mora pred gradnjo ograje pridobiti soglasje upravljalca javne ceste; - če je sosednje zemljišče javna cesta, je za postavitev ograje potrebno pridobiti soglasje upravljavca javne ceste; 4. pri pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektih: - od meje sosednjih zemljišč morajo biti oddaljeni toliko, kot je to predpisano z izvedbenim prostorskim aktom; če z izvedbenim prostorskim aktom ni predpisan odmik od meje sosednjih zemljišč, morajo biti od meje sosednjih zemljišč oddaljeni najmanj 1,50 m; če je odmik manjši, je treba pred začetkom gradnje pridobiti pisno soglasje lastnika oziroma lastnikov sosednjih zemljišč; - pri vodnem zajetju, vrtini oziroma vodnjaku mora biti v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje z vodami, pridobljeno vodno soglasje za namakanje kmetijskih zemljišč; 10. pri spominskih obeležjih: - od meje sosednjih zemljišč morajo biti oddaljeni toliko, kot je to predpisano z izvedbenim prostorskim aktom; če z izvedbenim prostorskim aktom ni predpisan odmik od meje sosednjih zemljišč, morajo biti od meje sosednjih zemljišč oddaljeni najmanj 1,50 m; če je odmik manjši, je treba pred začetkom gradnje pridobiti pisno soglasje lastnika oziroma lastnikov sosednjih zemljišč; 11. pri urbani opremi: - če se jo gradi na javni površini, ne sme ovirati njene splošne rabe; - ne sme imeti novih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture, lahko pa se jo priključi na obstoječe priključke; - od meje sosednjih zemljišč mora biti oddaljena toliko, kot je to predpisano z izvedbenim prostorskim aktom; če z izvedbenim prostorskim aktom ni predpisan odmik od meje sosednjih zemljišč, razen v primeru, ko je sosednje zemljišče javna cesta, mora biti od meje sosednjih zemljišč oddaljena najmanj 0,50 m; če je odmik manjši, je treba pred začetkom gradnje pridobiti pisno soglasje lastnika oziroma lastnikov sosednjih zemljišč; - če je sosednje zemljišče javna cesta, je za postavitev urbane opreme potrebno pridobiti soglasje upravljavca javne ceste. 25. člen (ugotavljanje odmika od sosednjih zemljišč) (1) Preveritev ali so za gradnjo enostavnega objekta izpolnjene s tem pravilnikom določene zahteve glede odmika od sosednjih zemljišč, se opravi tako, da se na podlagi lokacijske informacije preveri, ali bo objekt od meje sosednjih zemljišč oddaljen toliko, kot je to predpisano z izvedbenim prostorskim aktom oziroma s tem pravilnikom. (2) Če se po preveritvi pogojev za odmik od meje sosednjih zemljišč ugotovi, da je z izvedbenim prostorskim aktom predpisan odmik od meje sosednjih zemljišč, lahko investitor zgradi enostavni objekt brez gradbenega dovoljenja samo v takšni oddaljenosti od meje, kot jo določa izvedbeni prostorski akt, pri čemer se kot oddaljenost šteje najkrajša razdalja med mejo sosednjega zemljišča in tej meji najbližjo zunanjo točko enostavnega objekta. Če ima enostavni objekt streho z napuščem ali kakšno drugačno konzolno konstrukcijo, se kot najkrajša razdalja šteje najkrajša 11

12 razdalja med mejo sosednjega zemljišča in navpičnico najbolj izpostavljenega dela napušča oziroma konzolne konstrukcije. (3) Če se po preveritvi pogojev za odmik od meje sosednjih zemljišč ugotovi, da z izvedbenim prostorskim aktom ni predpisan odmik, lahko investitor zgradi enostavni objekt brez gradbenega dovoljenja v tolikšni oddaljenosti od meje sosednjega zemljišča, kot je to za posamezno vrsto enostavnega objekta določeno v 20. členu tega pravilnika, bližje meji pa samo, če s tem soglaša lastnik sosednjega zemljišča Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (Ur. l. RS, št. 89/99, 39/05) 7. Razsvetljava delovnih prostorov a) naravna razsvetljava 29. člen (1) Delodajalec mora zagotoviti, da so delovni prostori podnevi praviloma osvetljeni z naravno svetlobo. Razpored, velikost, število in kakovost površin za osvetljevanje z naravno svetlobo mora zagotoviti osvetljenost delovnih mest v skladu s standardi, delavcem pa vidni stik z okoljem. (2) Velikost površin za osvetljevanje delovnih mest z naravno svetlobo v posameznem delovnem prostoru mora znašati najmanj 1/8 talne površine prostora. (3) Prozorna površina posameznega okna mora, v odvisnosti od globine prostora, znašati najmanj: a) 1 m 2 pri globini prostora do 4 m; b) 1,5 m 2 pri globini prostora nad 4 m. (4) Višina in širina okna morata znašati najmanj 1 m. Višina spodnjega roba okna oziroma parapet ne sme biti višji od 1,5 m. 30. člen Zahteve iz prejšnjega člena ne veljajo za: delovne prostore, v katerih obratovalne razmere dnevne svetlobe ne dopuščajo; prodajne prostore, skladišča in podobne prostore, če ležijo pod zemeljskim nivojem; delovne prostore s talno površino nad m 2, če imajo svetlobne jaške Pravilnik o projektni dokumentaciji, Ur.l. RS, št. 55/08 6. člen (vodilna mapa projektne dokumentacije) (3) Lokacijski podatki so opisi in/ali grafični prikazi, s katerimi se prikazujejo podatki, ki se nanašajo na zemljiško parcelo, lego objekta na zemljišču, njegovo velikost, namembnost, oblikovanje, odmike, dostopi in intervencijske površine, vplive nameravane gradnje na okolje, če je to zahtevano, ter priključke na komunalno in drugo infrastrukturo, kadar so predvideni. Grafični prikazi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja se izdelajo na geodetskem načrtu. 12

13 Tehnična smernica TSG-1-001:2005 Ukrepi za preprečitev požara na sosednje objekte? - predpisan odmik od parcelne meje oz. sosednjega objekta (5,00 m, 4,00 m za enostanovanjske objekte) - predpisana požarna odpornost fasadnih elementov in strehe (če je odmik manjši od predpisanega je potrebna požarna odpornost obodnih elementov EI60) Stanovanjsko okolje in njegovi sestavni deli, standardi in norme: Jernejec, Ferluga, Ljubljana, avgust Osvetljava prostora, osončenje Reference: JUS, VC XI-1962 (Ur. list SFRJ, št.:48/1962) Standardi veljajo tako za umetno kot naravno osvetljavo. Povzetek nekaterih zahtev: 1. Zgradba mora biti tako postavljena, da dnevna svetloba brez ovir prodre v prostore. 2. Za osvetljavo prostora v zgradbi z vertikalno postavljenimi svetlobnimi površinami, ki so obrnjene k drugim objektom,... mora biti, po možnosti, razdalja (med objektoma) najmanj dvakrat večja od njihove višine. 3. Minimalni vpadni kot dnevne svetlobe znaša Čeprav je po pravilu najboljša enakomerna difuzna dnevna osvetljava, je iz zdravstvenih razlogov potrebno, da so stanovanjski, bolniški in šolski prostori obsijani z direktno sončno svetlobo Urbanistično planiranje: Pogačnik, Ljubljana, Instrumenti urbanističnega planiranja (Obvezen) odmik od parcelne meje Običajno se uporablja pri enodružinskih prosto stoječih ali počitniških hišah kot minimalni še dopustni odmik*. Sicer pa se odmik določa glede na osončenje, požarno varnost, dostopnost objektov ipd. lahko še.. obvezen odmik. *V Sloveniji je pogosto predpisan najmanjši še dopustni odmik 4m Inventarizacija in analiza podatkov, ki vplivajo na urbani razvoj Zrak a.) Osončenje Pri preverjanju primernosti razporeditve objektov v prostoru moramo upoštevati najbolj neugodne situacije glede osončenja (pozimi najnižje etaže). Pogoji za minimalno osončenje stanovanjskih, šolskih, zdravstvenih, kulturnih, rekreacijskih in drugih prostorov so iz urbanističnih in higiensko-sanitarnih razlogov normirani. V Sloveniji uporabljamo normativ najmanjše dopustne insolacije bivalnih prostorov, in sicer: 1 ura ob zimskem solsticiju, 3 ure ob ekvinokcijih in 5 ur ob letnem solsticiju (ustreznejši bi bil normativ 2,4 in 6 ur). Ker horizont ni idealno raven (zaradi hribov, drevja, zgradb) sonce vzide kasneje in zaide prej. Kadar tega ne preračunamo za vsako lokacijo posebej, zadošča, da računsko upoštevamo 10 o kot nad horizontom za začetek in konec sončnega obsevanja (sonce» vzide«in»zaide«, 13

14 ko je 10 o nad horizontom),. Poleg tega, da sončni žarki dosegajo notranje prostore, je pomemben tudi kot vidnosti neba ob oknu merjen ob notranji strani parapeta (skyfaktor). Osončenje ima poleg biološkega in antibiotičnega pomena v urbanizmu tudi psihološki pomen. Že v zgodovini imamo nešteto primerov zelo dobrega upoštevanja osončenja, kot so pozidave osončenih pobočij, zaščita pred sončno pripeko z arkadami ali napušči itd. Dobro osončenje je pogoj za energetsko varčno zgradbo pa tudi za naselje kot celoto in je eden osnovnih načele t.i.»ekološkega urbanizma« Naselitev Tipologija in urbanistična postavitev stanovanjskih stavb Prosto stoječa enodružinska hiša in dvojček Odmiki zgradbe od parcelnih mej so odvisni od minimalnih higienskih in funkcionalnih zahtev, poleg tega pa morajo zagotoviti zadostno uporabnost prostih površin in neokrnjeno uporabnost sosednjih parcel. Ozki, dolgi pasovi med zgradbo in parcelno mejo (npr. 2 m ali manj) so za vrt neuporabni in se jim skušamo izogniti. Hiša naj bo postavljena tako, da parcelo čim bolj diferencira in ohrani čim večji kompleks zelene površine. Taka diferenciacija nas teoretično privede k zasnovi dvojčka ali vrstne hiše. Racionalno izrabo zemljišča dosežemo z zožitvijo fronte (krajše ceste in komunalni vodi), z diferenciranimi odmiki (čim večje, strnjene površine namenimo za vrt in dvorišče) in seveda s strnjenimi zazidalnimi sistemi (dvojčki, vrstne hiše). Najmanjši odmiki od parcelnih mej naj bodo okoli 4,00 m (minimalno 2,50 m), kar omogoča zasaditev manjšega drevesa, prehod vozila, običajno preprečuje padanje snega (s strehe), vej in listja na sosednjo parcelo. Širina dvorišča naj bo vsaj 4 m, kar omogoča pranje in čiščenje avtomobila, dovoz in odlaganje kuriva, vrt pa naj bo širok vsaj 10 m Urbanistična postavitev in bivalno okolje večstanovanjskih stavb Odmiki med objekti izhajajo iz sanitarno-higienskih normativov o osončenju stanovanj. Empirično lahko zapišemo, da mora razmak med glavnima fasadama z okni bivalnih prostorov znašati vsaj 1,5 višine objekta (bolje 2 višini); če pa so na fasadah le stranski prostori (kopalnice, predsobe, stopnišča), naj bo odmik vsaj enak višini zgradbe. GLAVNO NAVODILO: število nadstropij višina objekta (m) razmik stranskih fasad 1 0,5 + 1, m 7,0 m 2 0,5 + 1, m 12, 0 m 3 0,5 + 1, m 16,5 m 4 14 m 21,0 m 5 17 m 25,5 m 6 20 m 30,0 m 7 23 m 34,5 m 8 26 m 39,0 m 9 29 m 43,5 m m 48,0 m minimalni razmik glavnih fasad 14

15 1.2 Tuja praksa Nemška gradbena zakonodaja (Zvezni uradni list I, str. 132, nazadnje spremenjen z zakonom z dne , Zvezni uradni list I, str. 466) 6. člen Površine za odmik (1) Pred zunanjimi stenami zgradb na površinah za odmik ne sme biti nadzemnih gradbenih objektov. Površina za odmik pa ni potrebna pred zunanjimi stenami, ki se postavijo ob mejah zemljiških parcel, če je treba ali je dovoljeno po predpisih o prostorskem načrtovanju postaviti zgradbo ob meji. Če po predpisih o prostorskem načrtovanju ni dovoljeno graditi ob meji sosednjega zemljišča, in na tem zemljišču obstaja zgradba ob meji, se lahko dovoli ali zahteva, da se prizida. Če je treba po predpisih o prostorskem načrtovanju graditi ob meji sosednjega zemljišča, vendar pa na tem zemljišču stoji zgradba z odmikom do te meje, se lahko dovoli ali zahteva, da površina za odmik ostane. (2) Površine za odmik morajo biti na sami zemljiški parceli, razen če ne smejo segati na sosednja zemljišča. Površine za odmik se ne smejo prekrivati; to ne velja za zunanje stene, ki si stojijo nasproti v kotu več kot 75 o. (3) Globina površin za odmik se izračuna po višini sten; meri se navpično do stene. Za višino stene velja mera naravne ali določene površine terena do sečišča stene s kritino ali do zgornjega zaključka stene. Za zgradbe ali dele zgradbe z zamaknjenimi deli zunanje stene se višino stene izračuna ustrezno za vsak del stene. Višina streh z nagibom večjim od 75 o se prišteje v celoti, višina streh z nagibom večjim od 45 o pa v eni tretjini. Višina zatrepne površine na območju strehe se pri strešnem nagibu, večjem od 75 o, šteje v celoti, sicer le v eni tretjini. Tako izračunana mera je H. Gradbeni deli pred zunanjo steno in predzidave kot so stebri, zidni venci, napušči, okna za lončnice, vhodne stopnice in nadstreški nad njimi, pomoli, balkoni se ne upoštevajo, če so v razmerju do njihove zunanje stene njej podrejeni, niso pomaknjeni več kot 1,50 m naprej in so do mej zemljiške parcele oddaljeni najmanj 2,00 m. (4) Globina površin za odmik znaša 1 H, najmanj 3,00 m. V središčnih območjih zadostuje globina 0,50 H najmanj 3,00 m, na obrtno-industrijskih in industrijskih območjih globina 0,25 H najmanj 3,00 m. Na območjih za posebne namene, ki niso namenjena oddihu, so dovoljene manjše globine kot je navedeno v prvem stavku, vendar pa ne smejo biti manjše od 3,00 m, če to opravičuje raba posebnega območja. (5) Pred dvema zunanjima stenama, pri katerih vsaka ni daljša od 16 m, zadostuje kot globina površine za odmik polovica globine, potrebne v skladu s četrtim odstavkom, najmanj pa 3,00 m; to ne velja na središčnih območjih in na obrtnoindustrijskih in industrijskih območjih. Če se zgradba gradi z zunanjo steno ob meji zemljiške parcele, velja prvi stavek le še za zunanjo steno; če se zgradba gradi z dvema zunanjima stenama ob mejah zemljiške parcele, se prvega stavka ne uporabi; meje zemljiške parcele do javnih prometnih površin, javnih zelenih površin in javnih obvodnih površin se pri tem ne upoštevajo. Zgradbe, zgrajene druga ob drugi, se obravnavajo kot ena zgradba. (6) Če so na obrtno-industrijskih in industrijskih območjih na zemljišču zgradbe ali deli zgradb z ognje-odpornimi stenami brez odprtin postavljeni tako, da si stojijo nasproti, je z razliko od četrtega odstavka dopusten odmik med temi stenami, ta znaša 3,00 m. 15

