Občina Kočevje Ljubljanska cesta 26, 1330 Kočevje. Mladinski hotel v Kočevju

Transkript

1 5 - NAČRT STROJNIH INŠTALACIJ IN STROJNE OPREME INVESTITOR: Občina Kočevje Ljubljanska cesta 26, 1330 Kočevje OBJEKT: Mladinski hotel v Kočevju VRSTA PROJEKTNE DOKUMENTACIJE IN NJENA ŠTEVILKA: PROJEKT ZA IZVEDBO š t. 05/2013 PZI PROJEKTANT: MarSi, Marko Šink, s.p. Žabnica 53, 4209 Žabnica Odg. oseba: Marko Šink, dipl.inž.str. ODGOVORNI PROJEKTANT: Darko ŽALIK univ.dipl.inž.str. IZS S-0421 ZA GRADNJO: NOVA GRADNJA ŠTEVILKA, KRAJ IN DATUM IZDELAVE NAČRTA: V0013, Žabnica, junij 2014 ODGOVORNI VODJA PROJEKTA: Franc PEZDIRC Grad. teh. IZS G

2 K AZ AL O V S E B I N E N AČ R T A S T R O J N I H I N Š T AL AC I J I N S T R O J N E O P R E M E 5.1 Naslovna stran načrta 5.2 Kazalo vsebine načrta 5.3 Tehnično poročilo 5.4 Projektantski popis z oceno stroškov 5.5 Risbe Vodovod V-1 Situacija hišnega priključka V-2 Tloris pritličja V-3 Tloris nadstropja V-4 Tloris mansarde V-5 Risba vodomernega jaška V-6 Shema dvižnih vodov Priloge Vertikalna kanalizacija K-1 Situacija črpališča K-2 Tloris pritličja K-3 Tloris nadstropja K-4 Tloris mansarde K-5 Tloris strehe K-6 Shema dvižnih vodov K-7 Shema črpališča Ogrevanje O-1 Situacija hišnega priključka O-2 Tloris pritličja O-3 Tloris nadstropja O-4 Tloris mansarde O-5 Shema dvižnih vodov O-6 Shema toplotne postaje O-7 Shema priprave STV Priloge Prezračevanje P-1 Tloris pritličja P-2 Tloris nadstropja P-3 Tloris mansarde

3 5.4 TEHNIČNO POROČILO objekt: investitor: Mladinski hotel v Kočevju Občina Kočevje Ljubljanaska cesta KOČEVJE številka načrta: V0013 I. UVOD Na parcelni številki 1286 in 1285/3, vse k.o. Kočevje, je trenutno umeščena obstoječa zgradba pomeščanjene vaške hiše iz leta Glede na izredno slabo stanje objekta (objekt je več desetletij popolnoma zapuščen, pred leti pa je skoraj v celoti pogorel) ter njegovo nevarnost za neposredno okolico in ljudi se obstoječi objekt v celoti odstrani. Ta ukrep se izvede na podlagi večkratnih ogledov pooblaščenih statikov in njihovih pisnih poročil. Nazadnje je bil obstoječi objekt v celoti pregledan s strani statika Franca Pezdirca dne Ugotovljeno je bilo, da je potrebno odstraniti vse konstrukcije razen del glavnih nosilnih zidov, ki pa jih je možno ohraniti le ob izvedbi precejšnjega števila dragih sanacijskih ukrepov, ob tem pa bi se moral investitor sprijazniti z manjšo kvaliteto zgradbe (slabša hidroizolacija in toplotna izolacija) in z bistveno večjimi obratovalnimi stroški objekta v času njegove uporabe. V ostalih delih konstrukcije (ostrešje, medetažne plošče, predelni zidovi in delno tudi glavni nosilni zidovi) je moč opaziti visoko dotrajanost elementov v smislu prekomernih povesov, razpok,... Leseni deli konstrukcije so najverjetneje napadeni z lesnimi gobami, kot posledica večletnega zamakanja objekta. Na podlagi zgoraj navedenega se je investitor odločil za odstranitev obstoječega objekta in novogradnjo novega objekta - Mladinskega hotela. Potrebno je poudariti, da se pri odstranitvi obstoječega objekta ohrani in ponovno vgradi v novem objektu vso fasadno arhitekturno okrasje, ki ga še ni načel zob časa (predvsem levje glavice nad okni, kamnit vhodni portal s sklepnikom,...). I. UPOŠTEVANI PREDPISI IN STANDARDI Pri izdelavi projektne dokumentacije so upoštevani naslednji predpisi in standardi: - Pravilnik o projektni dokumentaciji (Ur.list RS št. 55/08) - Pravilnik o prezračevanju in klimatizaciji stavb (Ur. list RS št. 42/02, št. 105/02) - Pravilnik o zvočni zaščiti stavb (Ur. list RS št. 14/99) - Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (Ur. list RS št. 52/10) - Pravilnik o oskrbi s pitno vodo (Ur. list RS št 35/06) - Pravilnik o požarni varnosti v stavbah (Ur. list RS št. 31/04, št. 10/05 sprememba, št. 83/05 spremembe in dopolnitve, št. 14/07 spremembe in dopolnitve) - Pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Ur. list SFRJ št. 30/91, Ur. list RS št. 83/05,) - Pravilnik o preizkušanju hidrantnih omrežij (Ur. list RS št. 22/95) - Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Ur. list RS št. 105/05) - Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu hrupa za vire hrupa ter pogojih za njegovo izvajanje (Ur. list RS št. 70/96, št. 45/02 spremembe) - Tehnična smernica TSG-1-004:2010 Učinkovita raba energije - Tehnična smernica TSG-1-001:2010 Požarna varnost v stavbah - Tehnična pravila za inštalacije pitne vode SIST EN 806-1,-2,-3 - Technische Regeln für Trinkwasserinstallationen (TRWI) DIN ,-2,-3,-4,-7 - Zentrale Wassererwärmungsanlagen DIN Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (Ur. List RS, št. 89/99) - Napeljave vertikalne kanalizacije v zgradbah SIST EN ,-2,-4,-5 1 / 21

