ŠTUDIJA POŽARNE VARNOSTI

Transkript

1 ŠTUDIJA POŽARNE VARNOSTI Objekt: 1. Odstranitev poslovnega objekta 2. Gradnja večnamenskega kulturno turističnega centra Lokacija: Investitor: Naročnik: Podlehnik OBČINA PODLEHNIK, PODLEHNIK 21, 2286 PODLEHNIK REPŠE, Atelje za projektiranje, Renato Repše s.p., Pipanova 31, 4208 Šenčur Klasifikacija objekta: STAVBE JAVNE UPRAVE Vrsta projektne dokumentacije: PGD Odgovorni projektant: mag. Aleš Drnovšek, udie; TP-0723 Osebna štampiljka Podpis: Datum: Projektantsko podjetje: ID številka IZS podjetja: IZS 0783 Ekosystem d.o.o. Špelina 1, 2000 Maribor Številka projekta Številka elaborata/mape 04/ SPV Kraj in datum: Maribor, apr. 2013

2 2/37 Številka elaborata: SPV

3 Vsebina načrta Številka projekta Številka elaborata/mape 04/ SPV VSEBINA NAČRTA... 3 IZJAVA ODGOVORNEGA PROJEKTANTA ŠTUDIJE POŽARNE VARNOSTI SPLOŠNO OPIS OBJEKTA Lokacija objekta Velikost objekta in namembnost objekta Preskrba z gasilno vodo Oddaljenost in kategorija gasilcev OPIS PREDVIDENE UPORABE OBJEKTA IN OPIS TEHNOLOGIJE Opis namembnosti... 8 Pritličje nadstropje Opisi konstrukcije in materialov Faznost VRSTE TER KOLIČINE POŽARNO IN EKSPLOZIJSKO NEVARNIH SNOVI V OBJEKTU Požarno nevarne snovi in količina Požarne obremenitve ZASNOVA POŽARNE IN EKSPLOZIVNE ZAŠČITE V OBJEKTU ZAHTEVE ZA LOKACIJO OBJEKTA Z ODMIKI OD DRUGIH OBJEKTOV Relevantne meje Največji deleži požarno nezaščitenih površin zunanjih sten Definicije Izračun Severozahod Severovzhod Jugovzhod Jugozahod ZAHTEVE ZA RAZDELITEV OBJEKTA Delitev na požarne sektorje Delitev na dimne sektorje ZAHTEVE GLEDE POŽARNE ODPORNOSTI IN POŽARNIH LASTNOSTI NAČRTOVANIH GRADBENIH ELEMENTOV Zahteve Nosilna konstrukcija Gradbene ločitve Stopnišča Materiali NAČRTOVANE EVAKUACIJSKE POTI Številka elaborata: SPV 3/37

4 8.1 evakuacijsko pot in izhode Splošno Vrata Gasilski del Ambulantni del Dvorana skupaj z avlo Uprava Društva Tehnični ukrepi za evakuacijske poti (varnostni znaki in varnostna razsvetljava) Znaki za smer evakuacijskih poti in izhodov Varnostna razsvetljava POSEBNE ZAHTEVE Z VIDIKA VARSTVA PRED POŽAROM ZA INSTALACIJE Izvedba strojnih instalacij Prezračevanje Ogrevanje objekta Izvedba elektroenergetskih instalacij POSEBNE ZAHTEVE Z VIDIKA VARSTVA PRED POŽAROM ZA TEHNOLOŠKE INSTALACIJE ZAHTEVE ZA SISTEME AKTIVNE POŽARNE ZAŠČITE Sistem za javljanje požara Naprave za odvod dima in toplote Dvorana Stopnišče Dvigalni jaški Inštalacijski jaški Izračun geometrične površine: Požarne lopute VRSTE IN NAČINI GAŠENJA TER POTREBNE KOLIČINE GASILNIH NAPRAV IN SREDSTEV Voda za gašenje, hidrantno omrežje Zunanji hidranti Notranji hidranti Potrebna količina požarne vode Ročni in prevozni gasilniki ZAHTEVE ZA INTERVENCIJSKE POVRŠINE, KI SO ZAHTEVANE V PREDPISIH Dostopne poti za gasilce Dovozne poti za gasilska vozila Postavitvene površine Delovne površine za gasilska vozila Dostopne poti za gasilce Dovozne poti za gasilska vozila Delovne površine za gasilska vozila Splošno Gašenje začetnih požarov Obveščanje in javljanje požara Ravnanje po požaru Izvajanje ukrepov iz varstva pred požarom Zagotavljanje čistoče ter ravnanje z odpadki Uporaba odprtega ognja - požarna straža Prostori za hrambo vnetljivih tekočin in plinov Vzdrževalna in prenovitvena dela POSEBNE ZAHTEVE GLEDE VARSTVA OKOLJA OB POŽARU /37 Številka elaborata: SPV

5 16. PRILOGE IZKAZ POŽARNE VARNOSTI STAVBE Številka elaborata: SPV 5/37

6 Izjava odgovornega projektanta študije požarne varnosti Številka projekta: 04/13 Številka elaborata: SPV Odgovorni projektant: mag. Aleš Drnovšek, udie; TP-0723 IZJAVLJAM, da je v študiji požarne varnosti izpolnjena bistvena zahteva varnosti pred požarom. Zasnova/študija je izdelana v skladu s 7. členom Pravilnika o požarni varnosti v stavbah (Ur. L. RS št. 31/2004, 10/2005, 83/2005, 14/2007, 12/2013), v skladu s slovensko smernico TSG Projektne rešitve v elaboratu temeljijo na naslednjih predpisih oziroma drugih normativnih dokumentih. Zakoni: Zakon o varstvu pred požarom /ZVPoz/ Ur.l. RS, št. 71/1993, Spremembe: Ur.l. RS, št. 87/2001, 110/2002-ZGO-1, 105/2006, 3/2007-UPB1, 9/2011, 83/2012 Zakon o graditvi objektov /ZGO-1/ Ur.l. RS, št. 110/2002, Spremembe: Ur.l. RS, št. 97/2003 Odl.US: U-I-152/00-23, 41/2004-ZVO-1, 45/2004, 47/2004, 62/2004 Odl.US: U-I-1/03-15, 102/2004-UPB1 (14/2005 popr.), 92/2005-ZJC-B, 93/2005-ZVMS, 111/2005 Odl.US: U-I- 150/04-19, 120/2006 Odl.US: U-I-286/04-46, 126/2007, 57/2009 Skl.US: U-I-165/09-8, 108/2009, 61/2010-ZRud-1 (62/2010 popr.), 20/2011 Odl.US: U-I-165/09-34, 57/2012 Pravilniki in odredbe: Pravilnik o projektni dokumentaciji (UL RS 55/2008) Pravilnik o zasnovi in študiji požarne varnosti Ur.l. RS, št. 12/2013 Pravilnik o požarni varnosti v stavbah Ur.l. RS, št. 31/2004, Spremembe: Ur.l. RS, št. 10/2005, 83/2005, 14/2007, 12/2013 Pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov; (Ur. L. SFRJ št. 30/91) Pravilnik o metodologiji za ugotavljanje ocene požarne ogroženosti (Ur. L. RS št. 70/96) Pravilnik o požarnem redu (Ur.l. RS, št. 52/2007) Pravilnik o grafičnih znakih za izdelavo prilog študij požarne varnosti in požarnih redov (Uradni list št. 138, ) Pravilnik o požarnem varovanju (Ur. l. RS št. 107/2007) Pravilnik o izbiri in namestitvi gasilnih aparatov (Uradni list RS 67/2005 z dne ) Standardi in smernice: TSG-1-001:2010 SIST 1013, Požarna zaščita-varnostni znaki-evakuacijska pot, naprave za gašenje in ročni javljalniki požara SIST DIN 14090: (Površine za gasilce na zemljišču) 6/37 Številka elaborata: SPV