16 (7) V proste površine se z razliko od prvega stavka drugega odstavka do polovice vštejejo javne prometne površine, javne zelene površine in javne obvodne površine. (8) Z razliko od prvega odstavka so na površinah za odmik dopustni podrejeni ali nepomembni gradbeni objekti. (9) Prvi do osmi odstavek veljajo smiselno za druge gradbene objekte ter druge objekte in naprave, če ti vplivajo enako kot zgradbe. 7. člen Odstopanja od površin za odmik (1) Če so pri določilih urbanističnega pravilnika ali pravilnika v skladu z 91. členom dovoljene ali predpisane zunanje stene, pred katerimi morajo biti površine za odmik z večjo ali manjšo globino kot je navedeno v 6. členu, se četrti in peti odstavek 6. člena ne uporabljata, razen če pravilnik odredi veljavnost teh predpisov. Treba je zagotoviti zadostno osvetlitev in zračenje. Površin za potrebne pomožne objekte, zlasti za otroška igrišča, garaže in parkirna mesta, ni dovoljeno omejiti. 5. točka prvega odstavka 91.člena ostane nespremenjena. (2) Zgradbe z višino kapi do 5,00 m za lokalno oskrbo z elektriko, toploto, plinom in vodo, rastlinjaki za pridobitno oz. poklicno vrtnarstvo in silosi za kmetijstvo so na površinah za odmik in brez lastnih površin za odmik dovoljene. To ne velja za silose, če se to nanaša na površine za odmik, ki mejijo na sosednje zemljiške parcele. (3) Če si na zemljiški parceli stojijo nasproti zgradbe ali deli zgradb, od katerih ima najmanj ena samo eno polno nadstropje in ni namenjena bivanju, se lahko dovoli, da se površine za odmik, ki se zahtevajo po četrtem in petem odstavku 6. člena v svoji globini zmanjšajo do polovice višine stene te zgradbe, če s tem niso ogroženi požarno varnost, osvetlitev in zračenje. (4) Pri garažah vključno z njihovimi pomožnimi prostori, pokritih dovozih do podzemnih garaž in dvigalih do podzemnih garaž s celotni uporabno površino do 50 m 2 ter pomožnih zgradbah brez kurišč z uporabno površino do 20 m 2 ni potrebna prosta površina do meje zemljišča, če 3-metrska višina zidu ob meji v sredini ni prekoračena; višina streh z nagibom do 75 in zatrepne površine na območju strehe pri nagibu strehe do 75 se ne upoštevajo. Skupno ni dovoljeno, da ta zazidava meje na zemljišču v izmeri 50 m 2 preseže celotno uporabno površino ter celotno dolžino zunanjih zidov v izmeri 8 m na vsako mejo zemljišča; pri tem se uporabne površine v strešnih in kletnih prostorih ne prištejejo. Dovoljena je gradbena povezava te mejne zazidave z glavno zgradbo ali še eno pomožno zgradbo, če imajo te zgradbe, gledano same po sebi, svoje površine za odmik. (5) Površine za odmik v skladu s četrtim in petim odstavkom 6. člena ali površine za odmik na podlagi krajevnih gradbenih predpisov po 91. členu lahko v celoti ali delno segajo na sosednjo zemljiško parcelo, če da sosed gradbeni inšpekciji pisno soglasje, ali pa se na teh površinah zaradi pravnih ali dejanskih razlogov ne more graditi: soglasje soseda velja tudi za in proti njegovemu pravnemu nasledniku. Tako kot površine za odmik, predpisane za zazidavo sosednjega zemljišča, morajo ostati varovane pred zazidavo. Tretji in četrti stavek prvega odstavka 6. člena ostaneta nespremenjena. 16

17 1.2.2 Avstrijsko Štajerski gradbeni zakonik: Österreich - Steiermark, Steiermärkisches Baugesetz - Stmk. BauG, (http: // /oesterreich/steiermark/steiermark_baugesetz_abschnitt_2.php) 13. člen Odmiki (1) Objekti so ali zgrajeni neposredno drug ob drugem ali pa mora biti med njima zadosten odmik. Če objekta nista zgrajena neposredno drug ob drugem znaša odmik najmanj toliko metrov kolikor znaša vsota etaž obeh objektov pomnožena s 4. (2) Fasada, ki ni neposredno ob sosednji parcelni meji mora biti od te oddaljena najmanj toliko metrov kolikor znaša vsota etaž pomnoženo z 2. (3) Če stoji objekt na parcelni meji, ima sosednji lastnik možnost graditi na parcelni meji ali pa se mora držati predpisanega odmika, v kolikor z drugimi prostorskimi akti in gradbenimi predpisi ni določeno drugače ali pa zaradi ceste, naselbinskih značilnosti ali pogledov. Če ima objekt na parcelni meji odprtine (okna, vrata, itd.) je treba upoštevati predpisani odmik. (4) Kot etaže v posameznih fasadah se štejejo tiste, ki so popolnoma zgrajene ali so zgrajene tako, da primerne za bivanje in je njihova zunanja površina zidu več kot 50% in v sredini vsaj 1,50 m visoko nad terenom. (5) Kot etaže se ne štejejo na strani kjer je kap: mansarde oz. za bivanje predelana podstrešja, v kolikor morebitni kolenčni zid ne presega 1,25 m in strezni naklon ni večji kot 70, čelna fasada: najnižja podstrešna etaža oz. za bivanje predelano podstrešje v kolikor morebitni kolenčni zid ne presega 1,25 m in strešni naklon ni večji kot 70. (6) Pri objektih oz. delih objektov brez običajnih delitev na etaže ali pri tistih objektih kjer etažna višina presega 3,00 m, se določi odmik tako, da se za vsako etažo vzame 3,00 m na vsakem vogalu nad terenom. Ostale etaže, ki so višje kot 1,50 m se štejejo kot etaža. (7) Za stavbe na isti gradbeni parceli se lahko dovoli tudi manjši odmik. (8) Upravni organ lahko dovoli manjše odmike od sosednjih parcel in objektov za sosednje objekte, če je to v interesu krajevne značilnosti (naselbinskih značilnosti), zaščite starih mestnih jeder, območij kulturne dediščine ali zaščitenih posebnih gradbenih substanc. (9) Kadar je možen manjši odmik med objekti kot je predpisano v točki 1, ne sme biti manjši kot 2,00 m. (10) V soglasju s sosedom je možno ne glede na tip pozidave graditi na parcelni meji. (11) Če se na sosednjem zemljišču nahaja sosednji objekt je treba pri izračunu odmika upoštevati samo odmik od parcelne meje. (12) Če namembnost gradbenega objekta (mišljen je objekt, ki ga ni možno premakniti brez tehničnih sredstev) ni sprejemljiv za okolje, ker predstavlja večjo obremenitev kot je običajno v okolju, ogroža zdravje sosedov, zaradi ohranjanja vedute naselja, lahko upravni organ predpise večje odmike. 17

18 (13) Točke 1 do 12 ne veljajo za stavbe, ki mejijo na javne prometne površine, gospodarske objekte za katere je pridobljeno uradno dovoljenje za opravljanje gozdarskih del po zakonu o gozdarstvu, planinske koče in hleve, katerih namembnost spada pod zakon o zaščiti planin Občina Rim; Generalni urbanistični plan, Izvedbene tehnične norme, (Piano Regolatore Generale, Prevod: Elza Černe, univ. dip. ekon., Naročnik: Mestna občina Ljubljana) 2. Razdelek Parametri in klasifikacije 4. člen Gradbene veličine 6. Razdalja objekta do mej (RoM): predstavlja dolžino, ocenjeno v smeri polmera, minimalnega segmenta, ki povezuje zunanjo točko obodnega zidu stavbe ali manufakta (z izključitvijo dimnih tuljav, zunanjih tehnoloških objektov in dekorativnih elementov) z mejo. To oceno se uporabi tudi za podzemne etaže primeru, da je za slednje določena minimalna razdalja v skladu s temi določili. 7. Razdalja objekta do cest (RoC) predstavlja dolžino minimalnega segmenta, ki povezuje najbolj zunanjo točko obodnega zidu stavbe ali manufakta (z izključitvijo dimnih tuljav, zunanjih tehnoloških objektov in dekorativnih elementov) in bližnje cestne meje. 8. Razdalja nad zemljo med objekti (RmO): predstavlja minimalno razdaljo - nad zemljo - med zunanjo obodno steno stavbe ali manufakta (z izjemo zunanjih konzolnih stopnic, dimnih tuljav, zunanjih tehnoloških naprav in dekorativnih elementov) ter obodno steno bližnje stavbe. 3. Razdelek Konsolidirano mesto 42. člen Tkiva širitve iz dvajsetega stoletja z določeno tipologijo in s srednjo poselitveno gostoto (T1) 1. Tkiva širitve iz dvajsetega stoletja z določeno tipologijo in s srednjo poselitveno gostoto so tkiva, sestavljena iz stavb, realiziranih po tipologiji»hiša z vrtom«ali»stolpič«in njihovih normativnih variantah, določenih v gradbenih pravilih ali v generalnem planu ali v detajlnih planih za izvedbo Urbanističnega plana iz leta 1931, na območjih nove širitve ali nadomeščanja predhodnih naselij. Posebne značilnosti so naslednje: cestna struktura in javni objekti so na splošno poddimenzionirani v primerjavi z realiziranimi gostotami gradnje; v primeru tipologije»hiše z vrtom«je za razdelitev ozemlja značilna drobna parcelacija in razvrstitev stavb v razdalji 4,00 m od vseh meja, v nekaterih primerih z enoetažnimi pritiklinami, ki gledajo na cesto. 3. Poleg posegov kategorije RV, IV, ORS in GR1 so dovoljeni posegi kategorij GR3, RNadG in Doz, katerih cilj je arhitektonsko izboljšanje stavb, in sicer pod naslednjimi pogoji: 18

19 a) da porušene stavbe ni so vezane po določilih Zakonodajnega odloka št. 490/99, niso zgrajene pred letom 1931, niso določene v Listini za kakovost, razen tistih posegov rušenja, ki so dovoljeni v drugem delu elaborata G2.»Vodnik za kakovost posegov«; b) da ima ponovno zgrajena stavba iste tipo-morfološke značilnosti predhodne stavbe - mesto na parceli, zasedba prostora na tleh, višina, minimalne razdalje - ter je opremljena s parkirnimi prostori v skladu z določili predhodnega 7. člena. 6. Razdelek Projekti strukturiranja 61. člen Lokalna središča 4. Na Javnih prostorih, ki jih je treba ponovno opredeliti, ki so znotraj meja Lokalnih središč označeni z grafičnim znakom, so predvideni sledeči posegi: a) ureditev odkritih javnih in zasebnih prostorov, s ponovnim projektiranjem in ureditvijo cest (morebitna vozišča, pločniki, cone za pešce) ter ureditev zelenic; b) v pritličja stavb, ki gledajo na omenjene prostore, se postavijo sledeče namenske rabe: Poslovne in Servisi, oz. storitve z UO/n in UO/s; ta postavitev - tudi ob povečanju obstoječih količin - je odvisna samo od dimenzij pripadajočih površin stavbe in splošnih predpisov glede spoštovanja razdalj. POGLAVJE III OKOLJSKI IN KMETIJSKI SISTEM 2. Razdelek Rimsko podeželje 70. člen Ureditev nove gradnje 10. Zgradbe za živinorejo bodo morale stati na razdalji najmanj 100 m od posameznih že obstoječih stanovanjskih hiš, 250 m od obstoječih ali predvidenih stanovanjskih jeder in 300 m od meje naselja. V primeru, da so zgradbe namenjene gojenju perutnine ali prašičev, razdalja od posameznih stanovanjskih objektov ne bo smela biti manjša od 200 m, od stanovanjskih jeder in meja naselij pa ne manjša od 500 m. 11. Predpisi iz predhodnega odstavka - ob upoštevanju higiensko-sanitarnih predpisov - se ne uporabljajo v primeru, ko obstoječe stanovanjske hiše predstavljajo sestavni del kmetije. Zgradbe za živinorejo bodo morale vseeno stati na razdalji vsaj 500 m od območij napajanja vodnih virov ter biti zaščitene s primernim varnostnim pasom, opremljenim tudi z ograjami in ustreznimi rastlinskimi pregradami, ki naj v svoji notranjosti vključujejo objekte za zbiranje in obdelavo živinorejskih odpadkov. 19

20 1.3 Pregled in analiza določil izvedenih občinskih prostorskih načrtov v zvezi z odmiki OPN Novo mesto (Ur.l.RS, št. 101/09) 74. člen (Splošni PIP o legi objektov) (4) Odmiki od mej sosednjih zemljišč: stavbe (nad terenom in pod njim) morajo biti, razen v primeru gradnje v nizu, od meje sosednjih gradbenih parcel oddaljene najmanj 4,00 m; objekti GJI se lahko gradijo do meje sosednjih gradbenih parcel; na območjih proizvodnih dejavnosti, ki mejijo na območja stanovanj, centralnih dejavnosti in posebnih območij, morajo biti nove stavbe od meje navedenih območij oddaljene najmanj 5,00 m; - odmiki objektov so lahko manjši, če zmanjšani odmik ne ruši vzpostavljenega prostorskega reda, ne povzroča nedopustnega vpliva na zemljišča v vplivnem območju, omogoča požarno varnost ter vzdrževanje stavbe in z zmanjšanim odmikom soglaša lastnik sosednjega zemljišča; odmiki enostavnih in nezahtevnih objektov so določeni v 79. členu tega odloka. (5) Medsebojni odmiki med objekti: od obstoječih stavb morajo biti nove stavbe oddaljene najmanj toliko, da so zagotovljeni svetlobno tehnični, požarnovarnostni, sanitarni in drugi pogoji ter da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru gradbene parcele. 79. člen (Splošni PIP glede gradnje, postavitve in oblikovanja nezahtevnih in enostavnih objektov) (2) Objekti za lastne potrebe: Na gradbenih parcelah, ki pripadajo stavbi, se lahko zgradi največ po en objekt za lastne potrebe iste vrste, kar ne velja za garaže in nadstreške, ki pri enostanovanjski stavbi v skupni površini ne smejo presegati 60 m 2, vendar največ toliko objektov, da ni presežena meja faktorja zazidanosti, določenega s tem odlokom. Na gradbenih parcelah večstanovanjske stavbe se lahko za vsako stanovanje v njej zgradi največ po en objekt za lastne potrebe iste vrste in skupaj največ toliko objektov, da je dosežna meja faktorja zazidanosti. Zgrajeni so lahko kot posamična gradnja ali tako, da se stikajo oziroma imajo skupne konstrukcijske elemente. Od meje sosednjega zemljišča morajo biti oddaljeni najmanj 1,50 m, razen rezervoarja za utekočinjeni naftni plin ali nafto, ki mora biti od meje sosednjih zemljišč oddaljen najmanj toliko, kot to določajo predpisi, ki urejajo področje naprav za vnetljive tekočine in pline. (3) Ograje: Pri ograjevanju parcel se upošteva tip in material kakovostnih oziroma značilnih obstoječih ograj. Praviloma se uporabljajo žične ali lesene ograje. Zidovi niso dopustni, razen če so oblikovani kot del objekta. Medsosedske ograje v naseljih ne smejo presegati 1,80 m. Od meje sosednjega zemljišča morajo biti oddaljene najmanj 0,50 m, ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča je lahko odmik tudi manjši oziroma se jih lahko postavi na posestno mejo. Vstopna in uvozna vrata se obvezno odpirajo proti gradbeni parceli in ne proti cesti. V križiščih ograje ne smejo ovirati preglednega trikotnika. Če je sosednje zemljišče javna cesta, je za postavitev ograje treba pridobiti soglasje upravljavca javne ceste. 20

21 (4) Škarpe in podporni zidovi: Škarpe in podporni zidovi morajo biti arhitekturno oblikovani oziroma obdelani z naravnimi materiali in ozelenjeni. Upoštevajo se kakovostni oziroma značilni obstoječi primeri v EUP. Od meje sosednjega zemljišča morajo biti oddaljeni najmanj 0,50 m, ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča je lahko odmik tudi manjši oziroma se jih lahko postavi na posestno mejo. (5) Pomožni infrastrukturni objekti: Dopustna je gradnja pomožnih infrastrukturnih objektov, ki so potrebni za normalno funkcioniranje EUP ali prečkajo EUP, ob upoštevanju drugih določil tega odloka. Gradnja protihrupnih ograj je dopustna le na podlagi dokazanega preseganja dopustnih ravneh hrupa in na podlagi urbanistične in krajinske preveritve ter utemeljitve, pri čemer je treba zagotoviti oblikovno skladnost s preostalimi elementi obcestnega prostora in okoliške pozidave ter ustrezno oblikovanje in zasaditve za zakrivanje ograj v pogledih iz okoliških objektov. Palisade, lovilne mreže in prostoviseče mreže ter drugi ukrepi za preprečevanje erozije na strminah se izvajajo tako, da ne bodo vidno moteči. Od meje sosednjega zemljišča morajo biti oddaljeni najmanj 0,50 m, ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča je lahko odmik tudi manjši oziroma se jih lahko postavi na posestno mejo. (6) Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: Na območju enega kmetijskega gospodarstva se lahko zgradi največ po en pomožni kmetijsko-gozdarski objekt iste vrste, kar ne velja za gnojišče, zbiralnik gnojnice ali gnojevke, kozolec, rastlinjak in silos, ki se jih lahko zgradi toliko, kot je potrebno za obratovanje kmetije. Zgrajeni so lahko kot posamična gradnja ali tako, da se stikajo oziroma imajo skupne konstrukcijske elemente. Od meje sosednjih zemljišč morajo biti oddaljeni najmanj 1,50 m, razen obore za rejo divjadi in ograje za pašo živine, ki morata biti od sosednjega zemljišča oddaljeni najmanj 0,50 m. Ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča je odmik obore za rejo divjadi in ograje za pašo tudi manjši oziroma se ju lahko postavi na posestno mejo. Poleg območja stavbnih zemljišč kmetije se pomožni kmetijsko-gozdarski objekti lahko gradijo tudi v območju 20 m pasu kmetijskih zemljišč, ki obkrožajo območje stavbnih zemljišč kmetije pod pogojem, da na območju stavbnih zemljišč kmetije zaradi premajhne razpoložljive površine takšnega objekta ni mogoče zgraditi in da je takšen objekt nujno potreben za obratovanje kmetije. Izven omenjenega območja se na kmetijskih in gozdnih zemljiščih lahko gradijo enostavne kmetijsko-gozdarske prometnice, ograje za pašo živine, obora za rejo divjadi, rastlinjak, čebelnjak, krmišče, molzišče in kozolec. V tem območju gradnja novih kozolcev ni dopustna. Dopustna je rekonstrukcija in nadomestna gradnja kozolcev obstoječih dimenzij na istih lokacijah oziroma se jih lahko prestavi v radiju 30 m, če se s tem izboljša raba kmetijskih zemljišč. (7) Začasni objekti: Od meje sosednjega zemljišča morajo biti oddaljeni najmanj 0,5 m, ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča je lahko odmik tudi manjši oziroma se jih lahko postavi na posestno mejo. (8) Spominska obeležja: Spominska obeležja, razen spominskih plošč, ki so sestavni del fasade, morajo biti od meje sosednjega zemljišča oddaljena najmanj 1,50 m, ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča je lahko odmik tudi manjši oziroma se jih lahko postavi na posestno mejo. 21