4 - Entwässerungsanlagen für Gebäude und Grundstücke DIN ,-4,-30, Sistemi ogrevanja v zgradbah SIST EN Wärmetechnisches Verhalten von Gebäuden DIN EN Berechnung der Kühllast klimatisierter Räume (VDI-Kühllastregeln) VDI 2078 II. VODOVOD IN VERTIKALNA KANALIZACIJA 1. TEHNIČNI OPIS Načrt vodovoda obravnava hišni priključek za trgovski objekt. V obravnavanemu objektu se bo voda porabljala za sanitarne potrebe. Načrt je izdelan v skladu s soglasjem za priključitev (ZGO-1B) št. VO MBB z dne , ki jih je izdalo javno podjetje Vodovod-Kanalizacija d.o.o., s Pravilnikom o oskrbi s pitno vodo (Ur. list RS št. 35/96), Odlokom o oskrbi s pitno vodo (Ur. list RS št. 11/87), Tehničnim pravilnikom za projektiranje in Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje (Ur. list RS št. 30/91). Glede na izdano soglasje podjetja Hydrovod d.o.o., Kočevje, se objekt priključi na obstoječe javno vodovodno omrežje PVC 160. Mesto priključka je razvidno iz grafične priloge tega projekta. Predviden je nov priključek zgrajen iz nodularne litine DN 100. Na koncu tega odcepa je predviden talni hidrant DN100. Na ta vod se izvede z navrtnim zasunom hišni priključek za Mladinski hotel in tržnico. Cevovodi se polagajo na primerno peščeno podlago, običajno z ležiščem v globini med 1,20 in 1,50 m. Obsip cevovoda se izvede s peskom granulacije med 2 in 4 mm. Nad tem slojem pa se zasipa delno sortiran izkopan material. Opozorilni trak s kovinsko nitko in z napisom»vodovod«se polaga približno 40 cm nad temenom vodovodne cevi. Glede na to, pod kakšnimi površinami se vodovodna cev nahaja ali gre za kmetijske ali cestne površine se izdelajo še končni oz. vrhnji sloji jarka. Opisi so razvidni tudi iz priloženih grafičnih prilog. Zunanji cevovodi so položeni z nagibom v smeri proti vodomernemu jašku. Pri polaganju cevovodov zunaj objekta je pri križanjih ali približevanjih vodovoda z drugimi inštalacijami potrebno upoštevati predpisane odmike. Posamezni primeri so natančneje predstavljeni v grafični prilogi te projektne dokumentacije Priključni vod iz PE cevi je speljan najprej do toplotne postaje. Cevovodi pod nivojem tal potekajo v plastičnih zaščitnih ceveh, nad nivojem tal pa cevovode predstavljajo nerjavne cevi. V kotlovnici, kjer se material cevi zopet zamenja in preide na nerjavne cevi, je v napeljavo najprej vgrajen filter trdih delcev. Za njim se s cevovoda odcepijo priključki za bojler ter ostale porabnike hladne vode. Vsi deli nerjavnih cevi so ustrezno zaščiteni proti kondenzatu s plastjo sintetičnega kavčuka. Prehode plastičnih cevovodov skozi požarne zidove je treba zaščititi s požarnimi cevnimi manšetami. Cevi so položene s padci v smereh proti priključnemu mestu oz. proti izpustom, da je omogočeno praznjenje omrežja. Nagib cevovodov znaša med 1 in 2 %. Pred vsakim iztočnim mestom je predviden podometni ali kotni regulacijski ventil. Vse cevi je potrebno tudi ustrezno toplotno zaščititi. Ogrevanje sanitarne vode poteka v zimskem času preko vročevoda, v letnem času pa toplo vodo ogreva integrirana toplotna črpalka z vodenim zrakom. Bojler je montiran v toplotni postaji v pritličju stavbe. Vsi elementi so konzolne izvedbe, WC školjke predstavljajo monobloki. Umivalniki so opremljeni s stoječimi enoročnimi armaturami, s sifoni, z ogledali in s poličkami, z milniki, s podajalniki papirnih brisač ter s koši za odpadke. Poleg sodi še oprema za vsak toaletni prostor, kot so podajalnik toaletnega papirja, metlica s posodo za WC. Sanitarni elementi so opremljeni z medeninastimi ventili ali s kotnimi regulacijskimi ventili, tako da je omogočeno vzdrževanje armatur. Cevovodi so položeni s padcem proti glavnemu zapornemu in izpustnemu ventilu, ki se nahaja v energetskem prostoru, v objektu, tako da se pred zimo cevovodi izpraznijo. Zlasti je pomembno, da se, kolikor je le mogoče hitro po gradnji, notranjost vodovodne inštalacije opere in izvede tlačni preskus. DIN del določa normative za spiranje: - zagotavljanje dobre in kakovostne pitne vode, - preprečevanje poškodb zaradi korozije, - čiščenje notranjih cevnih površin, 2 / 21