7 Smernice SZPV: Požarnovarnostne zahteve za električne in cevne napeljave v stavbah, SZPV 408 Muster-Leitungsanlagen-Richtlinie MLAR DVGW-TRGI 2008, Tehnični predpisi za plinske napeljave SIST EN 1838, Razsvetljava-Zasilna razsvetljava EN 50172, Emergency escape lightning systems SIST EN , Luminares for emergency lightning SIST EN 3-1: Prenosni gasilniki - 1. del: Opis, trajanje gašenja, požarna preskusa razredov A in B - Portable fire extinguishers - Part 1: Description, duration of operation, class A and B fire test Zahteve ter predlogi potrebnih in nujnih ukrepov v posameznih poglavjih, so rezultat PREDLOŽENIH PODATKOV S STRANI NAROČNIKA kakor tudi veljavne zakonodaje in normativov, pravil stroke in sodobnih tehničnih rešitev. V primeru, da je naročnik - investitor dal na razpolago netočne podatke, ki bi lahko vplivali na izdelavo projekta - študije, projektant ne more prevzeti odgovornosti za morebitne posledice oz. škodo, ki je nastala zaradi neustreznih ali pomanjkljivih rešitev. Odgovorni projektant: mag. Aleš Drnovšek, udie; TP-0723 Ljubljana, apr Številka elaborata: SPV 7/37

8 0. Splošno V tej študiji se predvidevajo potrebni ukrepi za hitro ugotovitev požara, za zagotovitev varne evakuacije iz objekta in uspešno gašenje požara. Investitor namerava zgraditi Kulturno turistični center na centralni lokaciji v naselju Podlehnik in sicer na lokaciji sedanjega Zadružnega doma, ki se poruši. 1. Opis objekta Projekt obravnava: 1. Odstranitev poslovnega objekta. 2. Gradnja kulturno turističnega centra Podlehnik Parcele, namenjene gradnji so: 289/2, 289/5, 289/6, 290/7 in 290/8, vse k.o. Podlehnik. dvorano, ki se odstrani. Večnamenski objekt bo služil dejavnostim občanom, občini, društvom ter organizaciji zdravstvenih uslug. 1.1 Lokacija objekta Objekt se bo izgradil na lokaciji starega zadružnega doma. Dostop je obstoječ iz glavne ceste. 1.2 Velikost objekta in namembnost objekta Osnovni tlorisni gabarit: x x x x m Višinski gabariti: Višina slemena je m od tlaka pritličja. 1.3 Preskrba z gasilno vodo Gasilna voda je zagotovljena iz zunanjega hidrantnega omrežja. 1.4 Oddaljenost in kategorija gasilcev Za posredovanje v primeru požara se za to področje aktivira Gasilsko društvo Podlehnik, katero je III kategorije in je na lokaciji novogradnje. Intervencijski čas gasilcev znaša predvsem čas do prihoda gasilcev do lokacije stavbe. V primeru požara v prostorih gasilskega doma bo potrebno intervenirati sosednje gasilske enote, prav tako pa tudi v primeru večjega požara. Skupni čas od alarmiranja do pričetka intervencije tako znaša cca. 5 do 15 min (odvisno od lokacije požara-gasilski del/negasilski del). 2. Opis predvidene uporabe objekta in opis tehnologije 2.1 Opis namembnosti Center bodo sestavljali sledeči glavni sklopi: večnamenska dvorana z pripadajočimi prostori, prostori za gasilko dejavnost, prostori za namene splošnega zdravnika in zobozdravnika ( ambulantni del), prostori za delovanje društev, prostori občinske uprave in skupni prostori z večnamensko avlo. 8/37 Številka elaborata: SPV

9 Etažnost: P + 1, objekt je sestavljen oz treh glavnih volumnov, ki jih na vzhodni strani povezuje prostor avle. Strehe nad volumni so simetrične dvokapnice ali lomljene strehe ( dvorana). Daljša stranica je vzporedna z glavno cesto. Pritličje Pritlična etaža se deli na tri glavne sklope in osrednjo vhodno avlo. Večnamenska dvorana: locirana je v zahodni del tlorisa, preko avle je povezana z glavnim vhodom in dostopi iz smeri glavne ceste. Predvideva se uporaba 176 sedišč oz. stolov. Dvorana ima večji oder in servisni del / zaodrje ter prostor za hrambo, garderobo, sanitarije. Dvorana je preko servisnih vrat dostopna tudi iz zahodne smeri. Zdravstveni del: ta del objekta ima ločen vhod iz glavne ceste oz. iz SV strani. Sestavljen je iz prostorov za zdravnika in zobozdravnika. Vsak del ima pripadajoče pomožne prostore, izvedejo se skupne sanitarije. Gasilski del: v SZ delu objekta se organizirajo prostori za gasilce in sicer večja garaža za tri vozila, pomožni servisni prostor ter vhod in garderobe / sanitarije ter večnamenska pisarna za delovanje gasilskega društva. Gasilski del ima ločen samostojen hod iz SZ strani, preko hodnika pa je omogočen dostop na skupno stopnišče. Avla, stopnice, informacijska pisarna: avla je locirana v osrednji del - vhodni del objekta in je dostopna preko glavnega vhoda iz SV strani oz. iz glavne ceste. Avla je večnamenski prostor za prehod v dvorano, prehod v nadstropje in hkrati služi manjšim prireditvam, razstavam ipd. Ob SZ delu je nanjo neposredno vezano stopnišče z dvigalom ter večnamenski prostor (informacijska pisarna). 1. nadstropje Prostori za delovanje društev: v 1 nadstropju se v SZ traktu objekta izvedejo prostori za društva oz. dejavnosti društev, v osrednjem delu pa so sanitarije in čajna kuhinja. Prostori za delovanje občinske uprave: v JV traktu 1. nadstropja se izvedejo prostori za delovanje občinske uprave, ob prihodu je odprti sprejemni del, na SV delu so nanizane pisarne, na JZ delu pa arhiv in sanitarije ter čajna kuhinja. Osrednji del 1 nadstropja: ta del ob stopnicah in dvigalu tvorita dva večja prostora in sicer večnamenski vadbeni prostor ter osrednja sejna soba. Oba prostora sta dosegljiva tako za gasilce in delovanje društev ter za delovanje občinske uprave. 2.2 Opisi konstrukcije in materialov Objekt je grajen delno masivno (predvidena temeljna plošča, osrednji stopniščni jašek in gasilski del objekta) večji del pa montažno ( lesena konstrukcija, delno ojačitve jeklo). Stene in stropi so iz lesenih prefabriciranih elementov, delno pa so sestavi izvedejo na objektu samem. Predvideva se ustrezne toplotne zaščite za rang nizko energetskega objekta z temu prilagojenimi gradbenimi detajli. Pri projektiranju se upošteva uporaba kvalitetnih ekoloških materialov. Obdelave notranjih prostorov: dvorana - tlaki parket, zdravstveni del gumirana ali pvc obloga, keramika, gasilski del zariban beton, keramika in parket, prostori društva in občine parket in keramika, preostali pomožni deli in avla deli keramika ali variantno pvc talne obloge. Stene so obdelane s finalnimi lesenimi ali mavčno kartonskimi ploščami ter z ploščami za zagotovitev ustreznih akustičnih lastnosti. Preostali deli so lesne obloge, omet in drugi naravni materiali. Vhodna avla ima bogatejšo strukturo obdelave sten z naravnimi materiali ( les, kamen). Fasadne obloge so omet in les. Materiali sledijo sorodnim materialom iz okolice. Številka elaborata: SPV 9/37