22 (9) Objekti za oglaševanje: Od meje sosednjega zemljišča morajo biti oddaljeni najmanj 1,50 m, ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča je lahko odmik tudi manjši oziroma se jih lahko postavi na posestno mejo. (10) Urbana oprema: Nadkrita čakalnica na avtobusnem ali taksi postajališču, javna kolesarnica, objekti za oglaševanje, skulptura in druga prostorska inštalacija, večnamenski kiosk oziroma tipski zabojnik, konfini in drugi elementi urbane opreme Od meje sosednjega zemljišča morajo biti oddaljeni najmanj 0,50 m, ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča je lahko odmik tudi manjši oziroma se jih lahko postavi na posestno mejo člen (Splošni PIP za varstvo gozdov) (5) Nove stanovanjske in industrijske objekte se praviloma načrtuje v odmiku ene drevesne višine odraslega gozda od obstoječega gozdnega roba. Pri tem se odmik določi v odvisnosti od posameznih lokacij in sestojev, ki so ali se bodo v času razvili na posamezni lokaciji. Odmik je potreben poleg zagotavljanja funkcij gozdov tudi zaradi zagotovitve varnosti objektov. (14) Odmiki objektov od posestnih mej, določeni v tem členu, so lahko manjši, če zmanjšani odmik ne ruši vzpostavljenega prostorskega reda, ne povzroča nedopustnega vpliva na zemljišča v vplivnem območju, omogoča požarno varnost ter vzdrževanje stavbe in z zmanjšanim odmikom pisno soglaša lastnik sosednjega zemljišča OPN Pivka (Ur.l. RS, št. 79/10) 80. člen (skupni prostorski izvedbeni pogoji glede lege objektov) (3) Če na karti iz prve točke tega člena ni prikazana GM obstoječih objektov, se pri umeščanju objektov v prostor upošteva GM, ki jo tvorijo sosednji objekti. (4) Nove stavbe (etaže nad terenom in pod terenom) morajo biti od meje sosednjih zemljišč oddaljene najmanj 4,00 m, enostavni objekti pa najmanj 2,00 m. (5) Na območjih namenske rabe IG in IK morajo biti nove stavbe od meja sosednjih zemljišč oddaljene najmanj 5,00 m. Odmik je lahko manjši s soglasjem organa pristojnega za varstvo pred požarom. (6) Če so odmiki stavb manjši od zgoraj določenih, je treba v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja izdelati podrobno utemeljitev posega, ki bo dokazala, da manjši odmik ne ruši vzpostavljenega prostorskega reda na območju enote ali peup urejanja prostora, kjer je predviden in soglasje lastnikov sosednjih parcel. Stavbe vključno z balkoni in napušči morajo biti od meje sosednje parcele odmaknjeni najmanj 2,00 m. (7) Gradnja objekta na meji gradbene parcele je dopustna ob soglasju mejašev, s posebno utemeljitvijo v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja v naslednjih primerih: Kadar gre za tipologijo gradnje: vrstne hiše, dvojčki, Kadar je to tradicionalen način gradnje, značilen za naselje. (8) Načrtovana gradnja ne sme poslabšati bivalnih in funkcionalnih pogojev v okolici. 22

23 (9) Če lastnika sosednjih zemljišč soglašata, se ograje postavljajo na mejo zemljiških parcel obeh lastnikov. (10) Če se lastnika sosednjih zemljišč ne sporazumeta mora biti ograja od sosednjega zemljišča odmaknjena najmanj 0,50 m. Če je sosednje zemljišče javna cesta je odmik najmanj 1,00 m, razen če upravljavec ceste soglaša z manjšim odmikom. (11) Neglede na zgornje člene mora biti odmik med sosednjimi objekti v skladu z zakonodajo s področja požarne varnosti člen (skupni PIP glede varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami - varovanje pred požarom) (3) Cilji požarne zaščite temeljijo na: Preprečevanju prenosa požara na sosednje objekte drugih lastnikov in obratno (ustrezni odmiki med objekti skladno s smernico SZPV požarnovarnostni odmiki med stavbami) člen (zagotavljanje higienskih in zdravstvenih zahtev v zvezi z osončenjem) (1) Pri gradnji stanovanjskih objektov je treba upoštevati merila za osvetlitev, osončenje, prevetrenost in druge zahteve v skladu s predpisi in tem odlokom. (2) Pri vseh stanovanjskih bivalnih prostorih (bivalna kuhinja, dnevna soba, otroška soba) je treba zagotoviti minimalno zahtevano osončenje, skladno z veljavno zakonodajo. (Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za posamezno enoto urejanja) Fasade proti sosednjim stavbam od katerih so odmaknjene manj kot 8,00 m ne smejo imeti na to stran objekta lociranih bivalnih prostorov OPN Postojna (Ur.l. RS, št. 84/10) 52. člen (skupni prostorski izvedbeni pogoji glede lege objektov) 3) Kjer regulacijske linije niso določene v grafičnem delu OPN, se te povzamejo iz vzorca postavitve obstoječih stavb na območju naselja, dela naselja ali ulice. (4) Nove stavbe (etaže nad terenom in pod terenom) morajo biti od meje sosednjih zemljišč oddaljene najmanj 4,00 m, enostavni in nezahtevni objekti pa najmanj 1,50 m. Odmik se meri od najbolj izpostavljenih delov zgradbe (balkoni, terase, napušči, nadstreški ipd.). (5) Objekti gospodarske javne infrastrukture se lahko gradijo do meje sosednjih gradbenih parcel. (6) Na območjih namenske rabe IG, IP, IK, BD morajo biti nove stavbe od meja sosednjih zemljišč oddaljene najmanj 5,00 m. Odmik je lahko manjši s soglasjem organa, pristojnega za varstvo pred požarom. 23

24 (7) Odstopanje od predpisanih odmikov je možno v soglasju z upravljavci cest oziroma kadar morajo stavbe slediti obstoječi razpoznavni gradbeni liniji naselja ali dela naselja oziroma v naseljih, za katera veljajo pogoji varstva kulturne dediščine. (8) Če so odmiki stavb manjši od zgoraj določenih, je treba v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja izdelati podrobno utemeljitev posega, ki bo dokazala, da manjši odmik ne ruši vzpostavljenega prostorskega reda na območju enote ali podenote urejanja prostora, kjer je predviden, in soglasje lastnikov sosednjih parcel. Stavbe, vključno z balkoni in napušči, morajo biti od meje sosednje parcele odmaknjene najmanj 1,50 m. (9) Gradnja objekta na meji gradbene parcele je dopustna ob soglasju mejašev, s posebno utemeljitvijo v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja v naslednjih primerih: kadar gre za tipologijo gradnje: vrstne hiše, dvojčki, kadar je to tradicionalen način gradnje, značilen za naselje. (10) Načrtovana gradnja ne sme poslabšati bivalnih in funkcionalnih pogojev v okolici, omogočiti mora vzdrževanje in rabo objekta v okviru gradbene parcele ter zagotavljati svetlobnotehnične, požarnovarstvene in sanitarne pogoje. (11) Na območju kmetijskega gospodarstva naj bodo gospodarska poslopja medsebojno oddaljena tako, da je zagotovljen manipulativen prostor mehanizacije in da se s postavitvijo objektov upošteva obstoječa tipika zazidave. Postavitev stavb mora biti prilagojena konfiguraciji terena. Daljša stranica stavb, lociranih na pobočjih, mora biti praviloma vzporedna s plastnicami. (12) Odmiki od javnih zemljišč: Odmik novozgrajenega objekta na stranici parcele, iz katere je direkten vhod v garažo, mora biti oddaljen vsaj 5,00 m od zunanjega roba hodnika za pešce ali vsaj 7,0 m od roba cestišča. Med javno površino in uvozom na parkirišče ali v garažo oziroma med javno površino in ograjo ali zapornico, ki zapira vozilom pot do parkirnih (garažnih) mest, je treba zagotoviti najmanj 5,00 m prostora, na katerem se lahko vozilo ustavi, dokler ni omogočen dostop do parkirišča ali garaže oziroma izvoz iz nje. 62. člen (odmiki nezahtevnih in enostavnih objektov) (1) Objekti za lastne potrebe morajo biti od meje sosednjega zemljišča oddaljeni najmanj 1,50 m razen rezervoarja za utekočinjeni naftni plin ali nafto, ki mora biti od meje sosednjih zemljišč oddaljen najmanj toliko, kot to določajo predpisi, ki urejajo področje naprav za vnetljive tekočine in pline, vendar ne manj kot 1,50 m. (2) Pri postavitvi objektov za lastne potrebe se upošteva gradbene linije in gradbene meje. (3) Škarpe in oporni zidovi morajo biti od meje sosednjega zemljišča oddaljeni najmanj 0,50 m, ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča je lahko odmik tudi manjši oziroma se jih lahko postavi na posestno mejo. (4) Če lastnika sosednjih zemljišč soglašata, se ograje postavljajo na mejo zemljiških parcel obeh lastnikov. Če se lastnika sosednjih zemljišč ne sporazumeta, mora biti ograja od sosednjega zemljišča odmaknjena najmanj 0,50 m. Če je sosednje zemljišče javna cesta, je odmik najmanj 1,00 m, razen če upravljavec ceste soglaša z manjšim odmikom. 24

25 (5) Pomožni infrastrukturni objekti se lahko gradijo ob parcelni meji. (6) Protihrupne ograje, palisade, lovilne mreže in prosto viseče mreže morajo biti od meje sosednjega zemljišča oddaljene najmanj 0,50 m, ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča je lahko odmik tudi manjši oziroma se jih lahko postavi na posestno mejo. (7) Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti morajo biti od meje sosednjih zemljišč oddaljeni najmanj 1,50 m in morajo upoštevati gradbene linije in gradbene meje v primeru, da se postavljajo ob javni površini. (8) Obore za rejo divjadi in ograje za pašo živine morajo biti od sosednjega zemljišča oddaljeni najmanj 0,50 m. Ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča je odmik obore za rejo divjadi in ograje za pašo tudi manjši oziroma se ju lahko postavi na posestno mejo. (9) Začasni objekti morajo biti od meje sosednjega zemljišča oddaljeni najmanj 0,50 m, ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča je lahko odmik tudi manjši oziroma se jih lahko postavi na posestno mejo. Upoštevati morajo obstoječe gradbene linije in gradbene meje. (10) Spominska obeležja, razen spominskih plošč, ki so sestavni del fasade, morajo biti od meje sosednjega zemljišča oddaljena najmanj 1,50 m, ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča je lahko odmik tudi manjši oziroma se jih lahko postavi na posestno mejo. (11) Objekti za oglaševanje morajo biti od meje sosednjega zemljišča oddaljeni najmanj 1,50 m, ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča je lahko odmik tudi manjši oziroma se jih lahko postavi na posestno mejo. (12) Nadkrita čakalnica na avtobusnem ali taksi postajališču, javna kolesarnica, objekti za oglaševanje, skulptura in druga prostorska inštalacija, večnamenski kiosk oziroma tipski zabojnik, konfini in drugi elementi urbane opreme morajo biti od meje sosednjega zemljišča oddaljeni najmanj 0,50 m, ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča je lahko odmik tudi manjši oziroma se jih lahko postavi na posestno mejo. (13) Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov je na območjih veljavnih OPPN, sprejetih pred začetkom veljavnosti tega odloka, dopustna, če ni v nasprotju z določili OPPN oziroma ni prepovedana in je v skladu s podrobnejšo namensko rabo. (14) Odmiki objektov od posestnih mej, določeni v tem členu, so lahko manjši, če zmanjšani odmik ne ruši vzpostavljenega prostorskega reda, ne povzroča nedopustnega vpliva na zemljišča v vplivnem območju, omogoča požarno varnost ter vzdrževanje stavbe in z zmanjšanim odmikom pisno soglaša lastnik sosednjega zemljišča. 75. člen (skupni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje pokopališč) (1) Pokopališče mora imeti ograjo in možnost zapore z vrati, shrambo za orodje, vodovodni priključek in urejen prostor za odlaganje smeti. Pokopališče mora biti popolnoma odmaknjeno od drugih objektov. 25

26 90. člen (skupni prostorski izvedbeni pogoji za varstvo gozdov) (1) Za vse posege v gozd in gozdni prostor je potrebno predhodno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije. To velja tudi za vse gozdove, ki so po OPN opredeljena za druge namenske rabe (stavbna in kmetijska zemljišča). Soglasje Zavoda za gozdove Slovenije je potrebno tudi v primeru, ko zemljišče, na katerem se poseg predvideva, meji na gozd. (4) Po izvedbi posegov (gradnji objektov) v gozdu in gozdnem prostoru se pogoji za gospodarjenje z okoliškimi gozdovi ne smejo poslabšati, zato morajo biti novozgrajene stavbe odmaknjene od gozdnega roba vsaj eno drevesno višino (cca 25 m), ostali novozgrajeni objekti in ureditve, ki so v nivoju zemljišča, pa morajo biti odmaknjeni od gozdnega roba, ki bo po predlagani spremembi ostal gozd, vsaj 2,00 m. V projektni dokumentaciji je mogoče opredeliti tudi manjši odmik, če je iz projektnih pogojev Zavoda za gozdove Slovenije razvidno, da manjši odmik ne povzroča negativnega vpliva na okoliški gozd in gozdni prostor. 91. člen (varovanje pred požarom) (1) Pri gradnjah objektov in pri urejanju prostora je treba upoštevati prostorske, gradbene in tehnične predpise, ki urejajo varstvo pred požarom. Za primer požara je treba zagotoviti: odmike med objekti OPN Žirovnica (Ur.l.RS 34/11) 53. člen (vrste dopustnih posegov na gozdnih zemljiščih) (3) V negozdnem prostoru, ki je funkcionalno povezan z gozdom, so dopustni le posegi, ki ne razvrednotijo ali ne poškodujejo gozda. V prostoru ob gozdu je potrebno ohraniti obstoječe dostope do gozda oziroma urediti nadomestne. Odmik od gozdnega roba mora biti tolikšen, da gospodarjenje z gozdom ne ogroža objektov oziroma rabe prostora; če tega odmika ni, investitor prevzema odgovornost za poškodbe na svojem objektu, ki jih lahko povzročijo normalno gospodarjenje s sosednjim gozdom ali ujme in sanacija njihovih posledic. Objekti morajo biti odmaknjeni od stalne gozdne površine najmanj 30 m. 58. člen (odmiki od parcelnih meja) 1) Nove stavbe morajo biti odmaknjene od parcelnih meja toliko, da ni motena sosednja posest in da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru gradbene parcele. Lega stavbe mora slediti legi stavb v območju urejanja, na pobočjih mora biti daljša stranica vzporedna s plastnicami. (2) Nove stavbe morajo biti od meje sosednjih zemljišč oddaljene najmanj 4,00 m, nezahtevni in enostavni objekti pa najmanj 1,50 m. Manjši odmiki so možni le ob pisnem soglasju lastnika sosednjega zemljišča in v primerih, ko je individualna 26

27 stanovanjska stavba (zunanji zid) od posestne meje oddaljena najmanj za polovico svoje višine, merjeno nad terenom do kapi, vendar ne manj kot 2,50 m. Za oba primera velja, da je potrebno zagotoviti požarni odmik. (3) V primeru stanovanjske gradnje na mestu odstranjenega objekta, pri kateri je odmik od posamezne parcelne meje enak ali večji kot je bil pri objektu, ki se nadomešča, izjava lastnika sosednjega zemljišča ni potrebna. (4) Od obstoječih stavb morajo biti nove stavbe oddaljene najmanj toliko, da so zagotovljeni higiensko-zdravstveni in požarno-varstveni pogoji. 1) Nove stavbe in pomožni objekti za lastne potrebe morajo biti od cestnega telesa javnih cest oddaljene najmanj 5,00 m oziroma v skladu s cestno-prometnimi predpisi glede na kategorizacijo posamezne ceste. Odstopanje od teh določil je možno le v soglasju z upravljavci cest in v primeru, ko morajo stavbe slediti obstoječi razpoznavni gradbeni liniji naselja ali dela naselja. (2) Za postavitve ograj ob javnih cestah je potrebno pridobiti soglasje upravljavcev, ki določijo ustrezne odmike in višine, da le-te ne ovirajo polja preglednosti in vzdrževanja cest. Najmanjši odmik ograje in žive meje od cestišča je 0,50 m. 61. člen (odmik od ceste) (1) Nove stavbe in pomožni objekti za lastne potrebe morajo biti od cestnega telesa javnih cest oddaljene najmanj 5,00 m oziroma v skladu s cestno-prometnimi predpisi glede na kategorizacijo posamezne ceste. Odstopanje od teh določil je možno le v soglasju z upravljavci cest in v primeru, ko morajo stavbe slediti obstoječi razpoznavni gradbeni liniji naselja ali dela naselja. (2) Za postavitve ograj ob javnih cestah je potrebno pridobiti soglasje upravljavcev, ki določijo ustrezne odmike in višine, da le-te ne ovirajo polja preglednosti in vzdrževanja cest. Najmanjši odmik ograje in žive meje od cestišča je 0,50 m člen (osončenje) Pri postavitvi novih stavb je potrebno upoštevati vpad svetlobe in razdalje med stavbami, tako da se zagotavlja 45-stopinjski kot osončenja za bivanje in delo. V strnjenih vaških jedrih upoštevanje tega pogoja ni obvezno. 27