5 - preprečevanje motenj zaradi nečistoč na vodovodnih armaturah in napravah, - zaradi higienskih pogojev. Spiranje lahko poteka na dva načina in sicer z: - mokrim spiranjem z vodo, - mokrim spiranjem z mešanjem zraka in vode. Pri postopku spiranja inštalacije z vodo je potrebno paziti na vgrajene armature. Medtem pa se spiranje z mešanico zraka in vode izvaja le, če obstaja ovira ali če v napeljavi pričakujemo veliko umazanije oz. mikrobiološke obremenitve. Spiranje z vodo poteka za vsako etažo ali nadstropje posebej, eno za drugim na najmanj toliko združenih mestih, kot je orientacijsko prikazano v spodnji tabeli. S spiranjem notranjih inštalacij v objektu lahko pričnemo, če so za to izpolnjeni naslednji pogoji: - na hišnem priključku je bilo spiranje že opravljeno, - za polnjenje sistema je zagotovljena higiensko čista in neoporečna voda, - da je v primeru daljšega časovnega obdobja med tlačnim preskusom ter začetkom obratovanja sledilo redno spiranje ali je bila opravljena dezinfekcija, npr. s klorovim dioksidom. Spiranje mora trajati najmanj 5 minut pri popolnoma odprtemu pretoku vode. Pri tem je za spiranje umazanije treba zagotoviti minimalen pretok vode ob njeni hitrosti okrog 0,5 m/s. Nato je treba napraviti tlačni preizkus inštalacije po določilih PSIST pren 805 poglavje 10. V konkretnem primeru STP (sistemski preizkusni tlak) znaša 12 bar. O uspešno opravljenem preizkusu pa izvajalec sestavi zapisnik, ki ga potrdi nadzorni organ investitorja. Potem je potrebno omrežje dezinficirati in cevovode izolirati ter zregulirati pretoke. Sledijo postopki dezinfekcije vodovodnega omrežja. Pooblaščena organizacija opravi najprej dezinfekcijo po kemijskem postopku. To se izvede na vseh odvzemnih mestih ter pred vstopom cirkulacijske vode v grelnik oz. hranilnik za toplo pitno vodo. Po končani dezinfekciji se postopek spiranja lahko zaključi, ko so na vseh odvzemnih mestih dosežene mejne vrednosti za pitno vodo (0,3 mg/l za klor ter 0,1 mg/l za vodikov prekis). V času trajanja postopka mora odgovorno osebje poskrbeti za pravilnost postopka ter za ukrepe v zvezi z informiranjem uporabnika oz. upravljavca sistema. Vsi deli pocinkanih cevi so ustrezno protikondenzno zaščiteni s plastjo sintetičnega kavčuka. Prehodi cevovodov skozi stene požarnih sektorjev ali celic morajo biti brezhibno zatesnjeni (EI 60) (zatesnjeni z negorljivim gradbenim materialom, npr. HILTI, PROMAT, PROFIX), tako da preprečijo širjenje požara. Za požarno tesnenje prehodov morajo biti predloženi ustrezni certifikati o izvedbi in materialih ter vsak prehod mora biti označen z nalepko ali tablico z osnovnimi požarnimi podatki. Z upoštevanjem v poglavju naštetih predpisov in dokumentov bodo vgrajene napeljave in naprave izpolnjevale bistvene zahteve. Z ukrepom dezinfekcije vodovodnega omrežja ob koncu gradnje bo zagotovljena higienska in zdravstvena zaščita. Z izpolnjevanjem vseh zahtev iz zasnove požarne varnosti pa bo zagotovljena bistvena zahteva v pogledu varovanja pred požarom. Z uspešno opravljenimi tlačnimi preskusi bo zagotovljena tudi bistvena zahteva glede mehanske odpornosti in stabilnosti. Sistemi in napeljave vsebujejo tehnične rešitve, ki zagotavljajo varčevanje z energijo in ohranjanje toplote. 1.2 Vertikalna kanalizacija Vertikalna fekalna kanalizacija zbira in odvaja odpadno vodo iz posameznih sanitarnih elementov, ki se v pritličju navezuje na horizontalno kanalizacijo. Poleg fekalne kanalizacije so načrtovani tudi cevovodi za odvod kondenzata iz hladilnikov notranjih konvektorjev. Ti odvodi so sifonizirani in praviloma povezani na sistem odvoda meteornih vod, v primerih, ko to ni mogoče pa v fekalno kanalizacijo. Vsi odtočni vertikalni sistemi do vključno premerov DN 100 so zgrajeni iz polipropilenskih (PP-HT) kanalizacijskih cevi in fazonskih elementov po DIN oz. DIN EN Te cevi odlikujejo velika mehanska trdnost ter odpornost na kemijsko korozijo in na povišane temperature. Zaradi gladkih notranjih sten so primerne za odnašanje odplak. Najmanjši nagibi priključkov so položeni v padcu 1:50 oz. 2 %. Na objemnih spojih se v utore vlagajo kavčukova tesnila, kar zagotavlja kvalitetno tesnost. V sanitarijah, kopalnicah ter v ostalih manjših prostorih so v tla vgrajeni plastični sifoni s ploščicami iz nerjaveče pločevine. 3 / 21