10 2.3 Faznost Predviden poseg v prostor bo izveden v petih fazah: 1 FAZA: odstranitev obstoječega objekta, gradnja objekta do 3. podaljšane gradbene faze, izgradnja dvorane, avle, sanitarij in stopnišča z dvigalom, izvedba parkirnih prostorov za obiskovalce in ureditev zelenih površin 2 FAZA: finalna izvedba prostorov za gasilce 3A FAZA: finalna izvedba prostorov za splošno ambulanto 3B FAZA: finalna izvedba prostorov za zobozdravstveno ambulanto 4 FAZA: finalna izvedba prostorov za društva 5 FAZA: finalna izvedba prostorov za občino Posamezni deli objekta se glede na program in ločene programske sklope lahko izgradijo fazno, vendar mora posamezna faza zagotavljati tehnično, tehnološko in funkcionalno zaključeno celoto, ki se jo da samostojno uporabljati. Tako morajo biti izvedene vse evakuacijske poti (iz posamezne faze, ki bo prešla v uporabo) in zaključeni požarni sektorji. 3. Vrste ter količine požarno in eksplozijsko nevarnih snovi v objektu Vsi podatki o količinah so bili dani iz strani naročnika oz.investitorja. 3.1 Požarno nevarne snovi in količina V objektu niso predvidene požarno nevarne snovi-lahko vnetljive snovi. V zdravstvenem delu lahko uporabljajo do nekaj litrov alkohola. Le ta je lahko shranjen v steklenicah do 1 litra. 3.2 Požarne obremenitve Osnova izračuna: , VKF Po omenjenih tabelah je povprečna specifična požarna obremenitev po posameznih sektorjih Pm= gorljivost C = zadimljenost r = nevarnost A = Sobe 300 MJ/m2 1,2 1,0 1,0 Manjše skladišče 2100 MJ/m2 1,2 1,0 1,0 Obravnavani objekt se uvršča med objekte s manjšo požarno obremenitvijo, razen skladišče, ki spada med večjo požarno obremenitev. Splošna veljavna ugotovitev, da je nevarnost za nastanek požara stalno prisotna, velja tudi za obravnavani objekt. Vzroke za požar lahko razvrstimo v skupino splošnih in v skupino posebnih vzrokov. Navedene nevarnosti zmanjšujemo z ukrepi, ki: 10/37 Številka elaborata: SPV

11 zmanjšujejo možnost nastanka požarov zmanjšujejo možnost hitrega širjenja požarov, zmanjšujejo rizik za ljudi izboljšujejo pogoje gašenja Nevarnost za nastanek požara predstavlja gorljivost in hitrost zgorevanja, požarno obremenitev, nevarnost širjenja požara, zadimljenost in korozija, koncentracijo vrednosti, ogroženost ljudi in čas intervencije. 4. Zasnova požarne in eksplozivne zaščite v objektu Cilj zaščite je zavarovanje oseb in premoženja v največji možni meri. Požarno in eksplozijsko zaščito smo zasnovali na: a) Uporaba pasivnih gradbenih ukrepov b) Uporaba aktivnih ukrepov požarne zaščite c) Uporaba sistemskih organizacijskih ukrepov protipožarne zaščite Za optimalno sestavo varstva pred požarom, ki je v skladu s predpisi ter sodobnimi tehničnimi rešitvami je predviden koncept: Ustrezni dostopi za gasilce in reševalce, Ustrezni primarni in sekundarni gradbeni materiali, Ustrezne evakuacijske poti in izhodi, Delitev na požarne sektorje in požarne celice, Zunanje in notranje hidrantno omrežje z ustreznim tlakom in pretokom, Primerno število in dispozicije ročnih gasilnikov, Ustrezne naprave za naravni odvod dima in toplote, oddimljanje, Ustrezne označbe in evakuacijski znaki, Ustrezno vzdrževanje opreme in naprav, ki je namenjena za varstvo pred požarom, Poučenost osebja, Požarni red z izvlečki in evakuacijskimi načrti. 5. lokacijo objekta z odmiki od drugih objektov 5.1 Relevantne meje Relevantne meje so določene po TSG-1-001:2010. Za izračun sprejemljivih deležev nezaščitenih površin, uporabimo metodo 3 - SZPV 204. Glede na vodilno mapo so odmiki od sosednjih zemljišč Od parc.št. 290/2 odmik 1,90 m Od parc.št. 290/9 odmik 2,18 m Od parc.št. 290/6 odmik 4,89 m Od parc.št. 814/1 odmik 0,50 m (javna cesta) Od parc.št. 292/7 odmik 1,50 m Od parc.št. 292/8 odmik 2,00 m Od parc.št. 289/5 odmik 2,40 m Vse parcele k.o. Podlehnik Številka elaborata: SPV 11/37

12 5.2 Največji deleži požarno nezaščitenih površin zunanjih sten Definicije Glede na odmike stavbe od navidezne/relevantne meje so določeni največji deleži požarno nezaščitenih površin znotraj očrtanih pravokotnikov (posameznih požarnih sektorjev). Uporabljena je metoda 3 v skladu s smernico TSG-1-001:2010, požarna varnost v stavbah, točka Požarna obremenitev je manjša od 800MJ/m2. Na spodnji sliki je prikazan primer določitve velikosti očrtanega pravokotnika. Glede na definicijo zunanja stena stavbe izpolnjuje zahteve varstva pred požarom glede možnosti širjenja požara med stavbami, če ima požarno odpornost najmanj (R)EI 60. K požarno nezaščitenim površinam zunanjih sten sodijo: 1. okna, vrata in druge odprtine brez požarne odpornosti ali z manjšo požarno odpornostjo, kot je zahtevana v prvih štirih odstavkih te točke; 2. katerikoli del zunanje stene z manjšo požarno odpornostjo, kot je EI60; 3. površina strehe, če je naklon strehe večji od 70º, streha pa ima manjšo požarno odpornost, kot je zahtevana za zunanjo steno; 4. katerikoli del zunanje stene, ki ima oblogo iz gorljivega materiala, razredov B-s3,d2*, C, D ali E, debeline več kot 1 mm. *Opomba: Klasifikacija materiala B-s3,d2 pomeni, da je to material razreda B, pri katerem ni zahtev glede sproščanja dima in/ali ni omejitev glede kapljanja gorečih delcev pri standardnem preskusnem postopku. Če ima zunanja stena sicer zadostno požarno odpornost, vendar ima na zunanji strani več kot 1 mm debelo oblogo iz gorljivega materiala, razredov B-s3,d2, C, D ali E, se za požarno nezaščiteno površino upošteva polovica površine take stene. Če je odmik stavbe od relevantne meje večji od višine zunanje stene in večji od 10 m, ni zahtev za požarno odpornost zunanje stene proti relevantni meji. Za stavbe, varovane s sprinklerskim sistemom v smislu popolne zaščite, je lahko ta odmik enak najmanj polovici višine zunanje stene oziroma najmanj 5 m. Višina zunanje stene se meri od nivoja terena do stika med steno in streho. Pri strehah z naklonom do 70º je treba k višini stene prišteti eno tretjino višine strehe. Če je naklon strehe večji, se k višini stene prišteje celotna višina strehe. 12/37 Številka elaborata: SPV