28 1.3.5 OPN Žiri (Ur.l. RS, št. 1/11) 37. člen (odmiki) (1) Novogradnje objektov se gradijo na odmiku najmanj 2,50 m od sosednjih zemljišč. (2) Novogradnje objektov se gradijo na odmiku najmanj 4,00 m od javne ceste ali poti. (3) Manjši odmik od sosednjih zemljišč in od javne ceste ali poti je dopusten: če so razlogi zanj strokovno utemeljeni v načrtu za pridobitev gradbenega dovoljenja in pridobljeno soglasje lastnika sosednjega zemljišča v upravnem postopku pridobivanja dovoljenja za poseg in ko ni prizadeta javna korist, o čemer odloči občinska uprava Občine Žiri z izdajo soglasja, ko gre za strnjeno gradnjo, torej ko so tudi sosednji objekti načrtovani ali grajeni v zmanjšanem odmiku proti novogradnji, ko gre za gradnjo novega objekta na lokaciji odstranjenega objekta, ob pogoju, da je za rušitev pridobljeno gradbeno dovoljenje, odmik od javne ceste ali poti je lahko manjši, če je odmik fasad obstoječih objektov ob cesti manjši od 4,00 m in če s tem soglaša upravljavec ceste ali poti, za talno zunanjo ureditev, ki ne presega nivoja obstoječega terena, za talno zunanjo ureditev vključno s podpornim zidom višine do 1,00 m nad nivojem obstoječega terena in ograjo višine 1,00 m nad nivojem obstoječega terena, vendar se za posege v odmiku manjšem od 4,00 m od javne ceste ali poti pridobi soglasje občinske uprave Občine Žiri, za gradnjo enostavnih in nezahtevnih objektov, kjer je odmik najmanj 1,00 m od sosednjega zemljišča, oziroma brez odmika s soglasjem lastnika sosednjega zemljišča in če ne gre za gradnjo v odmiku manjšem od 4,00 m od javne ceste ali poti, za gradnjo enostavnih in nezahtevnih objektov v odmiku manjšem od 4,00 m od javne ceste ali poti s soglasjem občinske uprave Občine Žiri, če gre za gradnjo pod obstoječim terenom, vendar ne za posege v odmiku manjšem od 4,00 m od javne ceste ali poti, kjer se za ta namen pridobi soglasje občinske uprave Občine Žiri. (4) Za odmik se šteje najkrajša razdalja med mejo sosednjega zemljišča in tej meji najbližjo zunanjo točko najbolj izpostavljenega dela stavbe. (5) Odmik med fasado z odprtinami bivalnih prostorov v stanovanjskem objektu in stavbami na sosednjem zemljišču ne sme biti manjši od 8,00 m. (6) Odmiki od gospodarske javne infrastrukture se uskladijo s predpisi in normativi za posamezne vrste infrastrukture. (7) Odmiki od evidentiranih in neevidentiranih vodotokov se uskladijo z določili zakona o vodah. (8) Gradnja objektov ob gozdnih površinah oziroma ob gozdnih robovih znotraj ureditvenih območij naselij je možna v oddaljenosti 25 m. Izjemoma je odmik lahko tudi manjši, če so izvedeni požarno-varstveni ukrepi in ukrepi pred nekontroliranim podrtjem dreves gozdnega roba skladno s soglasjem pristojne javne gozdarske službe. 28

29 1.3.6 OPN Litija (Ur.l. RS, št. 58/10) 58. člen (odmiki objektov od sosednjih zemljišč in objektov) (1) Novi objekti (nad in pod terenom) morajo biti, merjeno od najbolj izpostavljenega dela objekta, oddaljene od meje sosednjih parcel najmanj 4,00 m, nezahtevni in enostavni objekti pa najmanj 1,50 m, če ni z regulacijskimi črtami, ki jih določa ta odlok določeno drugače. (2) Če so odmiki stavb od meja sosednjih parcel manjši od zgoraj določenih, je potrebno v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja izdelati podrobno utemeljitev posega, ki bo dokazala, da zmanjšani odmik ne poslabšuje prostorske zasnove obstoječih objektov. (3) Na parcelni meji je mogoče graditi, ko gre za strnjeno gradnjo, zlasti na območjih naselij ter na meji odprtega javnega prostora, če ni prizadeta javna korist. (4) Razmiki med stavbami morajo biti najmanj tolikšni, da so zagotovljeni svetlobnotehnični, požarnovarnostni, sanitarni in drugi pogoji in da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru parcele objekta. (5) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka mora biti razmik med zunanjim robom fasade stanovanjskih stavb najmanj enak višini kapi načrtovanega objekta. (6) Minimalen odmik načrtovanega objektov od javne ceste je določen z regulacijskimi črtami glede na kategorijo javne ceste in v skladu s cestnoprometnimi predpisi. Odstopanje je možno v soglasju z upravljavci cest oziroma kadar morajo stavbe slediti obstoječi razpoznavni gradbeni liniji naselja ali dela naselja oziroma v naseljih, za katera veljajo pogoji varstva kulturne dediščine. (7) Ograje se praviloma postavijo na mejo zemljiških parcel. (8) Medposestne ograje se lahko gradijo do meje zemljiške parcele, na kateri se gradi, vendar tako, da se z gradnjo in vzdrževanjem ne posega na sosednje zemljišče. Medposestne ograje se lahko postavijo na mejo, vendar le, če se lastniki zemljišč, ki jih razmejuje, o tem pisno sporazumejo. (9) Manjši odmiki od zgoraj navedenih odmikov so dovoljeni ob soglasju lastnika sosednjega zemljišča. (10) Za postavitev ograj ob javnih cestah je potrebno pridobiti soglasje upravljavcev, ki določijo ustrezne odmike in višine, da le-te ne ovirajo polja preglednosti in vzdrževanja cest ter predvidenih ureditev. (11) Med javno površino (cesto) in uvozom na parkirišče ali v garažo oziroma med javno površino in ograjo ali zapornico, ki zapira vozilom pot do parkirnih (garažnih) mest, je potrebno zagotoviti najmanj 5,00 m prostora, na katerem se lahko vozilo ustavi, dokler ni omogočen dostop do parkirišča ali garaže oziroma izvoz iz nje člen (zagotavljanje ustreznega osončenja) (1) Pri gradnji stanovanjskih objektov je treba upoštevati merila za osvetlitev, osončenje, prevetrenost in druge zahteve v skladu s predpisi in tem načrtom. 29

30 (2) Če leži načrtovani objekt južno, jugovzhodno ali jugozahodno od obstoječe stanovanjske stavbe, mora biti razmik med robom kapi načrtovanega objekta in zunanjim zidom (fasado) obstoječe sosednje stanovanjske stavbe najmanj 1,50 višine kapi načrtovanega objekta. V kolikor so spodnje etaže obstoječe stanovanjske stavbe pretežno namenjene drugi dejavnosti, se razmiki med objekti lahko zmanjšajo za skupno višino teh etaž. Načrtovani objekt leži južno, jugovzhodno ali jugozahodno od obstoječega objekta, če več kot polovica dolžine fasadnega oboda obstoječe stanovanjske stavbe leži znotraj območja, ki ga določata premici, ki potekata pod kotom ±45 o od smeri severa, od točk skrajnih južnih, vzhodnih in zahodnih vogalov fasade novo predvidenega objekta OPN Naklo (Ur.l.RS, št. 11/10) 60. člen (odmiki od parcelnih meja) (1) Nove stavbe morajo biti odmaknjene od parcelnih meja toliko, da ni motena sosednja posest in da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru zemljiške parcele. Lega stavbe mora slediti legi stavb v območju urejanja, na pobočjih mora biti daljša stranica vzporedna s plastnicami. (2) Nove stavbe morajo biti od meje sosednjih zemljišč oddaljene najmanj 4,00 m, nezahtevni in enostavni objekti pa najmanj 1,50 m. Manjši odmiki so možni le ob pismenem soglasju lastnika sosednjega zemljišča in v primerih, ko je individualna stanovanjska stavba od posestne meje oddaljena najmanj za polovico svoje višine, merjeno nad terenom, vendar ne manj kot 2,50 m, za oba primera pa velja, da je potrebno zagotoviti požarni odmik. (3) V primeru stanovanjske gradnje na mestu odstranjenega objekta, pri kateri je odmik od posamezne parcelne meje enak ali večji, kot je bil pri objektu, ki se nadomešča, izjava lastnika sosednjega zemljišča ni potrebna. (4) Od obstoječih stavb morajo biti nove stavbe oddaljene najmanj toliko, da so zagotovljeni higiensko-zdravstveni in požarno varstveni pogoji. 63. člen (odmik od ceste) (1) Nove stavbe in pomožni objekti za lastne potrebe morajo biti od cestnega telesa javnih cest oddaljene najmanj 5,00 m, oziroma v skladu s cestno-prometnimi predpisi glede na kategorizacijo posamezne ceste. Odstopanje od teh določil je možno le v soglasju z upravljavci cest ter takrat, kadar morajo stavbe slediti obstoječi razpoznavni gradbeni liniji naselja ali dela naselja. (2) Za postavitve ograj ob javnih cestah je potrebno pridobiti soglasje upravljavcev, ki določijo ustrezne odmike in višine, da le-te ne ovirajo polja preglednosti in vzdrževanja cest člen (osončenje) Pri postavitvi novih stavb je potrebno upoštevati vpad svetlobe, razdalje med stavbami, tako da se zagotavlja 45 kot osončenja za bivanje in delo občutljivih prostorov. V strnjenih vaških jedrih upoštevanje tega pogoja ni obvezno. 30

31 1.3.8 OPN Tišina (Ur.l.RS, št. 5/10) 27. člen (prostorski izvedbeni pogoji v območjih podeželskih naselij) b) Pogoji glede lege objektov (1) Pri umeščanju objektov se upošteva tradicionalna zasnova razporeditve objektov na parceli. Stanovanjske in javne objekte (vaško-gasilske domove, trgovske, gostinske in ostale poslovne stavbe) se gradi ob cesti, pri tem se upošteva ulična gradbena linija in odmik od kategoriziranih in lokalnih cest. Objekte za kmetijsko proizvodnjo in pomožne objekte se gradi v notranjosti parcele. V notranjosti parcele se lahko gradi tudi objekte za spremljajoče in dopolnilne dejavnosti ter javne objekte na samostojnih parcelah. Stanovanjske objekte se v notranjosti parcel lahko gradi le, če so v drugi vrsti že stanovanjski objekti in če je do parcele urejena javna dovozna pot. (2) Ob ulici se upoštevata gradbena linija in gradbena črta, ki sta določeni z linijami obstoječih objektov. Ob cestah, kjer ni obstoječih objektov, se nove objekte locira ob gradbeno linijo, ki je razvidna iz grafičnih prikazov. Ob uličnem nizu se objekte locira tako, da je daljša stranica tlorisa vzporedna z ulico. (3) Najmanjši odmik zunanje stene objekta na zemljišču od sosednje parcelne meje je 1,00 m, od javne občinske ceste ali poti 4,00 m, od zunanjega roba brežine potokov in vodnih površin 5,00 m, od gozdnih površin ob naselju za eno drevesno višino. Odmik od sosednje parcelne meje je lahko manjši, če gre za gradnjo nadomestnega objekta in če z manjšim odmikom soglaša sosed. Odmik od javne občinske ceste je lahko manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste. Pri odmikih od sosednjih parcelnih mej se upošteva obstoječi zaporedni odmik od sosednje parcelne meje. Na nasprotno parcelno mejo se lahko locira le manjše pomožne objekte, pri čemer se glede na višino obeh sosednjih objektov zagotovi požarna varnost in osončenost bivalnih prostorov. Obstoječi objekti, ki so zgrajeni z manjšimi odmiki od sosednjih parcelnih mej, se lahko rekonstruirajo in nadzidajo v obstoječih odmikih, pri čemer ni potrebno soglasje soseda. 27. člen (prostorski izvedbeni pogoji v območjih podeželskih naselij) d) Pogoji in merila za parcelacijo (1) Velikost in oblika novih gradbenih parcel je odvisna od namena, velikosti in zmogljivosti načrtovanih objektov in tlorisne zasnove ter tipologije zazidave. Parcele v uličnem nizu so pravokotne na cesto, v notranjih območjih so lahko poljubne. Širina parcele mora zagotavljati sanitarne in požarne odmike med objekti, za samostojne stanovanjske objekte širina ne sme biti manjša od 14 m. Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste. Priključek na javno cesto mora biti varen in urejen v skladu s predpisi o javnih cestah. Širina dovoznih cest mora biti najmanj 4 m za en objekt in najmanj 5 m za dva ali več objektov. 31

32 1.3.9 OPN Idrija (Ur.l.RS, št. 38/11) 16. člen (lega objektov na zemljišču) (2) Odmiki od mej sosednjih zemljišč: Nove stavbe (nad in pod terenom) morajo biti od meje sosednjih parcel oddaljene najmanj 4,00 m, nezahtevni in enostavni objekti pa najmanj 1,50 m. Na obrtnih, proizvodnih in skladiščnih območjih morajo biti nove stavbe od meje sosednjih parcel oddaljene najmanj 5,00 m. Če je med sosednjima gradbenima parcelama zagotovljena skupna požarna pot širine najmanj 5,0 m, je odmik novih stavb lahko najmanj 3,00 m oz. skladno s soglasjem organa, pristojnega za varstvo pred požarom. Kmetijska gospodarska poslopja morajo biti od meje sosednjih parcel oddaljena najmanj 7,00 m. Ograje se lahko postavljajo na mejo zemljiških parcel, če oba lastnika s tem soglašata. Če se lastnika ne sporazumeta, mora biti ograja od sosednjega zemljišča oddaljena najmanj 0,50 m. Napušči in balkoni lahko presegajo dopustne odmike objekta za 1,00 m. Objekt, ki se postavi na mejo, mora imeti odvodnavanje s strehe zagotovljeno na gradbeni parceli, na kateri stoji. (3) Če so odmiki od mej sosednjih zemljišč manjši od zgoraj določenih, je treba v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja izdelati podrobno utemeljitev posega, s katero se dokaže, da zmanjšani odmik ne ruši vzpostavljenega prostorskega reda, in predložiti soglasje mejašev. Odmik stavb vključno z balkoni praviloma ne sme biti manjši od 1,50 m od meje sosednjih parcel. (4) Izjemoma so dopustne gradnje stavb na meji zemljišča, kadar: gre za tipologijo gradnje v strnjenem nizu, je način gradnje ob meji zemljišča parcele značilen za naselje, je taka gradnja določena z regulacijskimi črtami, gre za koncept tradicionalne tlorisne zasnove, načrtovana novogradnja pa ne slabša bivalnih in funkcionalnih pogojev v okolici. (5) Odmiki od javnih zemljišč Razen na območjih z izrazito enotno gradbeno črto obstoječih objektov, mora biti odmik novozgrajenega objekta na stranici parcele, iz katere je direkten vhod v garažo, vsaj 5,00 m od zunanjega roba hodnika za pešce ali vsaj 7,00 m od roba cestišča. Če ima cesta določeno regulacijsko linijo, se upošteva 5,00 m odmik od meje regulacijske linije. Ograje morajo biti od javne ceste oddaljene najmanj 1,50 m, razen če upravljavec ceste soglaša z manjšim odmikom. Med javno površino in uvozom na parkirišče ali v garažo oziroma med javno površino in ograjo ali zapornico, ki zapira vozilom pot do parkirnih (garažnih) mest, je treba zagotoviti najmanj 5m prostora, na katerem se lahko vozilo ustavi, dokler ni omogočen dostop do parkirišča ali garaže oziroma izvoz iz nje. (6) Medsebojni odmiki med objekti Nove stavbe morajo biti od obstoječih stavb oddaljene najmanj toliko, da so zagotovljeni svetlobno-tehnični, požarnovarnostni, sanitarni in drugi pogoji in da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru gradbene parcele. 32