6 Horizontalni deli kanalizacije so tehnično opisani in obdelani v gradbenem delu projekta. Odduhi se v podstrešju združijo v dve tipske opečne strešne kape DN100. Prehodi cevovodov skozi stene požarnih sektorjev ali celic morajo biti brezhibno zatesnjeni (EI 60) (zatesnjeni z negorljivim gradbenim materialom, npr. HILTI, PROMAT, PROFIX), tako da preprečijo širjenje požara. Kadar plastične cevi prehajajo skozi meje požarnih sektorjev ali celic, so takšni prehodi opremljeni s požarnimi manšetami. Za požarno tesnenje prehodov morajo biti predloženi ustrezni certifikati o izvedbi in materialih ter vsak prehod mora biti označen z nalepko ali tablico z osnovnimi požarnimi podatki. Po končani montaži mora biti opravljen preizkus tesnosti. To izvedemo, preden položeni cevovod popolnoma zasujemo ali zazidamo. Preskušanje poteka skladno z DIN EN Najprej se preveri in zavaruje načrtovana lega in sicer tako, da cevovod ostane pokrit povsod razen pri cevnih spojih, in da pritisk ne more povzročiti spremembe lege, ki bi lahko škodovala cevovodu ter da na preizkus ne bi vplivale temperaturne spremembe. Preizkus se lahko opravi z vodo ali z zrakom, dovoljena pa je tudi kombinacija obeh medijev, npr. preizkušanje cevnih kanalov z zrakom, preizkušanje pripadajočih jaškov skupaj z zaključnimi kosi pa z vodo. Pri preizkušanju z vodo je treba v osnovi razlikovati kanale pod tlakom in kanale na prosti pad. Kanale na prosti pad je treba preizkušati s tlakom 0,5 bar na najnižjem mestu temelja preskušanega odseka kanala. Če je višinska razlika med temeljem kanala in med ustjem jaška na površju zemlje večja od 5 m, mora načrtovalec preveriti, kakšne višine zajezitve je moč pričakovati. Če so le-te večje, je to treba upoštevati pri načrtovanju in predpisati višji tlak za preizkušanje. Če pa so možne višine zajezitve manjše od 5 m, velja preizkusni tlak spet 0,5 bar na najnižjem mestu temelja kanala. Če na preskušanem odseku preizkušamo tudi vsaj en jašek, je največja višinska razlika med temeljem kanala na mestu vstopa v jašek in med nivojem 0,5 m pod površino zemljišča (nivo vode 0,5 m pod zgornjim robom pokrova jaška) merodajna za preizkusni tlak na tem najnižjem mestu preskušanega odseka. Tlak za preizkušanje na temelju odseka kanala na prosti pad, ki se preizkuša, na nobenem mestu ne sme biti manjši od 0,25 bar. Preizkusni tlak je treba vzdrževati 15 minut. Kanal je vodotesen, če količina dovedene vode ne presega vrednosti, navedenih v tabelah za preizkušanje. Kanale na prosti pad lahko preizkušamo s tlakom, npr. z napravami za tlačni preizkus Lansas. Te so sestavljene iz dveh cevnih zapiral, iz glavne črpalke in 5 m dolge prozorne cevi. Obe zapirali vstavimo na primer na območju jaška v cevi (zapiralo z nastavkom za polnjenje na najnižjem delu voda, zapiralo z nastavkom za odzračevanje pa na njegovem najvišjem delu), gumijaste napihljive čepe pa s pomočjo glavne tlačilke načrpamo do največ 5 bar, s čemer dosežemo popolno zatesnitev v smeri cevovoda. Prek glavnega zapirala s polnilnim nastavkom cev napolnimo, pri tem pa zrak skozi prozorno cev izstopa. Polnjenje se nadaljuje, dokler ni dosežen preizkusni tlak, ki je razviden iz nivoja vode v prozorni cevi (5 m vodnega stebra). Pri preizkušanju tesnosti tistih kanalskih odsekov, ki se ne končujejo v jaških, cev na eni strani (na najnižjem mestu) zamašimo s čepom z natično objemko, na drugi strani pa s pomočjo cevnega lok (87 ) in nadaljnjih kanalskih cevi ustvarimo potrebno višino, da dosežemo predpisani tlak v mm vodnega stolpca. Pred polnjenjem preizkusnega odseka je treba na obeh koncih montirana oblikovna kosa (čep z objemko in 87 -ski lok) podpreti tako, da sta pravilno usmerjena. Pri kontroli preizkušanja tesnosti kanalov z zrakom je v preizkuševalnem odseku najprej treba vzpostaviti tlak 0,3 bar. Ko zavlada v cevovodu povsod konstanten tlak, lahko pričnemo s preizkušanjem. Tu je privzet približek, da temperaturna sprememba za 10 C povzroči spremembo tlaka 0,05 bar. Zato jemljemo kot orientacijsko vrednost časa, potrebnega za umiritev, 15 minut. Nato je potrebno tlak na preizkuševalnem odseku naravnati natančno na vrednost 0,3 bar. Preizkus se smatra kot uspešen, v kolikor po vsem tem: - v 10 minutah tlak ne pade po 0,25 bar ali - tlak pade na 0,25 bar v manj kot 10 minutah, vendar pa potem v naslednjih 10 minutah tlak ne pade pod 0,2 bar. V kolikor dobimo pri preizkušanju z zrakom negativen rezultat in se razlog oz. vzrok ne da ugotoviti, je za končno presojo tesnosti kanala merodajen rezultat preizkušanja z vodo. O preizkusu mora biti napravljen zapisnik. 4 / 21

7 Z upoštevanjem v poglavju naštetih predpisov in dokumentov bodo vgrajene napeljave in naprave izpolnjevale bistvene zahteve. Z uspešno opravljenimi preskusi tesnosti bo zagotovljena tudi bistvena zahteva glede mehanske odpornosti in stabilnosti. 2. ČRPALIŠČE V črpališču z dvema črpalkama, nižjem od glavne gravitacijske kanalizacije se zbere gravitacijski vod DN 200. Črpalni jašek se dobavi v kompletu z vgrajeno armaturo, črpalkama, stikalno omaro za notranjo montažo. Jašek je poliestrske izvedbe z vgrajenim izstopnim delom DN 50, vstopne odprtine se izvede na kraju montaže in vgradi uvodnice. Uvodnici za odzračevalni vod in električno napajanje črpalk in regulacijsko cev iz omarice sta že vgrajeni v jašek. V črpališču sta predvideni dve potopni črpalki, katerih posamična kapaciteta ustreza zahtevani črpalni kapaciteti. Vsaka črpalka je opremljena z nosilnim profilom, kolenom, zaklepom in drsnikom, tako da se lahko dvigne brez demontažnih postopkov iz črpališča po dveh dvižnih letvah. Črpalki delujeta izmenično, kot delovna in rezervna črpalka, lahko tudi kot delovna in pomožna, pomožna črpalka se vključi na koti alarma. Za kar skrbi regulacija v stikalni omari. Črpalki sta znotraj črpalnega jaška povezani z elementi iz nerjavnega materiala v skupni tlačni vod, ki izstopa iz črpalnega jaška do 20 cm. Vsaka od črpalk je opremljena s svojim zapornim organom in čistilnim elementom. Črpalki imata predviden mehki zagon zaradi manjših zagonskih tokov ter zmanjšanja povratnega udara. Tlačni cevovovod se s prirobničnim spojem navezuje na črpalni jašek. Izdelan je iz cevi PE 100 SDR 11 dimenzije 63 X 5,8 mm tlačne stopnje PN 16. Cevi se spajajo z zobatimi prirobničnimi spojkami, s prirobnicami, tesnili in vijaki iz nerjavnega jekla. Uporabljeni so fazonski kosi iz duktilne litine tlačnega razreda PN 16 dimenzije DN / 21