13 Izračun Severozahod V tej smeri se nahaja parkirišče, najbolj pa se objekt približa parcelni meji v zahodnem vogalu. Odmik v tem vogalu je 1,9m. Tako moramo izračunati število požarno nezaščitenih površin v požarnem sektorju pritličja in nadstropja. Oba imata požarno obremenitev pod 800MJ/m2. Fasada-zunanja stena Velikost očrtanega pravokotnika, znotraj posameznega požarnega sektorja B x H [m] Število požarno neodpornih površin (oken) Pritličje 18m x 6m 3x 3,60 x 3,45 = 37m2+2m2=39m2, fasade ni potrebno upoštevati 1. nadstropje 18m x 3m 4x 2 x 1,5 =12m2, delno lesena fasada, upoštevamo polovico kvadrature lesene fasade cca 22m2 Navidezna/relevantna meja [m] Delež neodpornih površin je 36%, potreben odmik cca 3m Delež neodpornih površin je 63%, potreben odmik cca 2,7m Glede na zgornje izračune morajo biti leseni deli in okna minimalno odmaknjeni od parcelne meje 3m v pritličju in 2,7m v 1. nadstropju Severovzhod V tej smeri se nahajajo javne površine, cesta. Tako v tej smeri ni zahtev glede požarne odpornosti fasade. Sredina javne ceste je oddaljena cca 14m. Jugovzhod V tej smeri se nahaja dovozna pot in parcela drugega lastnika. Najbolj pa se objekt približa parcelni meji v obeh vogalih, pri shrambi (vrtno orodje) 1,5m in pri dvorani 2m. Oba imata požarno obremenitev pod 800MJ/m2. Fasada v tej smeri je izvedena v ETICS sistemu razen v vogalu proti cesti. Številka elaborata: SPV 13/37

14 Fasada-zunanja stena Velikost očrtanega pravokotnika, znotraj posameznega požarnega sektorja B x H [m] Število požarno neodpornih površin (oken) Pritličje-dvorana 18m x 3m Požarno nezaščiteni sta samo okni v shrambi velikosti 2m2, ostala okna v tej smeri so požarno zaščitena zaradi evakuacijskega stopnišča. Pritličje-ambulanta 12m x 3m Okna velikosti 3x 1,8m2, 1. nadstropje 15m x 3m 3x 1.8 x 1 =5,4m2 + 2,5 m2= 8m2, delno lesena fasada, upoštevamo polovico kvadrature lesene fasade cca 7m2m skupno 15m2 Navidezna/relevantna meja [m] Delež neodpornih površin je pod 10%, potreben odmik min. 1m Delež neodpornih površin je 15%, potreben odmik min. 1m Delež neodpornih površin je 33%, potreben odmik cca 2,0m Glede na zgornje izračune morajo biti leseni deli in okna minimalno odmaknjeni od parcelne meje 1m v pritličju in 2,0 m v 1. nadstropju. Jugozahod V tej smeri se nahaja parcela drugega lastnika. Najbolj pa se objekt približa parcelni meji v obeh vogalu na 1,9m pri gasilskem delu stavbe, vendar tam nimamo ne oken, fasada pa je v požarno zaščiteni izvedbi. 14/37 Številka elaborata: SPV

15 V 1. nadstropju (društva) so okna v tej smeri, za katera je potrebno določiti odmik. V dvoranskem delu so vrata in okna na nivoju pritličja. V tej smeri je vsa fasada iz požarno ustreznih materialov (ni potrebno upoštevati fasade kot požarno nezaščiteno). Oba imata požarno obremenitev pod 800MJ/m2. Fasada v tej smeri je izvedena v ETICS sistemu razen v vogalu proti cesti. Fasada-zunanja stena Velikost očrtanega pravokotnika, znotraj posameznega požarnega sektorja B x H [m] Število požarno neodpornih površin (oken) Pritličje-dvorana 24m x 3m Okna in vrata: 3 x 4 x 1=12 2,1 x 2,1+2,1x1=6,5, skupno 18,5m2 1. nadstropje 12m x 3m Okna: 2 x 3 x 1,5=9m2 Navidezna/relevantna meja [m] Delež neodpornih površin je 25%, potreben odmik cca 1,3m Delež neodpornih površin je 25%, potreben odmik cca 1,3m Glede na zgornje izračune morajo biti okna in vrata minimalno odmaknjeni od parcelne meje v pritličju in v 1. nadstropju 1,3 m. 6. razdelitev objekta 6.1 Delitev na požarne sektorje Glede na tabelo 6 TSG določimo velikost požarnega sektorja. Ta je lahko maksimalno 2.400m 2, (upoštevana pisarniška dejavnost) javljanja požara ni predvideno. Požarne ločitve predvsem določajo različne namembnosti v stavbi kakor tudi faznost izgradnje. Oznaka Opis Velikost cca. v m 2 Požarna obremenitev MJ/m2 PSD Dvorana skupaj z zaodrjem PSA Vhodna avla PSZ Ambulantni del Številka elaborata: SPV 15/37

16 PSG1 Garaža gasilskega doma PSG1 Uprava gasilskega doma PSH Shramba PSP Prostor PSK Kotlovnica 1. n PSD Društva 1.n PSU Upravni del-občina PSR Server soba PS2N Hodnik v 2. nadstropju PS2S Strojnica v 2. nadstropju Stopnišča Oznaka PSS Opis Glavno stopnišče 6.2 Delitev na dimne sektorje Ni delitve na dimne sektorje. 7. Zahteve glede požarne odpornosti in požarnih lastnosti načrtovanih gradbenih elementov 7.1 Zahteve Nosilna konstrukcija Objekt ima zelo različne namembnosti, zahteve so določene glede na najvišje zahteve za konstrukcijo. Stavba spada med stavbe P+1, ki imajo nad 600m2 bruto tlorisne površine. Tako bi bilo zahtevano: Za gasilski del stavbe je zahtevana R60 požarna odpornost in negorljiva konstrukcija. V 1. nadstropju so upravni prostori, kateri zahtevajo najmanj R30 požarno odpornost konstrukcije Ambulantni del zahteva R60 požarno odpornost, dovoljena pa je lesena konstrukcija. Za dvoranski del bi ustrezala R30 konstrukcija, dovoljena lesena konstrukcija. Glede na vse različne namembnosti je generalno za objekt določena R60 požarna odpornost nosilne konstrukcije, s tem da je v gasilskem delu objekta zahtevana negorljiva konstrukcija, v dvoranskem, ambulantnem in upravnem pa tudi lesena konstrukcija. V ambulantnem delu mora biti konstrukcija zaščitena skladno z M-HFHHolzR. Stene proti parcelnim mejam morajo imeti nosilno konstrukcijo R60 in požarno odpornost EI60. Gradbene ločitve Glede na zahteve za konstrukcijo so tudi za požarno odporne stene postavljene zahteve EI60, ter generalno vrata EI 2 603C. V 1. nadstropju morajo biti izvedene tudi požarne ločitve na podstrešju. Tako morajo biti izvedene požarne ločitve med dvorano in upravnim delom, ter med stopniščem ter društvenim delom ter občinskim delom. 16/37 Številka elaborata: SPV