33 Na območju kmetijskega gospodarstva naj bodo gospodarska poslopja medsebojno oddaljena tako, da je zagotovljen manipulativen prostor mehanizacije najmanj v radiju 15 m in da se s postavitvijo objektov upošteva obstoječa tipika zazidave. (7) Postavitev stavb mora biti prilagojena konfiguraciji terena. Daljša stranica stavb umeščenih na pobočjih mora biti praviloma vzporedna s plastnicami. 41. člen (ohranjanje narave) (10) Usmeritve za varstvo biotske raznovrstnosti (ekološko pomembna območja, posebna varstvena območja in habitatni tipi): Na osrednjem območju medveda se omeji privabljanje pohodnikov, obiskovalce se usmerja na poti in mesta, ki so za medveda manj moteča in zlasti primerno oddaljena od pomembnih delov življenjskega prostora medveda. Stanovanjski objekti morajo biti odmaknjeni od gozdnega roba najmanj 20 m, priporočljivo 50 m. Med objektom in gozdnim robom se vzdržuje redno košen travnik brez grmičevja. Paša drobnice v osrednjem območju medveda ni dopustna. Odlaganje odpadkov se uredi v zaprtih zabojnikih, zbirna mesta se po potrebi ogradi. Pašnike in čebelnjake se ogradi z električnim pastirjem. 49. člen (osončenje) Pri novogradnjah, dopolnilnih in nadomestnih gradnjah stanovanjskih objektov je v stanovanjskih prostorih (bivalna kuhinja, dnevna soba, otroška soba) potrebno zagotoviti minimalno zahtevano osončenje, ki znaša: dne ura, dne in ure OPN Gorenja vas Poljane (Ur.l.RS, št. 48/10) Splošni prostorsko izvedbeni pogoji glede lege objektov 46. člen (1) Nove stavbe morajo biti odmaknjene od parcelnih meja 4,00 m tako, da ni motena sosednja posest in da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru parcele. Pri določitvi lege stavbe je potrebno slediti funkciji in legi stavb v gravitacijskem območju. Manjši odmik je mogoč le s soglasjem lastnika sosednje parcele. (2) Odmiki novozgrajenih objektov morajo slediti gradbeni liniji obstoječih objektov ob ulicah in obstoječim gradbenim linijam v prostoru. Takšni odmiki veljajo tudi za enostavne objekte. Če gradbene linije v prostoru ni, je gradbena meja, do katere lahko segajo objekti, pogojena z regulacijskimi linijami cest in komunalnih vodov. (3) Odmiki med objekti naj bodo enaki višini kapi višjega objekta, razen ko predvideni objekt leži južno, jugovzhodno ali jugozahodno od obstoječega objekta, kjer mora biti odmik enak 1,5-kratniku višine kapi predvidenega objekta (osončenje). (4) Od obstoječih stavb morajo biti nove stavbe oddaljene najmanj toliko, da so zagotovljeni higiensko zdravstveni in požarno varstveni pogoji. (5) V območjih ohranjenih vaških jeder je pri določitvi lege stavbe potrebne slediti talni zasnovi vaškega jedra in obstoječim gradbenim linijam. V primerih, ko je za naselje ali del naselja značilna postavitev stavb na posestne meje, je potrebno stavbo 33

34 praviloma locirati na mejo, ob pogoju, da kap strešine ne sega v sosednje zemljišče. (6) Ograje višine do 1,00 m naj bodo praviloma postavljene na posestne meje gradbenih parcel, razen v primerih, ko je sosednje zemljišče javna cesta in je potrebno upoštevati predpise s področja varnosti v cestnem prometu. (8) Upoštevati je potrebno obstoječe razpoznavne gradbene linije. (14) Podrobnejše usmeritve za odmik od gozdnega roba: Nove stanovanjske in industrijske objekte naj se praviloma načrtuje v odmiku ene drevesne višine odraslega gozda od obstoječega gozdnega roba. Pri tem se odmik določi v odvisnosti od posameznih lokacij in sestojev, ki so ali se bodo v času razvili na posamezni lokaciji. Odmik je potreben zaradi zagotovitve varnosti objektov. Za nemoteno gospodarjenje z gozdovi je potrebno do vsake gozdne površine zagotoviti dostop. Ker je pri gospodarjenju z gozdovi v naselju potreben dovoz lesa, je potrebno od površin zagotoviti primerno dovozno cesto v skladu z določili 8. člena Pravilnika o gozdnih prometnicah. Na gozdnem robu je prav tako potrebno zagotoviti ustrezen večnamenski prostor za začasno deponiranje lesa. V času, ko se ne opravlja gozdna proizvodnja, je ta prostor lahko namenjen za druge dejavnosti (parkirišča, prireditveni prostor, igrišča ) Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede velikosti 47. člen (7) Zagotovljeni morajo biti odmiki od parcel in sosednjih objektov skladno s predpisi. Bivalni pogoji sosednjih objektov se ne smejo poslabšati. (9) Pri določanju višine objektov je treba poleg predpisanih dopustnih višin za posamezne vrste objektov upoštevati tudi vertikalne gabarite naselij oziroma posameznih ureditvenih enot tako, da novi objekti po višini ne izstopajo iz celotne podobe naselja, razen v primerih, kjer se z višino objektov izboljšuje oziroma načrtno spreminja podoba naselja. Iz analize OPN-jev je razvidno, da so jim skupne naslednje določbe v zvezi z odmiki: - Odmik nove stavbe od parcelnih meja je praviloma (nad in pod terenom) 4,00 m. Posebnosti so pri umeščanju stanovanjskih objektov, za katere so določeni posebni odmiki: 8,00 m, če mejijo na bivalne prostore, višina 1 oz. 1.5 kapi višjega objekta (Žiri, Litija, Gorenja vas), ter pri umeščanju objektov v proizvodnih, poslovnih posebnih rabah (kot npr. IK, IG, IP ijn BD). Določen je odmik 5,00 m. V kolikor so dopustne posebnosti v zvezi z manjšim odmikom je poleg potrditve, da manjši odmik ne ruši vzpostavljenega prostorskega reda na območju, zahtevano še soglasje lastnikov sosednjih parcel. - Vsi OPNji praviloma zahtevajo ustrezno osončenje objektov. - Določeni so še odmiki od cest, gji in gozdnega roba. - Posebnosti so glede na gradnjo npr. večstanovanjska gradnja, določene v OPPNjih. Pri tem je treba upoštevati, da gre za manjše občine, ki tako niso neposredno primerljive z MOL. 34

35 2. Preveritev posameznih določil Odloka OPN MOL ID skozi zbrane pobude 2.1 Povzetek pobud v zvezi z odmiki 1. Identifikacijska št. pobude Zaporedna številka pobude Četrtna skupnost / 4. Stališče do pobude Pobuda je sprejemljiva. 5. Povzetek pobude Pobuda se nanaša na dopolnitev 24. in 25. člena, in sicer tako da bo možna rekonstrukcija, sprememba namembnosti in nadzidava legalno zgrajenih objektov. 1. Identifikacijska št. pobude Zaporedna številka pobude Četrtna skupnost / 4. Stališče do pobude Pobuda je sprejemljiva. 5. Povzetek pobude Pobuda se nanaša na uvedbo določila v zvezi z odmiki od parcelne meje pri objektih, ki se stikajo z eno steno. 1. Identifikacijska št. pobude Zaporedna številka pobude Četrtna skupnost / 4. Stališče do pobude Pobuda je delno sprejemljiva. 5. Povzetek pobude 3. Pobuda se nanaša na določila odloka glede odmikov, in sicer od bivalnih /nebivalnih prostorov pri pripravi OPPN. Za odmike tam, kjer ni OPPN ni težav. 1. Identifikacijska št. pobude Zaporedna številka pobude Četrtna skupnost / 4. Stališče do pobude Pobuda ni sprejemljiva. 5. Povzetek pobude 1. Pobuda se nanaša na uvedbo novega določila v 24. členu odloka OPN MOL ID, in sicer sprememba gradbene meje z OPPN. 1. Identifikacijska št. pobude 35

36 Zaporedna številka pobude Četrtna skupnost / 4. Stališče do pobude Pobuda je sprejemljiva. 1. Povzetek pobude 1. Ali velja enak odmik kot pri novogradnjah tudi za nadzidavo ter kako ga interpretirati pri gradnjah v vrzelih? 2. Ali je treba priložiti soglasja sosedov kot sestavni del projektne dokumentacije oziroma ali se soglašanje ugotavlja v kontekstu obravnave strank v postopku po ZGO? 3. Ali se upošteva višina višje stavbe, kot je to navedeno v 111. alineji 3. člena Odloka oziroma se določilo razlaga z»ali«glede na zahteve 91. člena, ki govori o zagotavljanju higienskih in zdravstvenih zahtev v zvezi z osvetlitvijo, osončenjem in kakovostjo bivanja? Doda naj se še: odmiki med slepimi fasadami so tolikšni, da zagotavljajo ustrezno tehnično izvedbo nove gradnje. 1. Identifikacijska št. pobude Zaporedna številka pobude Četrtna skupnost Četrtna skupnost Šmarna gora 4. Stališče do pobude Pobuda se rešuje individualno z izrisom GM, ne s popravkom odloka. 5. Povzetek pobude Pobuda se v delu nanaša na možnost izgradnje stanovanjskega in gospodarskega objekta z manjšim odmikom od EUP z namensko rabo K1 od predpisanega. 1. Identifikacijska št. pobude Zaporedna številka pobude Četrtna skupnost / 4. Stališče do pobude Vsebina pobude je že vključena v OPN MOL ID. 5. Povzetek pobude V Odloku OPN MOL ID je treba določiti odmik parkirišč od stavb. 1. Identifikacijska št. pobude Zaporedna številka pobude Četrtna skupnost / 4. Stališče do pobude Pobuda je delno sprejemljiva. 5. Povzetek pobude Pobuda se nanaša na ukinitev določila odstavka v 24. členu, ki določa odmike 36

37 zahtevnih in manj zahtevnih objektov od EUP z namensko rabo ZPp, ZPps in ZK. 1. Identifikacijska št. pobude Zaporedna številka pobude Četrtna skupnost / 4. Stališče do pobude Pobuda je sprejemljiva. 5. Povzetek pobude Pri nadzidavi zakonito zgrajenega objekta je treba zagotoviti osončenje sosednjih objektov (in eventuelno druge pogoje odloka), če je stavba, ki se nadziduje bližje meji, kot to določa odlok, pa še soglasje soseda za nadzidavo. 1. Identifikacijska št. pobude Zaporedna številka pobude Četrtna skupnost / 4. Stališče do pobude Pobuda je sprejemljiva. 5. Povzetek pobude Pobuda se nanaša na dopolnitev dopustnih posegov za tip objekta NA dvojček v smislu, da se le ta lahko nadgradita samo sočasno s pojasnilom, da imata skupno vmesno parcelno mejo, kar posledično pomeni, da se nadgradita brez odmikov. 1. Identifikacijska št. pobude Zaporedna številka pobude Četrtna skupnost / 4. Stališče do pobude Pobuda je delno sprejemljiva. 5. Povzetek pobude 1a. Pobuda se nanaša na določanje odmika pri dvojčkih in vrstnih hišah. 1b. Pobuda se nanaša na predpisan 10 metrski odmik objektov od ZPps. 1c. Pobuda se nanaša na odmik med fasadami objektov tipa V, v primeru, da sta objekta postavljena v diagonali (kot objekta na kot sosednjega objekta). 1. Identifikacijska št. pobude Zaporedna številka pobude Četrtna skupnost / 4. Stališče do pobude Pobuda je sprejemljiva. 5. Povzetek pobude Pobuda se nanaša na obvezno soglasje sosedov v primeru nadomestne gradnje objekta, ki pa je večji od prvotnega. 37

38 2.2 Preveritev 24. člena / 15. odstavka in 91. člena / 2. odstavka (odmiki višjih objektov in osončenje) skozi primere izvedenih gradenj

39 - Odmiki pri soseskah in osončenje Skozi primere izvedenih gradenj je bila izdelana preveritev določil 24. člena 15. odstavka in 91. člena 2. odstavka: 24. člen (odmiki stavb od sosednjih zemljišč): (15) Odmiki med fasadami stavb tipov V, VS in C, na katere niso orientirani prostori, namenjeni bivanju, so najmanj enaki ali večji od polovice višine višje stavbe, odmiki od fasad stavb, na katere so orientirani prostori, namenjeni bivanju, pa najmanj eni višini višje stavbe. Ta določba ne velja za ožje mestno središče in za nestanovanjske stavbe, višje od 40,00 m, kjer mora biti odmik fasad najmanj 20,00 m. 91. člen (zagotavljanje higienskih in zdravstvenih zahtev v zvezi z osvetlitvijo, osončenjem in kakovostjo bivanja) / 2. odstavek: (2) Obstoječim in novim stavbam je treba zagotoviti v naslednjih prostorih: dnevna soba, bivalni prostor s kuhinjo, bivalna kuhinja, otroška soba, naravno osončenje v času od sončnega vzhoda do sončnega zahoda: dne najmanj 1 uro, dne in najmanj 3 ure. Predpostavljeno je, da v primeru zaključenih zasnov območij, ko sta upoštevana obe določili, so le ta prepoznana kot območja z urbanistično kvalitetnejšo zasnovo. 39

40 Primer 1 NP 10 Preveritev določil Odloka OPN MOL ID: - Določilo 24. člena / 15 odstavek zdrži; odmiki med objekti so večji od višine višje stavbe. Kot višino ene etaže smo računali 3,00 m / etažo. Tudi pri toleranci 0,60 m na etažo ta ugotovitev še vedno drži, saj je minimalni odmik med objekti 18,00 m. - Določilo 91. člena / 2. odstavek zdrži; Odmiki med objekti dopuščajo zadostno osončenje bivalnih prostorov, poleg tega pa so prostori v stanovanjskih hišah razvrščeni tako, da v največji možni meri izkoristijo spreminjajočo se orientacijo stavb glede na osončenje. Osončenje je razvidno iz priložene grafične analize osončenosti posameznih fasad v različnih letnih časih (december, marec - september, junij). Glej ZN za območje CS 7/8 urejanja Nove Poljane Ur.l. RS, št. 2/94. Izpolnjena sta oba pogoja; predpisana višina ustreza»1h«odmiku, prav tako je predpisan pogoj v zvezi z ustrezno osončenostjo bivalnih prostorov. 40

41 41

42 Primer 2 ŠI 398 Preveritev določil Odloka OPN MOL ID: - Določilo 24. člena / 15 odstavek zdrži; odmiki med objekti so večji od višine višje stavbe. Pri višinah smo upoštevali določilo odloka (ZN za območje urejanja ŠS 1/9 ob Koseškem bajerju (Ur. l. RS, št. 40/97), in sicer nax bruto etažna višina pritličja z javnim programom P = 4,00 m, max višina stanovanjske etaže = 3,00 m. Javni program v pritličju je načrtovan ob cesti Draga. - Določilo 91. člena / 2. odstavek je posredno zahtevano: Odloku določa, da morajo biti zagotovljeni minimalni pogoji naravne osvetlitve in osončenja bivalnih prostorov. Izpolnjena sta oba pogoja; predpisana višina ustreza»1h«odmiku, prav tako je predpisan pogoj v zvezi z ustrezno osončenostjo bivalnih prostorov. 42

43 43

44 Primer 3 RD 354 Preveritev določil Odloka OPN MOL ID: - Določilo 24. člena / 15 odstavek zdrži; odmiki med objekti so večji od višine višje stavbe. Kot višino ene etaže smo računali 3,00 m. Tudi pri toleranci 0,60 m na etažo ta ugotovitev še vedno drži, saj je minimalni odmik (npr. ko sta objekta vzporedna ) 18,00 m. - Določilo 91. člena / 2. odstavek zdrži; ZN namreč določa naslednje pogoje: dne najmanj 1 ura dne in najmanj 3 ure dne najmanj 5 ur. Zasnova območja (umeščenost in višina objektov ter odmiki med njimi) omogoča ustrezno osončenje vzhodnih, južnih in zahodnih fasad. Prav tako je osončenje obstoječih objektov ustrezno. Izjema so objekti v F6, kjer SZ fasade objektov E3, E4, E5 v zimskem solsticiju sploh niso osončene. Na ne-osončenost teh fasad vpliva bližina hriba, ki se nahaja zahodno od EUP. Zazidalni načrt tako predpisuje, da je treba na to stran locirati ne-bivalne prostore (shrambe, kopalnice, WC, hodnike ipd.). Glej ZN za območje urejanja VS 3/5 Brdo, del območja urejanja VP 3/2 Brdo in del območja urejanja VS 3/3 Brdo Vrhovci, Ur.l. RS, št. 70/05. Izpolnjena sta oba pogoja; predpisana višina ustreza»1h«odmiku, prav tako je predpisan pogoj v zvezi z ustrezno osončenostjo bivalnih prostorov. 44

45 45

46 Primer 4 BE 435 Preveritev določil Odloka OPN MOL ID: - Določilo 24. člena / 15 odstavek zdrži; odmiki med objekti so enaki ali večji od višine višje stavbe. Pri višinah smo upoštevali določilo odloka (Prostorski ureditveni pogoji za območje urejanja BO 2/3 Topniška vojašnica (Ur. l. RS, št. 62/93), in sicer nax bruto etažna višina P = 4,50 m, max višina ostalih etaž = 3,40 m. - Določilo 91. člena / 2. odstavek je posredno zahtevano: Odloku določa, da morajo biti zagotovljeni minimalni pogoji naravne osvetlitve in osončenja bivalnih prostorov. Izpolnjena sta oba pogoja; predpisana višina ustreza»1h«odmiku, prav tako je predpisan pogoj v zvezi z ustrezno osončenostjo bivalnih prostorov. 46