8 Pri polaganju PE cevi je potrebno upoštevati naslednje zahteve: - vgrajujejo se lahko le cevi, ki imajo atest - morebitne zareze in odrgnine na ceveh ne smejo presegati 10% minimalne debeline stene po DIN standardih, - upoštevati je treba zadosten temperaturni raztezek, ki je za PE cevi 0,2 mm/m pri 20 C in cevi zasuti pri temperaturi, ki je čim bližja temperaturi obratovanja, - elastično krivljenje za PE cevi ne sme presegati radia: - R = 50*D pri 0 C - R = 35*D pri 10 C - R = 20*D pri 20 C V zimskem času se cevi polagajo pri čim višji temperaturi, v poletnem času pa pri čim nižji. Upoštevati je potrebno vsa navodila proizvajalca za vgradnjo cevi in ostalih elementov cevovoda. Za spajanje PE cevi in fazonskih kosov se uporablja samo elektrouporovni način z injekcijskim brizganjem iz ustreznega materiala. Fazonski kosi imajo vgrajeno navitje za varilno spajanje z elektrodami za priklop na ustrezen električni varilni aparat. Jarki in gradbene jame za polaganje cevi morajo biti izvedeni po DIN Cevovodi se polagajo na primerno peščeno podlago, običajno z ležiščem v globini med 1,20 in 1,50 m. Obsip cevovoda se izvede s peskom granulacije med 2 in 4 mm. Na lokih je potrebno izvesti sidrane bloke zaradi večje zaščite cevi. Nad tem slojem pa se zasipa delno sortiran izkopan material. Opozorilni trak s kovinsko nitko in z napisom»kanalizacija«se polaga približno 40 cm nad temenom cevovoda. Glede na to, pod kakšnimi površinami se cevovod nahaja ali gre za kmetijske ali cestne površine, se izdelajo še končni oz. vrhnji sloji jarka. Pri polaganju cevovodov je pri križanjih ali približevanjih z drugimi inštalacijami potrebno upoštevati predpisane odmike. Prilagajanja smeri cevovoda se izvedejo z upognitvijo cevi. Po montaži cevovoda je potrebno napraviti tlačni preizkus inštalacije. V konkretnem primeru preizkusni tlak znaša 4 bar. O uspešno opravljenem preizkusu pa izvajalec sestavi zapisnik, ki ga potrdi nadzorni organ investitorja. Potem je potrebno opraviti preizkus in zagon z nastavitvijo vklopov črpalk preko stikalne omarice s strani pooblaščenega serviserja črpalk. Preizkus mora biti ustrezno dokumentiran in potrjen s stani nadzornega organa in investitorja. 6 / 21

9 2. TEHNIČNI IZRAČUNI 2.1 Potrebna količina vode in dimenzioniranje vodomera Obj.: Mladinski hotel Kočevje Št. Št. Element Min. izt. tlak mbar HV TV HV TV Korito, pom ,07 0,07 0,14 0, Pisoar 500 0,30 0, Pomiv. stroj ,15 0, Prha ,15 0,15 0,75 0, Trokadero ,30 0,30 0,60 0, Umivalnik ,07 0,07 0,70 0, WC-školjka 500 0,13 1,17 Ovrednotenje: Pretok Skupni pretok Seštevek pretokov hladne vode (l/s) 4,11 Seštevek pretokov tople vode (l/s) 2,19 ΣV R = 6,30 Vršni pretok iz ΣV S (l/s) ΣV S = 1,80 l/s l/s Z ozirom na vršni pretok je dimenzioniran vodomer. V danem primeru je izbran kombinirani vodomer velikosti DN 32 (z nazivnim pretokom Qn = 6 m 3 /h), dolgotrajnejši pretok Q = 12 m 3 /h. 2.2 Kontrola tlačnih razmer v hidrantni inštalaciji Na hidrantnem priključku hidranta v objektu mora biti dosežen predpisan statični tlak. V spodnji tabeli so prikazane tlačne razmere v notranji hidrantni inštalaciji. Mladinski hotel Kočevje Št. L V S DN v R R*L Σζ Z Rcel od. m l/s mm m/s mbar/m mbar mbar mbar , ,35 2, , ,80 PE 40 2,16 9, , Skupne tlačne izgube pa so potem: Obj.: Mladinski hotel Kočevje Zap. Upori Vrednost št. bar 1 Višina najvišjega iztoka nad mestom priključka ( 8,1 m) 0,81 2 Iztočni tlak na najvišjem iztoku 1,00 3 Upor v vodomeru 0,20 4 Upori v cevovodih ( mbar) 1,55 Skupaj 3,56 Za zagotovitev potrebnega tlaka 1,0 bar v mansardi mora na priključnem mestu v zunanjem vodovodnem omrežju znašati tlak vode najmanj 3,6 bar / 21

10 2.4 Dimenzioniranje hranilnika tople vode Obj.: Mladinski hotel Kočevje Št. Element Količ. pri Temp. Trajanje Poraba po Poraba Število Skupna odvzemu qw 1 korišč. toplote por. poraba l/min C min l kwh mest kwh 1 Korito, pom. dvod. 10, ,0 50 2,70 1 2,70 2 Prha 8, ,0 50 1,80 5 9,00 3 Trokadero 3, ,0 30 1,08 2 2,16 4 Umivalnik, pranje rok 3, ,5 5 0, ,50 Skupaj 15,36 Določitev grelnika: - čas priprave tople vode: 2,0 ur - čas porabe tople vode: 1,5 ur - faktor mrtvega prostora ( 1,1... 1,2): 1,15 - temp. razlika pri delnem mešanju: 40 K V S = 378,5 l Φ K = 4,4 kw Glede na izračunane vrednosti je izbran grelnik s prostornino 450 l in grelne moči 5,5 kw. 2.4 Dimenzioniranje črpališča DOTOK NA ČRPALIŠČE Število prebivalcev PE cca. 26 Dotok sušni - povpr. 4 h (250 l/o,d) q s4 l/s 0,45 Dolžina tlačnega voda l m 18,00 Tuje vode - 0,00081 l/s,m q l/s,m 0,05 Dotok skupni - povpr. 4 h (qs+qt) q 4 l/s 0,50 Dotok - dimenzioniranje črpalke q črp l/s 1,98 Dotok - dimenzioniranje črpalke q črp m³/h 7 8 / 21