17 Stopnišča V objektu sta predvidena dva stopnišča. Prvo stopnišče je glavno komunikacijsko stopnišče. Stopnišče mora biti izvedeno v R60 izvedbi, stene EI60, vrata na stopnišče EI 2 30C3. Zunanje stopnišče mora biti v negorljivi izvedbi. Vsa okna in vrata v okolici 1,5m od stopnišča pa morajo biti v požarni izvedbi EI Materiali Glede zahtev za fasadne obloge so delno postavljene zahteve že v točki 5. (odmiki). V zdravstvenem delu ni dovoljena lesena fasada. V ostalem delu objekta je lahko izvedena lesena fasada, morajo pa biti izvedeni ukrepi za preprečitev enostavnega širjenja požara preko fasade. Kjer ni predvidena lesena fasada, mora fasada ustrezati najmanj B-d0. Glede na to, da je v objektu tudi gasilsko društvo, lahko predvidevamo tudi ukrepanje v roku 15 minut. V objektu sta predvidena dva zaščitena stopnišča. Tako naj bodo vsi materiali (tla, stene, stropi) na glavnem stopnišču negorljivi A1 ali A2 d0-s1. Zunanje stopnišče naj bo izvedeno v negorljivi izvedbi. V gasilskem delu morajo biti vse stene in stropi iz negorljivih materialov ter tla najmanj Bfl-s1. V ambulantnem delu naj bodo na stenah in stropih težko gorljivi materiali C-d0-s1, tla pa najmanj C FL s1 po evropski klasifikaciji. V dvorani so lahko na stenah in stropih normalno gorljivi materiali D-d0-s2, tla pa najmanj C FL s2 po evropski klasifikaciji. V avli naj bodo na stenah in stropih težko gorljivi materiali C-d0-s1, tla pa najmanj D FL s2 po evropski klasifikaciji. Streha mora ustrezati Broof (t1). Strop in stene morajo biti izvedeni s materiali, ki ne kapljajo d0. Legenda: R - nosilnost : sposobnost elementa konstrukcije, da določen čas ne izgubi nosilnosti v primeru požara z ene ali več strani. E - celovitost : sposobnost elementa konstrukcije s funkcijo ločevanja, da določen čas preprečuje prenos požara na neizpostavljeno stran s prebojem plamenov ali vročih dimnih plinov; I - toplotna izolativnost: sposobnost elementa konstrukcije s funkcijo ločevanja, da določen čas preprečuje prenos požara na neizpostavljeno stran zaradi prevelikega prenosa toplote (povišanje temperature za 140 ali 180 K). S - dimotesnost: sposobnost elementa konstrukcije s funkcijo ločevanja, da preprečuje oziroma zmanjša prehod dimnih plinov na neizpostavljeno stran. C - samozapiranje: lastnost proizvoda, da se v primeru požara samodejno zapre. 8. Načrtovane evakuacijske poti 8.1 evakuacijsko pot in izhode Splošno Vse širine se merijo kot svetle širine hodnikov, vrat, stopnišč, itd. Varno mesto je predvideno na parkirišču pred stavbo pri gasilskem delu. Smeri izhodov in lokacije izhodov so prikazane v grafični prilogi. Stopnišča sta širine najmanj 1.2m. Številka elaborata: SPV 17/37

18 Glede na TSG je glede na velikost 1. nadstropja 820m2, zahtevano dvoje stopnišč. Tako sta predvideni dve stopnišči, glavno in zunanje požarno. Glede na TSG ne sme nobena točka iz posamezne sobe biti oddaljena več kot 20 m do evakuacijskega hodnika in 35 m skupaj s hodnikom do stopnišča, ki ima izhod na prosto (velja za primer ene smeri evakuacije). V nadstropjih poteka evakuacija iz posameznih prostorov na hodnik in po stopnišču na glavni vhod. Iz katere koli točke sob do stopnišča je povsod manj kot 20m. Zunanje komunikacije kot so stranske in glavne poti morajo biti obravnavane v zvezi z možnostjo evakuacije zaposlenih in intervencije gasilcev. Število izhodov in lokacije evakuacijskih poti morajo zagotoviti predpisane širine in evakuacijske razdalje in omogočati možnost umika praktično na celotni površini objekta. Smeri izhodov se označi s piktogrami ustreznih velikosti na vidni razdalji skladno z zahtevami SIST Evakuacijska vrata se praviloma morajo odpirati v smeri izhoda. Vrata Evakuacijska vrata se morajo odpirati v smeri izhoda evakuacije in morajo biti stalno odklenjena. Vsa evakuacijska vrata iz prostorov, kjer se lahko zadržujejo več kot 19 oseb, se morajo odpirati v smeri evakuacije. Pristopna kontrola na vratih ne sme onemogočati evakuacije. V primeru požara se morajo vsa vrata s pristopno kontrolo odkleniti preko sistema AJP, omogočen mora biti tudi prehod skladno s smernico M-EltVTR, hkrati pa morajo zagotavljati požarno zatesnitev (v primeru požarnih vrat). Glavna vhodna vrata v pritličju na stopnišču morajo biti opremljena skladno s SIST EN 1125 (vrisano v načrtih-oznaka PP). Zahteve standarda SIST EN 1125 so, da morajo biti vrata opremljena s panik letvijo. Vrata na stopnišče morajo ustrezati zahtevi standarda SIST EN 179 (vrisano v načrtih-oznaka NP). Gasilski del V gasilskem delu imamo en osebni prehod direktno na prosto iz garažnega dela, katerakoli točka je bližje od 20m do izhoda na prosto. Iz upravnega dela je svoj izhod, katerikoli točka je bližje kot 20m do izhoda na prosto. Možen je še prehod med garažnim in upravnim delom, s tem tudi druga možnost evakuacije. V gasilskem delu se lahko nahaja maksimalno do 50 oseb. Izhodna vrata se morajo odpirati v smeri evakuacije, širine morajo biti minimalno 90 cm in hodnik 120 cm. Ambulantni del V tem delu imamo en osebni prehod direktno na prosto, katerakoli točka je bližje od 20m do izhoda na prosto. V tem delu se lahko nahaja maksimalno do 50 oseb. Izhodna vrata se morajo odpirati v smeri evakuacije, širine morajo biti minimalno 90 cm in hodnik 120 cm. Dvorana skupaj z avlo Iz dvorane imamo predvideno dvoje vrat, prva direktno na prosto širine 2,1m (upoštevamo 1,8m) in druga širine 2,1m (upoštevamo 1,8m) v avlo. Iz avle imamo dvoje vrat širine 2,1m. Glede na širino vrat se lahko v dvorani zbere do (2x 1,8m =3,6m, 100 oseb na 60cm) 600 oseb. Uprava V tem delu je predvidenih 6 delovnih mest, sejna soba je predvidena za 20 oseb. Tako je lahko v tem delu maksimalno do 50 oseb. Osebe imajo možnost umika na zunanje požarno stopnišče ali na notranje stopnišče. Ker imamo dve smeri evakuacije, je maksimalna dovoljena oddaljenost katerekoli točke do izhoda na stopnišče 35m. V našem primeru je oddaljenost 25m. Hodnik mora biti širine najmanj 120cm in vsa vrata na 18/37 Številka elaborata: SPV