47 47

48 Primer 5 VI 151 Preveritev določil Odloka OPN MOL ID: - Določilo 24. člena / 15 odstavek ne zdrži; odmiki med objekti so praviloma manjši kot pa znaša višina višje stavbe, in sicer cca 1/H višina višje stavbe v primeru stolpnic. Za podstavke velja, da so v delu objekta manjši kot 1H v delu večji od 1H. Maksimalne višine so bile povzete po projektu, in sicer OPPN za območje Tobačne tovarne (Ur. l. RS, št. 97/09). - Določilo 91. člena / 2. odstavek ni zahtevano: Iz Odloka (Ur. l. RS, št. 97/09) je razvidno, da je bila študija izdelana, vendar pa v Odloku ni člena, ki bi izpolnitev tega pogoja posebej zahteval. Iz študije sledi, da predvideni objekti povečajo osenčenost SV oz. JZ ležečih obstoječih objektov za cca 15%. Iz grafične priloge ni posebej razvidno osenčenost stanovanjskih objektov preko železniške proge, severno od stolpnic. Pri treh objektih lociranih v SZ delu OPPN (odstranjeni v zadnji fazi) bo nastopila osenčenost v popoldanskih urah običajno okoli 14 ure in bo trajala po večini ves preostanek dneva. Osenčenost se bo poslabšala za 35%. Z vidika vpliva na osenčenost bodo v OPPN predvideni objekti med seboj precej sovplivni. Slabša osončenost bo predvsem v pritličnih povečanih etažah, kjer bodo objekti zelo strnjeni med seboj. Nekatere ulice oziroma vmesni prostori bodo obrnjeni stran od sončeve poti, zato obstaja verjetnost o stalni osenčenosti. Ker pa bodo tu predvidoma poslovni prostori, ni omejitve z osenčenostjo. V višjih etažah bo osončenost ustrezala minimalnim kriterijem. Problematična bo severna fasada stolpnic, kjer ne bo dosežena kvalitetna osončenost, ki bi segala globoko v notranjost. Tudi glede na minimalno osončenost oken bo minimalni kriterij (3h) dosežen samo v poletnih mesecih med junijem in septembrom. 48

49 Prvi pogoj v zvezi z»1h«višino ni izpolnjen. Pogoj v zvezi z osončenostjo bivalnih prostorov ni predpisan. Iz študije sledi, da bo delni vpliv na okolico, med seboj pa so objekti zaradi svojega volumna in orientacije precej sovplivni, severne in pritlične etaže bodo slabše osončene. 49

50 Primer 6 VI 518 RD 416 RD 481 RD 416 in RD 481: Odlok o sprejemu prostorskih ureditvenih pogojev za plansko celoto V3 Vič (Ur. l. SRS, št. 6/88, 18/88 in Uradni list RS, št. 40/92, 49/96, 63/99, 98/99, 64/05, 40/08). 50

51 Za območje je predpisana maksimalna izraba (1) in omejitev z gradbeno črto. Najmanjši odmik med objekti je samo 4,00 m. Višina objektov je P+4+T (cca 20,00 m). - Določilo 24. člena / 15 odstavek ne zdrži; odmiki med objekti so praviloma manjši kot pa znaša višina višje stavbe. - Določilo 91. člena / 2. odstavek ni zahtevano: za končno ugotovitev skladnosti bi bilo potrebno izdelati študijo osončenja. Prvi pogoj v zvezi z»1h«višino ni izpolnjen. Pogoj v zvezi z osončenostjo bivalnih prostorov ni predpisan. Dejstvo je, da so objekti zelo gosto nanizani. 51

52 VI 518: Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto V2 Trnovo - Tržaška cesta (Uradni list SRS, št. 6/88, 18/88 in Uradni list RS, št. 40/92, 5/93, 11/95, 40/97, 52/97, 65/98, 60/99, 63/99, 60/01, 85/02 - odločba US, 89/02, 79/04, 98/08, 54/09). Za območje je predpisana višina, in sicer do P+3 in omejitev z gradbeno črto. Najmanjši odmik med objekti je cca 13,00 m, med posameznimi deli objekta pa cca 11, 00 m; opomba: gre samo za približno oceno, projekt ni bil pridobljen). - Določilo 24. člena / 15 odstavek ne zdrži; odmiki med objekti in nekaterimi deli objekta so praviloma manjši kot pa znaša višina višje stavbe. - Določilo 91. člena / 2. odstavek ni zahtevano: za končno ugotovitev skladnosti bi bilo potrebno izdelati študijo osončenja. Prvi pogoj v zvezi z»1h«višino ni izpolnjen. Pogoj v zvezi z osončenostjo bivalnih prostorov ni predpisan. Dejstvo je, da so objekti zelo gosto nanizani. 52

53 Primer 7 PS 38 Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območji urejanja BS4/2 Stožice in BK4/2 kmetijske površine. Ur.l. RS, št. 34/96) Predpisana je višina, in sicer ob Dunajski cesti do P+5 nadstropij, v notranjem pasu do ježe do P+3 nadstropja, FSI = 0,8 1,0 in omejitev z gradbeno črto. - Določilo 24. člena / 15 odstavek ne zdrži; odmiki med objekti in nekaterimi deli objekta so praviloma manjši kot pa znaša višina višje stavbe. - Določilo 91. člena / 2. odstavek je posredno zahtevano: Pri načrtovanju novih objektov je treba zagotoviti vsaj minimalno dnevno osvetlitev in osončenje tako obstoječih kot novopredvidenih bivalnih prostorov. Prvi pogoj v zvezi z»1h«višino ni izpolnjen. Pogoj v zvezi z osončenostjo prostorov je predpisan. Dejstvo je, da so objekti zelo gosto nanizani. 53

54 Iz analize je razvidno, da se le z upoštevanjem obeh določil Odloka zagotavlja ustrezno bivalno okolje. Obe določili izhajata iz usmeritev strokovne literature (glej poglavje in ), tuje in naše prakse s tega področja ter najpomembneje iz usmeritev strateškega dela OPN MOL (visoka kakovost bivalnega okolja). - Odmiki stavb glede na naklon strehe Glede na spodnji shematski prikaz je predlagana naslednja dopolnitev 15 odstavka 24. člena, in sicer tako, da se odmik med fasadami odmerja glede na višino venca oziroma glede na višino slemena kadar gre za streho z naklonom večjim od 45 o : Popravek: 54

55 - Odmiki stavb višjih od 40 m Glede na spodnji prikaz je predlagana naslednja dopolnitev 15 odstavka 24. člena, in sicer tako, da se odmik med fasadami objektov, ki so višji od 40,00 m ne določa z eno višino višjega objekta, pač pa se ta odmik določi na najmanj 45,00 m. Razdalja 45,00 metrov izhaja iz prikazanih referenčnih primerov iz katerih je razvidno, da je na tej»širini«mogoče urediti kakovostne odprte površine. 225 m 100 m 45 m V objekta = cca 45m V objekta = cca 35m Primer 1: stanovanjska soseska Nove Fužine Na kartah so dodatno zarisani še 100-metrski radiji, in sicer kot shematski prikaz s katerimi je zarisano v kakšnem odmiku bi bilo možno postaviti zelo visok stanovanjski objekt (po OPN MOL ID na posameznih lokacijah tudi dopustno), če bi bila njegova višina npr. 100 m. S takšnim odmikom bi močno odstopali od načela zgoščevanja mesta in trajnostnega razvoja, hkrati s predlaganim zmanjšanim odmikom (45 m), ne glede na višino objekta, že dosežemo vizualno odmaknjenost prostorov med posameznih nasproti lociranih si objektov. 55

56 100 m 45 m 100 m V objekta = cca 45m V objekta = cca 35m Primer 2: stanovanjska soseska Nove Fužine 100 m 45 m 100 m 45 m V objekta = cca 40m V objekta = cca 30m V objekta = cca 25m Primer 3: stanovanjska soseska Dravlje 56

57 Popravek 24. člen 19. odstavek: (16) (19) Če ta odlok ne določa drugače, so oodmiki med fasadami stavb in delov stavb tipov V, VS in C, ki so višje od 14,00 m: 1. pri stavbah višine do 40,00 m: (1) -na katere niso orientirani prostori, namenjeni prebivanju (vključno s slepimi fasadami), so najmanj enaki ali večji od polovice višine višje stavbe, merjene do njenega venca oziroma (če je naklon njene strehe večji od 45 stopinj) do njenega slemena, - odmiki od fasad stavb, na katere so orientirani prostori, namenjeni prebivanju, pa najmanj enaki ali večji od eni višinei višje stavbe, merjene do njenega venca oziroma (če je naklon njene strehe večji od 45 stopinj) do njenega slemena, 2. pri stavbah višjih od 40,00 m: (2) na katere niso orientirani prostori, namenjeni prebivanju (vključno s slepimi fasadami), najmanj 20,00 m, na katere so orientirani prostori, namenjeni prebivanju, najmanj 45,00 m. 23. Določilo prve in druge točke tega odstavka velja tudi za nadzidave stavb tipa V, VS in C, 4. Določilo prve in druge točke tega odstavka ne velja za odmike med vogali stavb. 35. Določbe tega odstavka ne veljajo za ožje mestno središče. 91. člen: Ni sprememb. 57

58 2.3 Preveritev 24. člena / 14. odstavka (odmiki med EUP ZK, ZP, ZPps) skozi dejansko stanje MOL Člen določa da mora odmik zahtevnih in manj zahtevnih objektov od zunanje meje EUP z namensko rabo ZK, ZPp ali ZPps, znašati najmanj 10,00 m, razen če ni z gradbeno linijo ali gradbeno mejo določen manjši odmik. Z analizo je bilo preverjeno, koliko objektov je znotraj ali na meji 10 metrskega pasu okoli zgoraj navedenih rab. Tovrstnih objektov je cca 5%, na karti so obarvani rdeče. V nadaljevanju je na petih kartah na različne načine preverjano določilo o 10 metrskem odmiku. Po grafičnem prikazu sledijo izsledki analiz (str. 62). Karta 1: Prikaz objektov, ki so znotraj ali na meji 10-m pasu od meje EUP z namensko rabo ZK, ZPp ali ZPps. 58

59 Karta 2: Prikaz objektov, ki so znotraj ali na meji 10-m pasu, ločeno glede na namensko rabo. 59

60 Karta 3: Nezazidana stavbna zemljišča, ki so znotraj 10-m pasu. (opomba: gre za neuraden podatek o NZS) Nezazidana stavbna zemljišča. 60

61 Karta 4: Nova razvojna območja (območja urejanja z OPPN), ki so znotraj ali na meji 10-m pasu ob POTi. 61

62 Karta 5: Prikaz objektov, ki so znotraj ali na meji 10 m pasu ob ZK območjih, glede na vrsto objekta. 62

63 Predpostavljeno je, da določilo o 10-m odmiku ni smiselno saj je precej objektov že danes v 10-m pasu, prostora za nove objekte pa je razmeroma malo. Karta 1: Prikaz objektov, ki so znotraj ali na meji 10-m pasu od meje EUP z namensko rabo ZK, ZPp ali ZPps in Karta 2: Prikaz objektov, ki so znotraj ali na meji 10-m pasu, ločeno glede na namensko rabo Iz grafičnih prikazov je razvidno, da je pri vseh navedenih namenskih rabah to pravilo kršeno. Karta 3: Nezazidana stavbna zemljišča, ki so znotraj 10-m pasu Nezazidanih stavbnih zemljišč v obravnavanem pasu (10,00 m) je relativno malo, praviloma se teh območij samo dotikajo ali sežejo vanj z minimalnim delom. Torej določilo ne vpliva bistveno na morebitne novogradnje znotraj do danes nezazidanih stavbnih zemljišč. Karta 4: Nova razvojna območja (območja urejanja z OPPN), ki so znotraj ali na meji 10-m pasu ob POTi Karta prikazuje razvojna območja ob POTi. Torej območja, ki se urejajo z občinskim podrobnim prostorskim načrtom (OPPN). Relevantna so predvsem tista območja na katerih je gradnja tudi dopustna. Za ta območja se predlaga dopolnitev usmeritev (PIPP) z določilom o obveznem odmiku od POTi za 10,00 m. Izjema so območja za katere je podrobna zasnova že izdelana (npr. VI-529 Gruda; izveden natečaj). Karta 5: Prikaz objektov, ki so znotraj ali na meji 10-m pasu ob ZK območjih, glede na vrsto objekta Objekti znotraj enot ZK (pokopališča) so sicer raznovrstni, vendar predvidoma služijo pokopališki dejavnosti. Stanovanjskih objektov v 10,00 metrskem pasu je relativno malo. Prav tako velja, da naj bo dostopnost do pokopališča ugodna (z avtomobilom oz. JPP), vendar ne preblizu stanovanjskim predelom. Praviloma naj se pokopališča vključuje v zelene parkovne ali gozdne površine oz. v zeleni pas okoli mesta (Pogačnik, 99). Iz analize je razvidno, da je predpostavka samo deloma točna, saj je treba pri ZK namenski rabi upoštevati vrsto objekta, ki se nahaja znotraj EUP oziroma znotraj obravnavanega pasu. Iz analize je razvidno, da se pri pokopališčih v objektih znotraj 10-metrskega pasu praviloma odvija spremljajoči program k osnovni dejavnosti. Iz analize prav tako sledi, da kljub temu da je danes znotraj obravnavanega pasu nezazidanih stavbnih zemljišč relativno malo, to ne pomeni, da do gradnje v tem pasu ne more priti. Lokacije na katerih v prihodnosti lahko pride do obsežne gradnje so namreč vsa razvojna območja, ki so sicer pozidana a so prepoznana kot območja revitalizacije in reurbanizacije. Odlok se dopolni tako, da se odmik od zunanje meje EUP z namensko rabo ZPp določa skladno z določbami prvega in drugega odstavka 24. člena (4,00 oz. 5,00m), enako velja za EUP z namensko rabo ZPps. V primeru, da EUP z namensko rabo ZPps meji na območja, ki se urejajo s podrobnim prostorskim načrtom pa določilo o 10m pasu ostaja, in sicer se ga dopiše v usmeritve za njegovo izdelavo. Popravek: člen/14. odstavek: 63

64 (14) (18) Odmik zahtevnih in manj zahtevnih stavb objektov od zunanje meje EUP z namensko rabo ZK, ZPp ali ZPps, znaša najmanj 10,00 m, razen če ni z gradbeno linijo ali gradbeno mejo določen manjši odmik. - Dopolnitev Priloge 2 v razdelku»urbanistični pogoji«za posamezne OPPNje, ki mejijo na POT z naslednjim določilom: Odmik zahtevnih in manj zahtevnih stavb od meje EUP z namensko rabo ZPps mora biti najmanj 10,00 m. OPPN-ji, ki sežejo v 10m pas ob enotah z namensko rabo ZPps, za katere se PIPP ne dopolni oz. se dopolni le za posamezne enote znotraj OPPN, so naslednji: 13 GRUDA: VI-529 Za območje je bil izveden natečaj, ki podaja rešitev za izdelavo OPPN, zato se PIPP s predlaganim določilom ne dopolni. 29 CELOVŠKA CESTA (DRAVLJE CENTER) ŠI-419 Gre za enoto s PC namensko rabo, katere del, ki sega v obravnavni pasu je preozek za določanje odmika od ZPps, zato se PIPP s predlaganim določilom ne dopolni. 54 DUNAJSKA BE-428 Gre za enoto s PC namensko rabo, v kateri se sicer nahaja bencinski servis, ki pa se lahko do sprejetja OPPN, rekonstruira v obstoječih gabaritih. zaradi velikosti območja (cesta) ni mogoče zagotoviti 10-m odmika od ZPps. 65 FAKULTETA ZA VETERINO RD- 363, RD ILOVICA RN- 458, RN- 347, RN- 348, RN- 403, RN LITIJSKA OD KAJUHOVE DO VZHODNE AC GO PARK BRDO RD- 406, RD-387 PIPP se dopolni le za enoto RD-358. Enota RD-363 ima namensko rabo VC, zato se PIPP ne dopolni. PIPP se dopolni le za enoti RN-347 in RN-8. Enote RN-458, RN-348, RN-403 imajo namensko rabo ZPp in so manjše od 5ha. Gradnja objektov znotraj takšnih enot ni možna, zato se PIPP ne dopolni. Del enote, ki sega v obravnavni pas je preozek za določanje odmika od ZPps, zato se PIPP s predlaganim določilom ne dopolni. PIPP se dopolni le za enoto RD-387. Enota RD-406 ima namensko rabo ZPp in je manjša od 5ha. Gradnja objektov znotraj takšnih enot ni možna, zato se PIPP ne dopolni. 230 ŠMARTINSKA JA-221 Gre za enoto s PC namensko rabo, katere del, ki meji na ZPps je zelo majhen, zato se PIPP s predlaganim določilom ne dopolni. 279 TRŽAŠKA (TRG MDB DOLGI MOST) VI VINOCET RD- 337, RD-338 Gre za enoto s PC namensko rabo, katere del, ki meji na ZPps je zelo majhen, zato se PIPP s predlaganim določilom ne dopolni. Enota RD-337 ima namensko rabo ZPps in je manjša od 5ha. Gradnja objektov znotraj takšnih enot ni možna, zato se PIPP ne dopolni. V enoti RD-339 je zarisana GM, ki je od meje EUP oddaljena več kot 10 m, razen v 64