11 ČRPALNI JAŠEK dimenzija jaška a m 1,00 Kota terena K t m.n.m. 463,26 Kota najnižjega dotoka K nd m.n.m. 462,10 Kota tlačnega voda K tv m.n.m. 462,06 Kota dna jaška K d m.n.m. 460,76 Višina jaška h j m 2,50 VODOSTAJ Kota alarma K ia m.n.m. 461,90 Izključitev črpalke K ič m.n.m. 461,06 Vključitev črpalke K vč m.n.m. 461,70 Razlika vklopne/izklopne višine h vič m 0,64 Volumen izklop/vklop V iv m³ 0,640 Volumen tlačnega voda m³ 0,04 Število vklopov črpalke na uro 2,8 Čas enega črpanja min 5,4 Natok med črpanjem m³ 0,2 Izračun po DIN 4261 Geodetska razlika črpalka - iztok:= 0,63 m Izgube v tlačnem vodu Št. L V S DN v R R*L Σξ Z Rcel od. m l/s mm m/s mbar/m mbar mbar mbar ,98 PE 63 0,96 1, , Potrebna tlačna višina črpalke: H potrebni = 0,63+ 2 = 2,63 m Ustreza črpalka s karakteristikami Q = 2 l/s, H= 3 m ; Pel = 1,0 kw 9 / 21

12 III. PRIKLJUČEK VROČEVODA, OGREVANJE IN HLAJENJE 1. TEHNIČNI OPIS Predmet projekta so torej ogrevalna telesa, razvodna inštalacija, toplotna postaja z razvodnimi in krmilnimi elementi. Objekt je priključen na sistem vročevodnega omrežja Komunale Kočevje temperaturnega sistema 100/60 C. Obstoječ vročevod DN 65 se poruši do jaška na parceli 1291/2. Nov vročevod DN 40/110 bo priključen na vročevodno omrežje DN 65. Na tem vročevodu je predviden tudi odcep v zelenici za tržnico. V objektu poteka vročevod pod betonsko plato v kineti iz fleksibilnih cevi 28x2/75 zaščiten v jekleni zaščitni cevi JE 125 do prostora toplotne postaje. Na priklopu je vgrajena zaporna predizolirana pipa DN 32/110. Toplotna postaja je v pritličju objekta. 1.2 GRADBENA DELA Vročevodne predizolirane cevi so položene direktno v zemljo. Gradbena dela vključujejo gradbeni izkop jarkov, izdelavo izvrtin v objekt, napravo posteljice iz drobnozrnatega peska, obsutje cevi z enakim materialom, zasip jarka z novim materialom in deloma izkopanim materialom ter zasutje gradbene jame. Minimalni odmiki oz. križanja vročevoda od komunalnih vodov so naslednji: Odmik vročevoda Križanje ali paralelni Paralelni potek nad 5 m od: potek do 5 m Plin, voda cm 40 cm 1 kv kabel 30 cm 30 cm 10 kv kabel 60 cm 70 cm 1.3 STROJNA DELA Medij, ki se pretaka v vročevodu je vroča voda in sicer na dovodu z najvišjo temperaturo 100 C, v povratku pa 60 C. Direktno v tla zemlje položeno omrežje je izvedeno iz predizoliranih normalnih cevi dimenzij DN 40/110 in DN 32/110 serija 1 ter fleksibilnih cevi 28 x 2/75. Osnovne cevi so jeklene varjene cevi po DIN 2458 in DIN 1626 iz materiala St.37.0, ki morajo biti pred zapenjenjem peskane in na neizoliranih koncih antikorozijsko zaščitene. Izolacija cevi mora biti trda poliuretanska ali izocianatna pena, odporna za temperaturo do 130 C. Zaščitni plašč izolacije je iz polietilenske cevi. Spoji cevi so izvedeni z enodelnimi termosteznimi spojkami. Predizoliranih cevi so dolžine 6 in 12 m, fleksebilne cevi so v kolutu dolžine 50 m. Pred zatesnitvijo in zalivanjem spojev je potrebno izvesti rentgeniziranje 50% vseh zvarov, za tem pa še izvesti tlačni preizkus s tlakom 21 bar. Predizolirani cevovodi so pri montaži podloženi z vrečami napolnjenimi z peskom. Te vreče ob zasipavanju ostanejo v jarku. Kompenzacija raztezkov je rešena z naravno kompenzacijo z liro, L in kompenzacijo. Na mestu kompenzacijskih con se cevi vročevoda obložijo z elastičnimi blazinami debeline 40 mm. 10 / 21