19 evakuacijski poti najmanj 90 cm. Iz sejne sobe morajo biti najmanj ena vrata širine 90cm, usmerjena v smeri umika. Društva V tem delu je predvidenih 5 pisarn za društva tet sejna soba za 20 oseb. Tako je lahko v tem delu maksimalno do 50 oseb. Osebe imajo možnost umika na notranje stopnišče. Ker imamo eno smer evakuacije, je maksimalna dovoljena oddaljenost katerekoli točke do izhoda na stopnišče do 35m. V našem primeru je oddaljenost 23m. Hodnik mora biti širine najmanj 120cm in vsa vrata na evakuacijski poti najmanj 90 cm. Iz sejne sobe morajo biti najmanj ena vrata širine 90cm, usmerjena v smeri umika. 8.2 Tehnični ukrepi za evakuacijske poti (varnostni znaki in varnostna razsvetljava) Znaki za smer evakuacijskih poti in izhodov V prostorih in nad prehodi bodo nameščeni elementi varnostne razsvetljave z znaki smeri izhoda. Znaki za smer izhoda v primeru evakuacije morajo biti nedvoumno označeni s poenotenimi oznakami (SIST 1013) in morajo biti na vidnem mestu. Barva znaka mora biti v skladu z zahtevami SIST ISO 3864, in sicer bel simbol (piktogram) na zeleni podlagi, pri čemer mora zeleni del zavzemati najmanj polovico celotne površine znaka. Osvetljenost znakov je lahko v znak vgrajeno svetilo, zunanje svetilo ali fotoluminiscentni pigment. Za svetlost površine znakov veljajo standardi SIST EN Osvetlitev znakov mora biti v primeru izpada omrežne napetosti osvetljena s pomožnim rezervnim virom energije (akumulatorska izvedba). Ta osvetljenost znakov mora biti zagotovljena najmanj 1 uro po izpadu omrežne napetosti. Znaki s fotoluminiscentnimi materiali se lahko uporabljajo samo skupaj s trajnim in pomožnim virom razsvetljave. Fotoluminiscentnimi materiali ne morejo biti nadomestilo za zahtevano zasilno osvetlitev znakov. Smer izhodov se označi s piktogrami ustreznih velikosti na vidni razdalji skladno z zahtevami SIST V hodnikih do dolžine 5m (velja tudi za stopnišča) so velikosti znakov 100x50 v primeru osvetljenih znakov in velikosti 50x25 v primeru svetlečih znakov. V hodnikih do dolžine 10m so velikosti znakov 200x10 v primeru osvetljenih znakov in velikosti 100x50 v primeru svetlečih znakov. Znaki morajo biti vrisani v elektro projektu, usklajeni morajo biti z namestitvijo varnostnih svetilk Varnostna razsvetljava Na evakuacijski poti je predvidena varnostna razsvetljava, ki omogoča varno evakuacijo ob izpadu električne energije. Varnostna razsvetljava je nepremična osvetlitev, ki služi za evakuacijo ljudi in deluje tudi pri izpadu električne napetosti, oz. se samodejno preklopi na zasilni vir napajanja. (rezervni vir bat. akumulatorski vložki). Označitev evakuacijskih poti omogoča lažjo orientacijo in opozarja na bližnje izhode in zasilne izhode. Številka elaborata: SPV 19/37

20 Luči varnostne razsvetljave je potrebno razmestiti po prostoru tako, da se ljudje lahko orientirajo in poiščejo izhod. Varnostno razsvetljavo je potrebno redno pregledovati in vzdrževati po navodilih proizvajalca. Lastnik objekta je odgovoren za brezhibno delovanje varnostne razsvetljave. Varnostna razsvetljava mora omogočati osvetljenost 1 lx na celotni trasi umika. Nameščena mora biti v stopnišču in prehodih, hodnikih posameznih nadstropij in vhodnem hodniku. Osvetljenost evakuacijskih poti mora biti do kote 0 (na prosto). Varnostna razsvetljava se naj izvede tudi v strojnicah dvigal in prostorih za dvig tlaka. Podrobnejši opis varnostne razsvetljave mora biti naveden v elektro projektu varnostne razsvetljave. V primeru izpada omrežne napetost mora zasilna razsvetljava omogočiti orientacijo v celotnem objektu. Varnostna razsvetljava naj se izvede v skladu s standardi: DIN - VDE Starkstromanlagen und Sicherheitstromversorgung in baulichen Alagen fur Menschenansammlungen, SIST EN 1838, Razsvetljava-Zasilna razsvetljava pren 50172, Emergency escape lightning systems pren 50171, SIST 1013, Požarna zaščita-varnostni znaki-evakuacijska pot, naprave za gašenje in ročni javljalniki požara SIST EN , Luminares for emergency lightning Zahteve: nivo osvetljenosti vzdolž poti umika, merjeno na tleh min.: 1.0 Lx nivo osvetljenosti po celotnem prostoru min.: 0.5 Lx nivo osvetljenosti pri gasilnikih, hidrantih, in ročnih javljalnikih požara min.: 5.0 Lx nivo osvetljenosti na delovnih mestih s posebnimi nevarnostmi min.: 15.0 lx, merjeno na delovni ravnini Označbe poti za evakuacijo naj se izvedejo s piktogrami. Označbe smeri za evakuacijo so lahko na svetilkah ali v neposredni bližini svetilk varnostne razsvetljave. Označbe naj bodo navpične. Potrebni čas delovanja svetilk pri izpadu omrežne napetosti je minimalno ena (1) ura. Svetilke naj bodo označene s številko tokokrogov in zaporedno številko svetilke v tokokrogu. Označbe naj bodo rdeče barve, Vsak tokokrog mora imeti stikalo za preizkus delovanja svetilk, Pred zagonom je potrebno pridobiti potrdilo o brezhibnem delovanju sistema aktivne požarne zaščite, ki ga izda pooblaščena organizacija (EKOSYSTEM...). Namestitev varnostne razsvetljave: Varnostna razsvetljava se naj predvidi na stopniščih in vseh hodnikih, generalno v skupnih prostorih, ki so namenjeni evakuaciji, zbiranju večjega števila ljudi ali posebni prostori kot so elektro, agregat, črpalke, strojnice dvigal, itd V primeru centralnega napajanja mora biti prostor ločen od ostalih delov objekta. 9. Posebne zahteve z vidika varstva pred požarom za instalacije 9.1 Izvedba strojnih instalacij V kolikor strojne inštalacije prehajajo skozi požarni zid, morajo biti izvedene v skladu z veljavnimi predpisi in ne smejo kompromitirati predvidene požarne delitve na požarne sektorje in podsektorje (celice). 20/37 Številka elaborata: SPV