65 310 ZADRŽEVALNIK BRDNIKOVA RŽ- 223, RŽ-4, RŽ-5, RŽ-7, RŽ-10, RŽ-13, RŽ- 195, RŽ- 199, RŽ- 177, RŽ- 231, RŽ- 230, RŽ- 179, RŽ- 180, RŽ-62 minimalnem delu, zato se PIPP s predlaganim določilom ne dopolni. Z OPPN se načrtuje zadrževalnik, zato se PIPP s predlaganim določilom ne dopolni. 363 NOV BOTANIČNI VRT RŽ-150 Del enote, ki meji na ZPps je minimalen, zato se PIPP s predlaganim določilom ne dopolni. 412 ŽELEZNIŠKA TOVORNA POSTAJA JA-362 Del enote, ki meji na ZPps je minimalen, zato se PIPP s predlaganim določilom ne dopolni. OPPN-ji, ki sežejo v 10m pas ob enotah z namensko rabo ZPps, za katere se PIPP z obravnavanim določilom dopolni, so naslednji: 55 DUNAJSKA-BARAGOVA BE ILOVICA (MEŠANO OBMOČJE OB JURČKOVI) 162 OŠV MESARICA TR PARK BS3 BE POKOPALIŠČE ŽALE BE RAZVOJNA CONA BIZOVIK GO SLOVENIJA AVTO VI REMIZA ŠIŠKA ŠI VRTEC MALA JELŠA TR-152 RN-337, RN-453, RN VRTIČKI LIVADA RN 474, RN-422, RN LIVADA - ŠPORT RN VELIKA HRUŠICA GO POSLOVNA CONA LITOSTROJ ŠI-513 Priloga 2 se za te OPPNje spremeni na naslednji način: Veljavni OPN MOL ID Oznaka OPPN Predlog sprememb Ime OPPN DUNAJSKA - BARAGOVA DUNAJSKA - BARAGOVA Enota urejanja prostora BE-266 BE

66 Urbanistični pogoji Centralne dejavnosti (poslovno trgovska dejavnost) je treba umeščati v pas ob Dunajski cesti, površine za stanovanja v zaledje. Minimalni odmik za zazidalno linijo od Poti spominov in tovarištva je 18,00 m na severni strani območja OPPN. Centralne dejavnosti (poslovno trgovska dejavnost) je treba umeščati v pas ob Dunajski cesti, površine za stanovanja v zaledje. Odmik zahtevnih in manj zahtevnih stavb od meje EUP z namensko rabo ZPps mora biti na severni strani najmanj 18,00 m, na zahodni strani pa najmanj 10,00 m. Veljavni OPN MOL ID Predlog sprememb Oznaka OPPN Ime OPPN ILOVICA (MEŠANO OBMOČJE OB ILOVICA (MEŠANO OBMOČJE OB JURČKOVI) JURČKOVI) Enota urejanja prostora RN-337 RN-337 Treba je urediti izlivne površine in območja za suhe zadrževalnike ter odprti jarek ob Jurčkovi Treba je urediti izlivne površine in območja za cesti. Zasnova območja mora upoštevati suhe zadrževalnike ter odprti jarek ob Jurčkovi hidrogeološke omejitve (posedanje tal). cesti. Zasnova območja mora upoštevati Urbanistični Dopustni so tudi objekti tipa NA. hidrogeološke omejitve (posedanje tal). pogoji Ureditev območja se mora programsko in Dopustni so tudi objekti tipa NA. fizično povezovati s širšim območjem Ilovice. Ureditev območja se mora programsko in Odmik zahtevnih in manj zahtevnih stavb od fizično povezovati s širšim območjem Ilovice. meje EUP z namensko rabo ZPps mora biti najmanj 10,00 m. Enota urejanja prostora RN-338 RN-338 Treba je urediti izlivne površine in območja za suhe zadrževalnike ter odprti jarek ob Jurčkovi Treba je urediti izlivne površine in območja za cesti. Zasnova območja mora upoštevati suhe zadrževalnike ter odprti jarek ob Jurčkovi hidrogeološke omejitve (posedanje tal). cesti. Zasnova območja mora upoštevati Urbanistični Dopustni so tudi objekti tipa NA. hidrogeološke omejitve (posedanje tal). pogoji Ureditev območja se mora programsko in Dopustni so tudi objekti tipa NA. fizično povezovati s širšim območjem Ilovice. Ureditev območja se mora programsko in Odmik zahtevnih in manj zahtevnih stavb od fizično povezovati s širšim območjem Ilovice. meje EUP z namensko rabo ZPps mora biti najmanj 10,00 m. Enota urejanja prostora RN-453 RN-453 Treba je urediti izlivne površine in območja za suhe zadrževalnike ter odprti jarek ob Jurčkovi Treba je urediti izlivne površine in območja za cesti. Zasnova območja mora upoštevati suhe zadrževalnike ter odprti jarek ob Jurčkovi hidrogeološke omejitve (posedanje tal). cesti. Zasnova območja mora upoštevati Urbanistični Dopustni so tudi objekti tipa NA. hidrogeološke omejitve (posedanje tal). pogoji Ureditev območja se mora programsko in Dopustni so tudi objekti tipa NA. fizično povezovati s širšim območjem Ilovice. Ureditev območja se mora programsko in Odmik zahtevnih in manj zahtevnih stavb od fizično povezovati s širšim območjem Ilovice. meje EUP z namensko rabo ZPps mora biti najmanj 10,00 m. Veljavni OPN MOL ID Predlog sprememb Oznaka OPPN Ime OPPN FAKULTETA ZA VETERINO FAKULTETA ZA VETERINO 66

67 Enota urejanja prostora Urbanistični pogoji RD-358 RD-358 Dopustne so prostorske ureditve in gradnja objektov za potrebe Fakultete za veterino. Ni dopustno omejevati ali vplivati na prehodnost poti Pot spominov in tovarištva s prehodi na kmetijske površine, ki se uredijo na zahodni strani območja za potrebe izvajanja dejavnosti Fakultete za veterino. Odmik zahtevnih in manj zahtevnih stavb od meje EUP z namensko rabo ZPps mora biti najmanj 10,00 m. Veljavni OPN MOL ID Predlog sprememb Oznaka OPPN Ime OPPN ILOVICA ILOVICA Enota urejanja prostora RN-347 RN-347 V območje je treba umestiti pretežni del objektov za družbene, storitvene in trgovske dejavnosti namenjenih za zadovoljevanje potreb V območje je treba umestiti pretežni del objektov za družbene, storitvene in trgovske dejavnosti namenjenih za zadovoljevanje potreb OPPN Ilovica. V območju je treba zgraditi dom OPPN Ilovica. V območju je treba zgraditi dom Urbanistični za starejše za 150 oskrbovancev. Zasnova za starejše za 150 oskrbovancev. Zasnova pogoji pozidave mora predvideti tudi ureditev trga. pozidave mora predvideti tudi ureditev trga. Odmik zahtevnih in manj zahtevnih stavb od meje EUP z namensko rabo ZPps mora biti najmanj 10,00 m. Enota urejanja prostora RN-8 RN-8 Odmik zahtevnih in manj zahtevnih stavb od Urbanistični meje EUP z namensko rabo ZPps mora biti pogoji najmanj 10,00 m. Veljavni OPN MOL ID Predlog sprememb Oznaka OPPN Ime OPPN OŠV-MESARICA OŠV-MESARICA Enota urejanja prostora TR-443 TR-443 Poseganje v koridor poti Pot spominov in tovarištva je nedopustno. Dopustna je ureditev dejavnosti vodnih športov, parkovne ureditve, ob zahodnemu delu tudi šolskih športnih igrišč. Dopustne so le zasaditve z avtohtonimi vrstami drevja. Urbanistični Do izvedbe OPPN je v območju dopustno pogoji urejanje vrtičkov po določilih za namensko rabo ZV; lope niso dopustne; območja ni treba priključiti na vodovod, niti urediti parkirišča. Odmik zahtevnih in manj zahtevnih stavb od meje EUP z namensko rabo ZPps mora biti najmanj 10,00 m. 67

68 Veljavni OPN MOL ID Predlog sprememb Oznaka OPPN Ime OPPN PARK BRDO PARK BRDO Enota urejanja prostora RD-387 RD-387 Pri urejanju območja je treba upoštevati varstveni režim enot kulturne dediščine. Poseganje v koridor poti Pot spominov in tovarištva ni dopustno. Na obstoječih stanovanjskih objektih ali drugih objektih, navedenih v splošnih določilih Odloka IPN Urbanistični MOL, so dopustne samo rekonstrukcije, pogoji vzdrževalna dela in odstranitev objektov ter spremembe namembnosti v skladu z določili odloka. Odmik zahtevnih in manj zahtevnih stavb od meje EUP z namensko rabo ZPps mora biti najmanj 10,00 m. Veljavni OPN MOL ID Predlog sprememb Oznaka OPPN Ime OPPN PARK BS3 PARK BS3 Enota urejanja prostora BE-502 BE-502 V zasnovi parka je dopustno do 30% območja nameniti ureditvi vrtičkov. Vrtički naj se uredijo izven varovalnih pasov RTP Bežigrad in 110 kv Urbanistični daljnovoda. pogoji Odmik zahtevnih in manj zahtevnih stavb od meje EUP z namensko rabo ZPps mora biti najmanj 10,00 m. Veljavni OPN MOL ID Predlog sprememb Oznaka OPPN Ime OPPN POKOPALIŠČE ŽALE POKOPALIŠČE ŽALE Enota urejanja prostora BE-388 BE-388 Odmik zahtevnih in manj zahtevnih stavb od Urbanistični meje EUP z namensko rabo ZPps mora biti pogoji najmanj 10,00 m. Veljavni OPN MOL ID Predlog sprememb Oznaka OPPN Ime OPPN RAZVOJNA CONA BIZOVIK RAZVOJNA CONA BIZOVIK Enota urejanja prostora GO-263 GO-263 Namenska raba zemljišč SSsv SSsv Treba je zagotoviti dostopnost z javnim Treba je zagotoviti dostopnost z javnim Urbanistični potniškim prometom. V območje naravne potniškim prometom. V območje naravne pogoji vrednote in SON ni dopustno posegati. vrednote in SON ni dopustno posegati. 68

69 Območje se namenja za ureditev trajnostne soseske z nično energetsko bilanco. Urbanistično arhitekturna zasnova mora upoštevati možnost navezave na Ljubljanico. Sočasno z gradnjo večstanovanjskih objektov je treba predvideti umestitev vrtca. Zasnova pozidave mora predvideti tudi ureditev trga. Zasnova območja mora predvideti vzdolžno komunikacijo ob reki Ljubljanici. Pogoj za razvoj območja je rekonstrukcija Litijske ceste in izvedba podaljška Chengdujske na Litijsko. Do izvedbe OPPN je dopustno izvajanje dejavnosti vrtičkarstva v sedanjem obsegu po splošnih določilih Odloka o IPN MOL za namensko rabo ZV - vrtički. Lope niso dopustne. Območje se namenja za ureditev trajnostne soseske z nično energetsko bilanco. Urbanistično arhitekturna zasnova mora upoštevati možnost navezave na Ljubljanico. Sočasno z gradnjo večstanovanjskih objektov je treba predvideti umestitev vrtca. Zasnova pozidave mora predvideti tudi ureditev trga. Zasnova območja mora predvideti vzdolžno komunikacijo ob reki Ljubljanici. Pogoj za razvoj območja je rekonstrukcija Litijske ceste in izvedba podaljška Chengdujske na Litijsko. Do izvedbe OPPN je dopustno izvajanje dejavnosti vrtičkarstva v sedanjem obsegu po splošnih določilih Odloka o IPN MOL za namensko rabo ZV - vrtički. Lope niso dopustne. Odmik zahtevnih in manj zahtevnih stavb od meje EUP z namensko rabo ZPps mora biti najmanj 10,00 m. Veljavni OPN MOL ID Predlog sprememb Oznaka OPPN Ime OPPN SLOVENIJA AVTO SLOVENIJA AVTO Enota urejanja prostora VI-660 VI-660 Urbanistični pogoji Zasnova pozidave mora upoštevati širitev Tržaške ceste. Ureditve odprtega javnega prostora in zelenih površin mora vzpostavljati kvaliteten stik z obstoječimi zelenimi površinami na južni strani in se navezovati na potek PST. V križišču Tržaške ceste in priključka na AC je dopustna gradnja višinskega poudarka. Zasnova pozidave mora upoštevati širitev Tržaške ceste. Ureditve odprtega javnega prostora in zelenih površin mora vzpostavljati kvaliteten stik z obstoječimi zelenimi površinami na južni strani in se navezovati na potek PST. V križišču Tržaške ceste in priključka na AC je dopustna gradnja višinskega poudarka. Odmik zahtevnih in manj zahtevnih stavb od meje EUP z namensko rabo ZPps mora biti najmanj 10,00 m. Veljavni OPN MOL ID Predlog sprememb Oznaka OPPN Ime OPPN REMIZA ŠIŠKA REMIZA ŠIŠKA Enota urejanja prostora ŠI-478 ŠI-478 Urbanistični pogoji Ob mejah območja, ki mejijo na stanovanjsko gradnjo je treba zasaditi intenzivno visoko vegetacijo. Do izdelave OPPN so dovoljene dozidave, rekonstrukcije in nadomestne gradnje objektov. Ob mejah območja, ki mejijo na stanovanjsko gradnjo je treba zasaditi intenzivno visoko vegetacijo. Do izdelave OPPN so dovoljene dozidave, rekonstrukcije in nadomestne gradnje objektov. Odmik zahtevnih in manj zahtevnih stavb od meje EUP z namensko rabo ZPps mora biti najmanj 10,00 m. Veljavni OPN MOL ID Predlog sprememb 69

70 Oznaka OPPN Ime OPPN VRTEC MALA JELŠA VRTEC MALA JELŠA Enota urejanja prostora TR-152 TR-152 Urbanistični pogoji Sočasno z izgradnjo območja je treba zagotoviti javni potniški promet. V območju je treba urediti vrtec. Zasnova območja mora ohraniti in v koncept vključiti obstoječa kvalitetna drevesa. Sočasno z izgradnjo območja je treba zagotoviti javni potniški promet. V območju je treba urediti vrtec. Zasnova območja mora ohraniti in v koncept vključiti obstoječa kvalitetna drevesa. Odmik zahtevnih in manj zahtevnih stavb od meje EUP z namensko rabo ZPps mora biti najmanj 10,00 m. Veljavni OPN MOL ID Predlog sprememb Oznaka OPPN Ime OPPN VRTIČKI LIVADA VRTIČKI LIVADA Enota urejanja prostora RN-46 RN-46 Na zgornji koti brežine je treba urediti javno parkovno površino, obstoječo vegetacijo je Na zgornji koti brežine je treba urediti javno treba dopolniti z visokodebelnimi drevesi in parkovno površino, obstoječo vegetacijo je grmovnicami, ureditev mora biti zasnovana Urbanistični treba dopolniti z visokodebelnimi drevesi in funkcionalno in oblikovno enovito. Odstraniti je pogoji grmovnicami, ureditev mora biti zasnovana treba nelegalno zgrajene objekte. funkcionalno in oblikovno enovito. Odstraniti je Odmik zahtevnih in manj zahtevnih stavb od treba nelegalno zgrajene objekte. meje EUP z namensko rabo ZPps mora biti najmanj 10,00 m. Enota urejanja prostora RN-474 RN-474 Pri umeščanju območij za vrtičke je treba upoštevati odmik od Poti spominov in Pri umeščanju območij za vrtičke je treba tovarištva. Do 30% območja je treba nameniti upoštevati odmik od Poti spominov in skupnim odprtim zelenim površinam (parkovnim tovarištva. Do 30% območja je treba nameniti ureditvam ter zasaditvam brežin in nabrežij, Urbanistični skupnim odprtim zelenim površinam (parkovnim otroškim igriščem, peš potem in rekreacijskim pogoji ureditvam ter zasaditvam brežin in nabrežij, povezavam). Odstraniti je treba nelegalno otroškim igriščem, peš potem in rekreacijskim zgrajene objekte. povezavam). Odstraniti je treba nelegalno Odmik zahtevnih in manj zahtevnih stavb od zgrajene objekte. meje EUP z namensko rabo ZPps mora biti najmanj 10,00 m. Enota urejanja prostora RN-422 RN-422 Urbanistični pogoji Pri umeščanju območij za vrtičke je treba upoštevati odmik od Poti spominov in tovarištva. Do 30% območja je treba nameniti skupnim odprtim zelenim površinam (parkovnim ureditvam ter zasaditvam brežin in nabrežij, otroškim igriščem, peš potem in rekreacijskim povezavam). Odstraniti je treba nelegalno zgrajene objekte. Zgraditi je treba brv čez potok oz. kanal v osi dovozne ceste od Ižanske ceste proti Ljubljanici v osi Uršičevega Štradona. Pri umeščanju območij za vrtičke je treba upoštevati odmik od Poti spominov in tovarištva. Do 30% območja je treba nameniti skupnim odprtim zelenim površinam (parkovnim ureditvam ter zasaditvam brežin in nabrežij, otroškim igriščem, peš potem in rekreacijskim povezavam). Odstraniti je treba nelegalno zgrajene objekte. Zgraditi je treba brv čez potok oz. kanal v osi dovozne ceste od Ižanske ceste proti Ljubljanici v osi Uršičevega Štradona. 70