13 1.3.1 POTEK VROČEVODA Nov vročevod se priključi na obstoječi vročevod DN 65 v obstoječem jašku. V jašku je prehod jeklenih cevi na predizolirane cevi DN 40/110. Na prehodu iz jaška je zidno tesnilo. Na odcepih za tržnico ter mladinski hotel je vgrajena predizolirana zaporna pipa DN 32/110. Vročevod DN 32/110 nato poteka v smeri vzhod - zahod. Pred vstopom vročevoda v objekt je redukcija vročevoda DN 32/25. V objektu poteka vročevod iz jeklenih cevi 28x2/75 položen v kineti do prostora toplotne postaje, kjer se priključi na umirjevalne cevi DN 40. Na najvišjem mestu je urejeno odzračevanje sistema. Vročevod se zaključi z zapornim ventilom DN 25 dovoda in povratka. Trasa vročevoda v celoti raste proti objektu, odzračevanje sistema je v toplotni postaji. 1.4 NAVODILA ZA POLAGANJE PREDIZOLIRANIHN CEVI 1. GRADBENA DELA Pri izkopu jarka upoštevajte splošna gradbena pravila. Dimenzije jarka so določene v projektu. Podloga jarka mora biti nosilna po celi dolžini. Dno jarka naj bo prekrito z 10 cm nabitega peska granulacije 8-10 mm, med katerim ne sme biti ostrorobega materiala, niti gline, ki bi zadrževala vodo. Jarek mora biti izkopan tako, da se vanj ne vsipava zemlja. Iz jarka izčrpavajte vodo do zatesnitve oziroma končne izolacije spojev. 2. TRANSPORT IN SKLADIŠČENJE CEVI Cevi morajo biti med skladiščenjem in prevozom zaščitene tako, da ne more priti do nobenih poškodb (točkaste obremenitve, polzenje). Nakladanje in razkladanje je dovoljeno izključno po elementih, nikakor pa ni dovoljeno metanje ali stresanje s prevoznega sredstva. Pritisk na spodnje cevi pri skladiščenju ali prevozu ne sme preseči N/m 2, oziroma cevi ne smejo biti naložene več kot 1m v višino. Cevi morajo biti pri skladiščenju in transportu na ravni nosilni podlagi brez kamenja. Cevi morajo biti zavarovane pred kotaljenjem. Jeklena cev mora biti zaprta s čepom do zavaritve. 3. POLAGANJE IN SPAJANJE CEVI Cevi polagajte v jarek pazljivo, za premeščanje z dvigali uporabljajte le jermene in lanene ali nylon vrvi, uporaba jeklenih vrvi ali verig ni dovoljena. Pri spuščanju v jarek pazite, da se cev ne tare ob robove jarka ali da ne udari ob trd predmet, ker se pri tem lahko poškoduje zaščitna cev. Pred varjenjem morate storiti sledeče: - navleči zidna tesnila - navleči spojke - preveriti, če zaščitna cev ni kje poškodovana - če je potrebno cevi krajšati, jih krajšati z žago, nikakor pa ne z razbijanjem plaščne cevi. Po krajšanju je treba odstraniti še del izolacije tako, da je vsaj 15cm jeklene cevi na koncu neizolirane. Pazljivo je treba očistiti cev vseh ostankov pene. - Če gre za cevi s kontrolno žico, morate pri krajšanju še posebej paziti, da se žica ne pretrga. - pri krajšanju zadnje cevi pri odjemalcih mora biti ta vgrajena tako, da leži originalni konec cevi pri odjemalcu. - pri ceveh s kontrolno žico naj bodo vse cevi obrnjene tako, da je pri vseh kontrolna žica zgoraj. - zaščitne čelne strani izolacije z Al ali azbestno ploščo, da se ne ožge izolacija in PE zaščitna cev. 11 / 21

14 Nato cevi zavarite po DIN Postopki po varjenju in pred zasutjem jarka: - očiščenje in miniziranje vseh zavarjenih mest - tlačni preizkus - rendgeniziranje zvarov - zatesnitev spojev in izolacija le-teh, ki jo izvede proizvajalec predizoliranih cevi. Pred tem se morate prepričati, če so mesta spojev očiščena in suha. - namestitev elastičnih blazin po načrtu projektanta - odstranitev lesenih podlog - pri sistemu s kontrolno žico je potrebno na koncu in začetku vsake omrežne etape zavariti na dovod in povratni vod vodilno priključno klemo. 4 ZASUTJE JARKA Cevovod zasujete s peskom granulacije 8-10 mm (brez ostrorobega materiala in gline) v višini najmanj 10 cm nad temenom plaščne cevi. Zasipavanje izvedite ročno in skrbno zatlačite med cevmi, vendar pazljivo, da ne bi poškodovali cevi. Strojno tlačenje je dovoljeno le nad 30 cm nad temenom plaščne cevi. 1.5 Toplotna postaja Toplotna postaja se nahaja v pritličju objekta. Sestavljajo jo primarna in sekundarna stran Primarna stran (PN 16) - ploščni prenosnik toplote - kombiniran ventil - merilnik toplotne energije - temperaturno tipalo za omejevanje temperature povratka - termometri in manometri ustreznih merilnih območij - lovilec nesnage z magnetnim vložkom - zunanje temperaturno tipalo. Na primarju je na dovodu med prenosnikom toplote in lovilcem nesnage predviden 20 cm dolg odsek s snemljivo izolacijo, s čimer je omogočena meritev pretoka z ultrazvočnim merilnikom. V času preizkusnega obratovanja se toplotni števec ne montira, vstavi se vmesni kos cevi Sekundarna stran (PN 6) - varnostni termostat (temperaturno varovalo (TR/STW) po DIN EN 12828) - temperaturno tipalo v dovodu - varnostni ventil - zaporne armature - lovilec nesnage z magnetnim vložkom - termometri in manometri ustreznih merilnih območij - priključki za polnjenje, praznenje in varnostni vod. Sekundarni del postaje je priključen na razdelilec z regulacijskimi oziroma direktnimi krogotoki. Na razdelilcu z dvema regulacijskima krogoma je temperaturna regulacija posameznih vej predvidena z mešanjem. Regulacijski krog sestavlja obtočna črpalka z zvezno regulacijo števila vrtljajev in regulacijski ventil. Regulacija temperature v posamezni veji je vodena preko regulatorja v odvisnosti od zunanje temperature (zunanje tipalo) s pomočjo vgrajenih tipal na dovodu posamezne veje. 12 / 21