21 Za ustrezno zatesnitev vseh prebojev strojnih in elektro napeljav je potrebno upoštevati smernico SZPV 408 (kopija nemške smernice MLAR). Cevovodi za negorljive medije na požarno zaščitenih evakuacijskih poteh morajo biti izvedeni: Cevovodi iz negorljivih materialov skupaj z negorljivo toplotno izolacijo (tesnila, spojni elementi in premazi do debeline 0,5mm so lahko iz gorljivih materialov) so lahko požarno nezaščiteni. Cevovodi iz gorljivih materialov ali s toplotno izolacijo iz gorljivih materialov se lahko polagajo: (a) v rege masivnih sten, pri čemer moramo cevi prekriti z najmanj 15 mm debelo plastjo mineralnega ometa oziroma z najmanj 15 mm debelimi ploščami iz mineralnih gradbenih materialov, (b) v požarno ločene inštalacijske jaške ali kanale (c) nad obešene strope, ki so požarno ločeni, (d) v talne kinete, ki so požarno ločene ali e) pod sistemske dvignjene pode, ki so izdelani iz negorljivih materialov (obložni materiali do debeline 3 mm smejo biti iz težko gorljivega materiala). Vzdrževalne/revizijske zapore inštalacijskih jaškov in kanalov morajo imeti enako požarno odpornost, kot se zahteva za ostale gradbene elemente požarnega sektorja. Zapore (revizijske odprtine) na evakuacijskih poteh morajo biti poleg klasifikacije EI tudi neprepustne za dim s klasifikacijo Sm. Vsi prehodi inštalacij med požarnimi sektorji morajo biti brezhibno zatesnjeni. Za požarno tesnjenje prehodov morajo biti predloženi ustrezni certifikati o izvedbi in materialih ter vsak prehod mora biti označen z nalepko ali tablico z osnovnimi požarnimi podatki. V primeru novih loput se smejo vgrajevati samo požarne lopute, ki so klasificirane in skladne s standardom (SIST) EN ter imajo pridobljen ustrezen certifikat in so testirane po (SIST) EN Stare lopute (v kolikor katera ostane) je potrebno redno servisirati in pregledovati. V kolikor se ugotovi napake na starih loputah, se priporoča zamenjava le teh. Zaščita prehodov strojnih inštalacij skozi požarne stene mora biti najmanj enaka požarni odpornosti stene, skozi katero prehajajo (EI30, EI60 ali EI90). Za zahteve požarnih loput glej točko Prezračevanje Stavba je prezračevana preko skupnega prezračevalnega sistema Ogrevanje objekta Objekt je ogrevan preko toplotne črpalke. 9.2 Izvedba elektroenergetskih instalacij Elektroenergetske instalacije in oprema morajo biti izvedeni v skladu z veljavnimi tehničnimi normativi in standardi. Prehodi oz. preboji elektro instalacij skozi požarne sektorje in požarne celice morajo biti protipožarno zaščiteni (zatesnjeni z negorljivim gradbenim materialom HILTI, PROMAT). Za ustrezno zatesnitev vseh prebojev strojnih in elektro napeljav je potrebno upoštevati smernico SZPV 408 (kopija nemške smernice MLAR). Zaščita prehodov elektro inštalacij skozi požarne stene mora biti najmanj enaka požarni odpornosti stene, skozi katero prehajajo (EI30, EI60 ali EI90). Električne napeljave na stopniščih in zaščitenih hodnikih morajo biti položene: Številka elaborata: SPV 21/37

22 (a) posamično ali ena poleg druge, pri čemer morajo biti kabli prekriti z najmanj 15 mm debelo plastjo mineralnega ometa oziroma z najmanj 15 mm debelimi ploščami iz mineralnih gradbenih materialov, (b) v rege masivnih sten, pri čemer morajo biti kabli prekriti z najmanj 15 mm debelo plastjo mineralnega ometa oziroma z najmanj 15 mm debelimi ploščami iz mineralnih gradbenih materialov, (c) znotraj požarno odpornih lahkih predelnih sten, vendar samo napeljave, ki služijo izključno napajanju električne opreme vgrajene v oziroma na lahko predelno steno, (d) v požarno ločene inštalacijske jaške ali kanale (e) nad obešene strope, ki so požarno ločeni, (f) v talne kinete, ki so požarno ločene ali (g) pod sistemske dvignjene pode, ki so izdelani iz negorljivih materialov (obložni materiali do debeline 3 mm smejo biti iz težko gorljivega materiala) Zaščita prehodov elektro inštalacij skozi požarne stene mora biti najmanj enaka požarni odpornosti stene, skozi katero prehajajo. 10. Posebne zahteve z vidika varstva pred požarom za tehnološke instalacije Ni tehnoloških inštalacij! 11. sisteme aktivne požarne zaščite 11.1 Sistem za javljanje požara Ni zahtevan, lahko pa se ga namesti Naprave za odvod dima in toplote Dvorana V TSG je v točki 2.8. določeno, da se morajo vgraditi naprave za naravni odvod dima in toplote NODT v velikosti najmanj 2% talne površine. 2% je mišljena geometrijska površina, med katere lahko štejemo naprave za odvod dima in toplote, ki se avtomatsko odpro ali ročno in so nameščene v zgornji tretjini objekta Tako je zahtevano 2% površine tal cca 6,5m2 odvodnih površin in cca 9,5m2 površine dovodnih odprtin. Dovodi so na nivoju spodnje polovice objekta. V strehi so tako predvidene 3 kupole velikosti 2,25m2, skupno 6,75m2, na nivoju pritličja pa dva okna velikosti 4m2 in evakuacijska vrata velikosti 4 m2, skupno 12m2. Vsa okna in kupole se morajo odpirati za polni kot 90 stopinj. Priporočamo izvedbo: električno krmiljene kupole s polnim odpiranjem 90 stopinj v požarni funkciji ter možnost odpiranja za prezračevanje. Krmilna tipka naj bo nameščena ob izhodnih vrat, zagotovljeno naj bo rezervno akumulatorsko napajanje. 22/37 Številka elaborata: SPV

23 Stopnišče Glede na TSG-1-001:2010, točka , je potrebno v zaščitenih stopniščih izvesti odprtino za oddimljanje. V najvišji etaži mora biti nameščena naprava za oddimljanje (okno ali kupola), ki jo je mogoče odpreti ročno. Odpiralo mora imeti zaskočko proti zapiranju. Geometrična površina odprtine mora biti 5 % tlorisne površine stopniščnega jaška, vendar ne manjša od 1 m 2. Če je mehanizem za odpiranje izven dosega roke, je treba zagotoviti odpiranje z ročnim prožilom oziroma z dimnim javljalnikom v stopnišču. Stopnišče - PSS 1: površina stopnišča znaša 21,7 m 2, nameščena naprava za oddimljanje (okno) z geometrično odprtino minimalno 1,085 m 2. Dvigalni jaški V jaških dvigal je potrebno namestiti odprtino na prosto velikosti najmanj 5 % tlorisne površine dvigalnega jaška, a ne manj kot 0,16 m 2. V našem primeru znaša površina dvigalnega jaška 4,7 m 2. Zahtevana geometrična površina za oddimljanje znaša 0,23 m 2. Inštalacijski jaški Inštalacijski jaški morajo biti nepropustni za dim. V kolikor niso nepropustni za dim je potrebno namestiti odprtino na prosto velikosti najmanj 5 % tlorisne površine površine jaška, a ne manj kot 0,20 m 2. V našem primeru so predvideni armirano betonski inštalacijski jaški brez odzračevalnih odprtin. Vzdrževalne/revizijske odprtine na jaških so zato požarno odporne in dimotesne z vrati EI 1 60 C 0 S m. Izračun geometrične površine: d Izračun se izvede po enačbi: A G = a x d, kjer je: A G geometrična (efektivna površina) a svtla širina/svetla višina d pravokotna razdalja od roba špalete, vzporednega z osjo vrtenja, do ravnine odprtega krila. a 11.3 Požarne lopute V prezračevalnih (primarnih) in klima kanalih je potrebno predvideti požarne lopute s požarno odpornostjo EI 60 S v prehodih skozi požarne sektorje, navedene v točki 6. Aktiviranje požarnih loput se izvede preko termičnega člena v loputi. Zaprtje požarne lopute mora biti nadzorovano preko končnega stikala. Požarne lopute v dvoranski del in avlo (ali ki prehajajo ta del), se morajo zapirati tudi preko sistema AJP, v kolikor bo nameščen (ne velja za ostale požarne lopute). Številka elaborata: SPV 23/37