71 Treba je urediti obvodno sprehajalno pot. Treba je ohraniti rastišča močvirskih tulipanov in jih vključiti v zasnovo vrtičkov. V območju je dopustno zgraditi nezahtevni objekt za shranjevanje opreme čolnov, servis čolnov ter klubsko dejavnost. Treba je urediti obvodno sprehajalno pot. Treba je ohraniti rastišča močvirskih tulipanov in jih vključiti v zasnovo vrtičkov. V območju je dopustno zgraditi nezahtevni objekt za shranjevanje opreme čolnov, servis čolnov ter klubsko dejavnost. Odmik zahtevnih in manj zahtevnih stavb od meje EUP z namensko rabo ZPps mora biti najmanj 10,00 m. Veljavni OPN MOL ID Predlog sprememb Oznaka OPPN Ime OPPN LIVADA - ŠPORT LIVADA - ŠPORT Enota urejanja prostora RN-472 RN-472 Treba je upoštevati odmik in prepoved poseganja v območje Poti spominov in tovarištva. Dopustna je samo ureditev otroških in drugih javnih igrišč, športnih igrišč razen bazenskih kopališč na prostem in površin za avtomobilske, Dopustna je samo ureditev otroških in drugih javnih igrišč, športnih igrišč razen bazenskih kopališč na prostem in površin za avtomobilske, motoristične, kolesarske ali konjske dirke in parkirišča za do 20 avtodomov s pripadajočimi servisnimi objekti (recepcija, sanitarni prostori, motoristične, kolesarske ali konjske dirke in garderobe, trgovske stavbe (do 100,00 m2 BTP Urbanistični parkirišča za do 20 avtodomov s pripadajočimi objekta ali dela objekta), gostilne, restavracije, pogoji servisnimi objekti (recepcija, sanitarni prostori, bari (do 200,00 m2 BTP objekta ali dela garderobe, trgovske stavbe (do 100,00 m2 BTP objekta ali dela objekta), gostilne, restavracije, bari (do 200,00 m2 BTP objekta ali dela objekta)), ki morajo hkrati služiti tudi uporabnikom športnih in otroških igrišč. Odstraniti je treba nelegalno zgrajene objekte. objekta)), ki morajo hkrati služiti tudi uporabnikom športnih in otroških igrišč. Odstraniti je treba nelegalno zgrajene objekte. Odmik zahtevnih in manj zahtevnih stavb od meje EUP z namensko rabo ZPps mora biti najmanj 10,00 m. Veljavni OPN MOL ID Predlog sprememb Oznaka OPPN Ime OPPN VELIKA HRUŠICA VELIKA HRUŠICA Enota urejanja prostora GO-318 GO-318 Urbanistični pogoji V območje trase Poti spominov in tovarištva ni dopustno posegati. Dopustni so objekti tipa NA in NB. Dopustni so objekti tipa NA in NB. Odmik zahtevnih in manj zahtevnih stavb od meje EUP z namensko rabo ZPps mora biti najmanj 10,00 m. Veljavni OPN MOL ID Predlog sprememb Oznaka OPPN Ime OPPN POSLOVNA CONA LITOSTROJ POSLOVNA CONA LITOSTROJ Enota urejanja prostora ŠI-513 ŠI-513 Odmik zahtevnih in manj zahtevnih stavb od Urbanistični meje EUP z namensko rabo ZPps mora biti pogoji najmanj 10,00 m. 71

72 2.4 Rekonstrukcije, spremembe namembnosti Predlagana je dopolnitev 5 odstavka 24. člena, saj v Odloku ni jasno določeno kako ravnati v primeru rekonstrukcij in spremembe namembnosti v primeru manjšega odmika od parcelne meje. Popravek: 24. člen/7. odstavek: (7) Manjši odmik stavbe od parcelne meje, kot je določen v prvem, tretjem in četrtem in drugem odstavku tega člena, je brez soglasja lastnikov sosednjih parcel dopusten takrat, kadar se na mestu poprej odstranjene zakonito zgrajene stavbe postavi nova (nadomestna) stavba oziroma se obstoječa zakonito zgrajena stavba rekonstruira ali se ji spreminja namembnost. Za nadomestno stavbo velja izjema le v primeru, če velikost parcele, namenjene gradnji, ali drugi predpisi ne omogočajo odmikov, ki jih določa ta odlok. 2.5 Nadzidave Predlagana je dopolnitev Odloka z določilom v zvezi z nadzidavami, saj ni jasno določeno kako ravnati v primeru nadzidav stavb, ki so bližje parcelni meji. Popravek: 24. člen nov 8. odstavek : (8) Nadzidava zakonito zgrajene stavbe NA, ND, NV, V, C in F, ki je od meje parcele, namenjene gradnji, oddaljena manj, kot določa ta odlok, je dopustna s pisnim soglasjem lastnikov sosednjih parcel in pod pogojem, če so izpolnjena ostala določila tega odloka. Nadzidave stavb tipa NB in VS so dopustne v skladu z določili tega odloka, brez odmikov od vmesnega zidu s sosednjima objektoma. 2.6 Obvezen minimalni odmik od parcelne meje pri posegih na objektih, ki se stikajo z eno steno Dvojčki Referenčni primeri : Zgradbe, zgrajene druga ob drugi, se obravnavajo kot ena zgradba. (Nemčija) Gradnja objekta na meji gradbene parcele je dopustna ob soglasju mejašev, s posebno utemeljitvijo v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja v naslednjih primerih: - Kadar gre za tipologijo gradnje: vrstne hiše, dvojčki, - Kadar je to tradicionalen način gradnje, značilen za naselje. (OPN Pivka, OPN Postojna) Manjši odmik od sosednjih zemljišč in od javne ceste ali poti je dopusten: - če so razlogi zanj strokovno utemeljeni v načrtu za pridobitev gradbenega dovoljenja in pridobljeno soglasje lastnika sosednjega zemljišča v upravnem postopku pridobivanja dovoljenja za poseg in ko ni prizadeta javna korist, o čemer odloči občinska uprava Občine Žiri z izdajo soglasja, - ko gre za strnjeno gradnjo, torej ko so tudi sosednji objekti načrtovani ali grajeni v zmanjšanem odmiku proti novogradnji, - ko gre za gradnjo novega objekta na lokaciji odstranjenega objekta, ob pogoju, da je za rušitev pridobljeno gradbeno dovoljenje (OPN Žiri) 72

73 Na parcelni meji je mogoče graditi, ko gre za strnjeno gradnjo, zlasti na območjih naselij ter na meji odprtega javnega prostora, če ni prizadeta javna korist. (OPN Litija) Izjemoma so dopustne gradnje stavb na meji zemljišča, kadar: - gre za tipologijo gradnje v strnjenem nizu, - je način gradnje ob meji zemljišča parcele značilen za naselje, - je taka gradnja določena z regulacijskimi črtami, - gre za koncept tradicionalne tlorisne zasnove, načrtovana novogradnja pa ne slabša bivalnih in funkcionalnih pogojev v okolici. (OPN Idrija) V območjih ohranjenih vaških jeder je pri določitvi lege stavbe potrebne slediti talni zasnovi vaškega jedra in obstoječim gradbenim linijam. V primerih, ko je za naselje ali del naselja značilna postavitev stavb na posestne meje, je potrebno stavbo praviloma locirati na mejo, ob pogoju, da kap strešine ne sega v sosednje zemljišče. (OPN Gorenja vas Poljane) Popravek: 24. člen, nov 2. odstavek: (2) Gradnja stavb na parcelno mejo je dopustna: 1. brez pisnega soglasja lastnikov sosednjih parcel, če gre za gradnjo: na skupni parcelni meji brez odmika (dvojček), na skupnih parcelnih mejah znotraj strnjenega niza (NB, VS), če je taka gradnja določena z regulacijskimi črtami, (1)2. s pisnim soglasjem lastnikov sosednjih parcel v primerih, ko je način gradnje na parcelni meji značilen za naselje, kar je treba utemeljiti v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja. Kare Odlok jasno določa odmike pri karejih, zato se ga v tem delu ni treba popravljati:»19. člen/5 odstavek: Parcela v vrzeli stavbnega bloka (VS) je lahko 100% pozidana (FZ) pod pogojem, da stavbišče vzidanega objekta ne sega prek ulične GL, ki jo tvori stavbni blok v uličnem nizu, in prek notranje (dvoriščne) GL obstoječega objekta stavbnega bloka.«ni sprememb. 2.7 Odmik stavb tipa C in F od meje sosednjih parcel OPN MOL ID posebej določa odmike za vse tipe stavb, razen za C in F. Ti dve tipologiji sta posredno sicer določeni, in sicer v kolikor se nahajata v EUPjih s tipi stavb NA, NB, ND IN NV (najmanj 4,00 m) in pa v kolikor se nahajata v EUP s tipi stavb V in VS Predlagana je dopolnitev Odloka z določilom v zvezi z odmiki za stavbe tipa C in F, kadar sta ti dve v EUP zapisani kot vodilna oz. edina tipologija, in sicer s pomočjo definicije nizkih in visokih stavb (Nizke stavbe so stavbe, visoke največ do 14,00 m. in Visoke stavbe so stavbe, visoke več kot 14,00 m.). Popravek: 24. člen, nov 4. odstavek: (3) Če ni z gradbeno črto določeno drugače, mora biti odmik stavb tipov C in F (nad terenom) od meje sosednjih parcel najmanj 4,00 m, če so te stavbe visoke do 14,00 m oziroma 5,00 m, če so višje od 14,00 m.. 73

74 2.8 Odmik stavb tipa ND od meje sosednjih parcel Prikaz enot urejanja prostora za katere je določena NB tipologija. 74

75 Predpostavljeno je, da gre v strnjenih naseljih, kjer se nahajajo objekti tipa ND, za gradnjo na ali skoraj na parcelni meji. Pri tovrstnih območjih torej določilo o odmiki od parcelne meje sosednjih zemljišč ne zdrži. Iz analize je razvidno, da podana predpostavka drži. Objekti (NB) znotraj strnjenega naselja so postavljeni na ali skoraj na parcelno mejo. 75

76 Predlagana je dopolnitev prvega odstavka 24. člena, in sicer se v primerih ko gre za specifično gradnjo, značilno za naselje, npr. gradnja objektov na parcelno mejo (vrstna zazidava, strnjena vaška jedra) tovrstna gradnja dopusti. Popravek: 24. člen nov 2. odstavek: (2) Gradnja stavb na parcelno mejo je dopustna: 1. brez pisnega soglasja lastnikov sosednjih parcel, če gre za gradnjo: na skupni parcelni meji brez odmika (dvojček), na skupnih parcelnih mejah znotraj strnjenega niza (NB, VS), če je taka gradnja določena z regulacijskimi črtami, (3)2. s pisnim soglasjem lastnikov sosednjih parcel v primerih, ko je način gradnje na parcelni meji značilen za naselje, kar je treba utemeljiti v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja. 2.9 Odmiki stavb na meji z EUP namensko rabo K1, K2, Go ali Gpn Predlog za spremembo 6. odstavka 24. člena v zvezi z odmiki od namenskih rab K1, K2, Go in Gpn ni utemeljen. V prvem, drugem in četrtem odstavku 24. člena so določeni odmiki od sosednjih parcel. Razlikujejo se glede na tip stavbe, ki se gradi (prvi in drugi odstavek) in glede na morebitno pisno soglasje lastnikov sosednjih zemljišč (četrti odstavek). V šestem odstavku 24. člena in v 74. členu pa so določeni odmiki od enot urejanja prostora (EUP) in ne od sosednjih parcel. Meja EUP ni vedno enaka meji sosednjih parcel. Soglasje za manjši odmik od meje EUP bi moral dati lastnik EUP, tega pa ni, zato tako soglasje ni možno. Šesti odstavek 24. člena se zato ne sklicuje na četrti odstavek, pač pa samo na prvi in drugi odstavek tega člena. 24. člen (odmiki od sosednjih zemljišč) (6) Kadar stavba iz prvega ali drugega odstavka tega člena meji na EUP z namensko rabo K1, K2, Go ali Gpn, je treba zagotoviti enak odmik, kot je določen v prvem ali v drugem odstavku tega člena ali v 74. členu tega odloka. 74. člen (gradnja objektov ob gozdnem robu) Pri novogradnjah manj zahtevnih in zahtevnih objektov je treba zagotoviti zadosten varnostni odmik od gozdnega roba, praviloma v širini 25,00 m oziroma najmanj ene sestojne višine odraslega gozda. Za gradnje v 25,00 m širokem pasu, ki meji na EUP z namensko rabo Go ali Gpn, je treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za gozdove. Navedena določila OPN MOL ID so enakovredna. Pri načrtovanju je treba upoštevati vsa, zato z izpolnitvijo enega pogoja ni možno hkrati izpolniti že tudi zahtev drugega. V konkretnem primeru to pomeni, da soglasje za odmik od sosednjih zemljišč ne zadostuje za izpolnitev pogoja o odmiku od mej EUP z namenskimi rabami K1, K2, Go in Gpn. Ni sprememb. 76

77 2.10 Odmiki parkirišč od meje sosednjih parcel Predlog za dopolnitev Odloka z odmiki parkirišč od meje sosednjih parcel ni utemeljen. Odmik parkirišč kot posameznega parkirnega prostora, pri EUP s tipom stavb NA, NB, ND IN NV ni problematičen saj gre praviloma za manjšo količino mirujočega prometa. Prav tako je zaradi oblikovanosti parcel pri NB in ND (ozke parcele) ta odmik težko zagotoviti. Odmik parkirišč pri EUP s tipom V, kjer se praviloma zagotavlja večje število parkiranih avtomobilov na terenu, bi lahko bil problematičen, in sicer v primeru da meji na bivalne objekte (eno ali dvostanovanjske stavbe ali večstanovanjske stavbe), ne pa v primeru da meji na odprte javne površine (npr. cesto). Odlok za vse vrste parkiranja v prvem odstavku 39. člena določa, da:»parkirne površine in garažne stavbe morajo biti umeščene in zgrajene tako, da njihova uporaba ne škoduje zdravju, da hrup in smrad ne motita bivanja, dela in počitka v okoliških objektih ter da se s tem ne zmanjšuje s prostorskim aktom predpisani FBP oziroma FZP.«S tem določilom se zagotavlja ustrezen odmiki parkirišč od prostorov v katerih bi se zaradi bližine le teh bivanje bistveno poslabšalo. Ni sprememb Mansarda Obrazložitev pojma mansarda v Odloku je napačna. 3. člen (pomen izrazov) (1. odstavek 41. točka) Mansarda (M) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo nad vencem stavbe pod poševno streho. Poševna streha se umika neposredno iz ravnine fasade proti stavbi pod kotom od 45 do 60 in obsega največ 70 % BTP zadnjega nadstropja stavbe pod mansardo. Prvi del definicije - del stavbe, katerega prostori se nahajajo nad vencem stavbe pod poševno streho in drugi del definicije - obsega največ 70% BTP zadnjega nadstropja stavbe pod mansardo nista skladna. Prav tako določilo smiselno odstopa od siceršnjega pojma mansarde. V kolikor se poševno streho umika od stavbnega venca, se kljub strešni poševnini oblikuje terasne etaže, za katere pa je v odloku ločena definicija. Ta upošteva 70% BTP zadnjega nadstropja. 77

78 Popravek: 3. člen / 1. odstavek 42. točka Mansarda (M) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo nad vencem stavbe pod poševno streho. Poševna streha se umika neposredno iz ravnine fasade proti stavbi pod kotom odnajmanj do 60 in obsega največ 70 % BTP zadnjega nadstropja stavbe pod mansardo Vrzel Pri obrazložitvi pojma vrzel ni mogoče razbrati razlike med vrzeljo v sklopu zazidave NA, NB etc. in VS, V etc. 3. člen (pomen izrazov) (115) Vrzel je nepozidano stavbno zemljišče, ki je s treh strani obdano z zakonito zgrajenimi objekti (ena od treh strani je lahko tudi cesta) in dopušča gradnjo samo ene stavbe. Če gre za parcelo na meji EUP je lahko obdana z zakonito zgrajenimi objekti samo z dveh strani (ena od teh je lahko tudi cesta). Odmik nove stavbe v vrzeli od objektov, ki določajo vrzel, je največ 12,00 m. Če gre za parcelo na meji EUP je lahko obdana z zakonito zgrajenimi objekti samo z dveh strani (ena od teh je lahko tudi cesta). Odmik nove stavbe v vrzeli od objektov, ki določajo vrzel, je največ 12,00 m. 78