24 Obstajati mora ročno aktiviranje požarne lopute. Vidna mora biti oznaka o legi požarne lopute in označba glede na projekt. Signal ali stanje končnih položajev mora biti vodeno na požarno centralo ali na nadzorno omaro prezračevalnih naprav. 12. Vrste in načini gašenja ter potrebne količine gasilnih naprav in sredstev Voda za gašenje, hidrantno omrežje Zunanji hidranti Hidranti morajo biti praviloma nadtalni. Do njih mora biti zagotovljen stalen dostop. Njihova lokacija je označena s tablicami izdelanimi skladno s standardom SIST 1007, Označevalne tablice za hidrante. Hidranti morajo biti povezani v obročast sistem cevovodov. Dovoljena razdalja med zunanjima hidrantoma in zidom objekta je najmanj 5 m in največ 80m. Tlak v zunanjem hidrantnem omrežju, merjeno na ročniku, mora biti najmanj 2.5 bar. Premer hidranta mora biti najmanj DN 80. Zunanji hidranti za obravnavan objekt Na oddaljenosti do 80 m, se v okolici objekta nahajata dva zunanja podtalna hidranta na glavni cesti in en nov nadzemni hidrant na parkirišču pri gasilskem delu stavbe Notranji hidranti Nameščeni bodo evrohidranti (pri tem se upošteva domet hidranta: 30m cev z ročnikom in 5 m curek vode). Hidrantna omarica notranjega hidrantnega omrežja mora biti opremljena s predpisano opremo. Hidranti morajo biti opremljeni s cevjo in ustreznim ročnikom za gašenje v hidrantni omarici. Dovodne cevi do hidrantov morajo ustrezati dimenzijam cevi za gašenje (DN 25, DN 32 ali DN 50). Dovodne cevi za več hidrantov je treba dimenzionirati za istočasno uporabo dveh hidrantov. Do ventila na hidrantu mora biti voda vedno pod tlakom. Hidrantna omarica mora biti označena v skladu s Pravilnikom o varnostnih znakih. Predvideni so mokri hidranti. Glede na velikost požarnih sektorjev so hidranti zahtevani samo v dvoranskem požarnem sektorju. Tlak v notranjem hidrantnem omrežju, merjeno na ventilu, mora biti najmanj 2.5 bar. Nameščeni morajo biti hidranti s poltogo cevjo premera 25 mm, dolgo največ 30 m. Vsak hidrant mora zagotavljati 16 l/min (0,27 l/s) pri tlaku 2,5 bar na ročniku. Dispozicije in število notranjih hidrantov je razvidno v grafičnih prilogah Potrebna količina požarne vode Glede na TSG, je potrebnih 10 l/s za čas trajanja dveh ur. Iz potrdila za obstoječe javno hidrantno omrežje je razvidno, da znaša količina vode minimalno 10 l/s = 36 m 3 /h. 24/37 Številka elaborata: SPV

25 12.2 Ročni in prevozni gasilniki Upoštevan je Pravilnik o izbiri in namestitvi gasilnih aparatov (Ur.L.RS št. 67/05). Za gašenje začetnih požarov se predvidijo ročni gasilniki na prah in CO 2 plin. Ročni gasilniki morajo biti nameščeni na stenah ob komunikacijskih poteh in izhodih. Gasilniki se namestijo na vidnih in dostopnih mestih, v bližini delovnih mest, tako, da so varni pred poškodbami in vremenskimi vplivi. Namestijo se v bližini izhodnih vrat iz prostora ali na hodnikih ob izhodu iz prostora tako, da niso oddaljeni več kot 20 m od najbolj oddaljene točke prostora. Pri namestitvi gasilnikov se upoštevajo tudi navodila proizvajalcev. Gasilniki se namestijo tako, da je glava ročnega gasilnika z mehanizmom za aktiviranje v višini 80 do 120 cm od tal. Mesta, kjer so nameščeni gasilniki, morajo biti označena v skladu s standardom SIST V stavbah v katerih se vgrajeni hidranti s poltogo cevjo, se lahko število EG (enot gasila) zmanjša za 1/3 (eno tretjino). Požarni razredi po EN 2 in primerni gasilniki Požarni razred Gasilnik A B C D požar trdnih snovi požar tekočin požari plinov požari kovin Gasilnik s peno Gasilnik z vodo Gasilnik s praškom D Gasilnik s CO 2 Gasilnik s praškom ABC Gasilnik s praškom BC Številka elaborata: SPV 25/37

26 Oznaka prostora oz. prostorov Tlorisna površina prostorov ca. (m 2 ) Požarna nevarnost prostorov (M, S, V) Potrebno število enot gasila (EG) Ročni na prah 9 EG Ročni na CO2 2,5 EG Pritličje 9 1. nadstropje 7 2. nadstropje 1 SKUPAJ 17 V določenih prostorih je povečano število gasilnikov zaradi povečane požarne nevarnosti v določenih prostorih ali drugih predpisov, ki določajo število gasilnikov. Razmestitev gasilnikov je vidna v grafičnih prilogah. 13. intervencijske površine, ki so zahtevane v predpisih Za obravnavan objekt je dostop za gasilce in reševalce zagotovljen preko utrjenih površin z dveh strani. Dovozne poti so utrjene in neposredno povezane z javnimi prometnicami. Omogočajo dovoz gasilskih vozil do postavitvenih in manipulativnih površin. površine in dostope gasilskih intervencijskih vozil so navedene in prevzete po standardu (SIST DIN 14090), ki je usklajen z nemškimi gradbenimi predpisi z oznako MBO. Dostopne poti za gasilce Dostopne poti za gasilce so površine v višini terena, ki povezujejo površine v zgradbah in dvorišča z javnimi prometnimi površinami. Te površine so lahko tudi nadkrite (prehodi). Omogočajo dostop z reševalno in gasilsko opremo do dvorišč. Dovozne poti za gasilska vozila Dovozne poti za gasilska vozila so utrjene površine v višini terena, ki so neposredno povezane z javnimi prometnimi površinami. Dovozne poti so lahko tudi nadkrite (prehodi). Omogočajo dostop do postavitvenih in delovnih površin za gasilska vozila, definiranih v tem standardu. Postavitvene površine Postavitvene površine so nepokrite utrjene površine v višini terena, ki so z javnimi prometnimi površinami povezane neposredno ali prek dovoznih poti za gasilska vozila. Namenjene so postavitvi gasilskih vozil, ki so opremljena z dvižno ploščadjo ali z lestvami za reševanje in gašenje. Delovne površine za gasilska vozila Delovne površine za gasilska vozila so utrjene površine na zemljišču, ki so povezane z javnimi prometnimi površinami neposredno ali pa prek dovoznih poti za gasilska vozila. Namenjene so postavitvi gasilskih vozil, razlaganju in pripravi opreme za reševanje in gašenje. Delovne površine za gasilska vozila so lahko hkrati tudi postavitvene površine Dostopne poti za gasilce Dostopne poti za gasilce morajo biti na nivoju terena ravne in široke najmanj 1,25 m. Prehodi morajo biti visoki najmanj 2 m. Svetla odprtina vrat in drugih zožitev mora biti široka najmanj 1 m. Intervencija je možna skozi glavni vhod. 26/37 Številka elaborata: SPV