15 Regulacijo temperature dovoda sekundarja v odvisnosti od zunanje temperature in zvezno omejevanje temperature povratka na primarju se uravnava z motornim pogonom na količinsko-temperaturnem regulatorju. Motorni pogon je povezan z regulatorjem toplotne postaje, ta pa je funkcionalno povezan še s tipaloma na primarju in sekundarju. Celotna postaja skupaj z razdelilnikom je montirana na jeklenem ogrodju. Vsi električni elementi so povezani in pripravljeni za priklop na električno omrežje 230 V, 50 Hz. Zunanje temperaturno tipalo je montirano na osojni strani fasade Varovanje sekundarnega sistema toplotne postaje Varovanje sekundarnega sistema ogrevanja je izvedeno po določilih DIN EN Vgrajeni so naslednji varnostni elementi: - varnostni ventil s tlakom odpiranja 3,0 bar, - varnostni termostat kot temperaturno varovalo (TR/STW) deluje tako, da delovni del termostata, nadrejen nad regulatorjem, zapira elektromotorni pogon regulacijskega ventila na primarju; če temperatura na sekundarju prekorači nastavljeno vrednost, ki je za 5 C višja od najvišjega temperaturnega režima in ne višja od 90 C, varnostni del termostata prekine dovod ogrevne vode na primarju, - zaprta membranska raztezna posoda (6 bar) Cevi, armature in ostala oprema Cevne povezave na primarnem delu toplotne postaje so izdelane iz jeklenih cevi iz celega po DIN EN iz materiala S 185, na sekundarju pa iz jeklenih cevi za cevni navoj po DIN EN iz materiala S 185 za cevi do DN 50. Zaporne armature na primarju so zaporni ventili PN 16, na sekundarni strani ogrevanja je armatura PN 6. Cevi in ostale kovinske dele instalacije je treba pred montažo očistiti in pobarvati z dvema slojema temeljne barve, primerne za temperaturo do 150 C. Neizolirani deli razvoda morajo biti pobarvani z vročeodporno pokrivno barvo. Cevovodi in razdelilca se izolirata z izolacijskimi žlebaki na bazi sintetičnega kavčuka. V prostoru toplotne postaje se vsi izolirani deli oblečejo z zaščitno trdo PVC (Okapak) folijo. VRSTA MEDIJA BARVA OZNAKA PO RAL BARVA TABLICE ogrevanje - primar - dovod rdeča RAL 3000 rdeča ogrevanje - primar - povratek modra RAL 5019 modra ogrevanje - sekundar - dovod temno rdeča RAL 3002 rdeča ogrevanje - sekundar - povratek temno modra RAL 5013 modra sanitarna voda - hladna zelena RAL 6001 zelena sanitarna voda - topla oranžna RAL 2008 oranžna sanitarna voda - cirkulacija vijoličasta RAL 4005 vijoličasta odvodnjavanje rjava olivno zelena RAL 6003 rjava odzračevalni vodi v isti barvi kot medij / konzole konzole RAL 9005 / 13 / 21

16 Označevanje cevnih napeljav je predpisano v DIN Razločno označevanje cevnih napeljav po vrsti medija je v interesu varnosti, vzdrževanja in zaščite pred požarom. Označevanje mora opozarjati na nevarnosti z namenom preprečevanja nesreč. Veljajo še naslednja določila: - Barvna skala za označevanje cevnih napeljav je določena na podlagi DIN Barvne oznake RAL so združene v registru barv RAL 840 HR. - Za označevanje cevnih napeljav malih kompaktnih toplotnih postaj nazivne moči do 50 kw se naj uporabljajo označevalni okvirji dimenzije 55 x 36 mm z jeklenim zateznim pasom. V zgornjo vrstico napisne ploščice je potrebno vpisati vrsto medija. Spodnja vrstica je namenjena nazivu podjetja, ki je izvedlo montažo cevnih napeljav. Minimalna višina črk mora znašati 2,5 mm. - Za označevanje cevnih napeljav kompaktnih toplotnih postaj nazivne moči nad 50 kw se naj uporabljajo označevalni okvirji dimenzije 105 x 55 mm z jeklenim zateznim pasom. V zgornjo in srednjo vrstico napisne ploščice je potrebno vpisati vrsto medija. Spodnja vrstica je namenjena nazivu podjetja, ki je izvedlo montažo cevnih napeljav. Minimalna višina črk mora znašati 4 mm Ostale zahteve, vezane za prostor toplotne postaje Prostor toplotne postaje mora biti urejen tako, da ustreza sledečim zahtevam: - Tla toplotne postaje morajo biti iz zaribanega betona ali druge negorljive obloge in protiprašno premazana. Pri vratih mora biti prag višine min. 3 cm. - Toplotna postaja mora imeti talni sifon speljan v kanalizacijo, v kolikor to ni mogoče, je potrebno urediti črpanje odpadne vode. - Na steni prostora toplotne postaje mora biti vodovodna krogelna pipa dimenzije DN 15 (1/2 ), z nastavkom za gumijasto cev, ki naj bo najmanj 3 m dolga armirana 1/2 gumijasta ali PVC cev ter dve objemki. - V prostor toplotne postaje mora biti speljan električni kabel (3 x 2,5 mm²) za enofazno napetost in nazivni tok 20 A. Kabel mora biti priključen na avtomatsko varovalko 20 A, ki je montirana v glavni elektro razdelilni omari objekta. Kabel naj bo speljan pod stropom na steno, ob kateri je predvidena kompaktna toplotna postaja. Prost konec kabla naj bo dolg 3 m. Kadar je kabel položen nadometno, je montiran v kabelsko korito ali v cev za mehansko zaščito pritrjeno z distančni objemkami. - Vrata prostora toplotne postaje morajo biti široka najmanj 80 cm. Z notranje strani morajo biti oblečena s pločevino (če so vrata lesena). - Na vratih toplotne postaje mora biti vgrajena ključavnica. Ključe od vrat toplotne postaje ima lahko pooblaščeni predstavnik objekta. En izvod ključa vseh vrat od vstopa v objekt do prostora toplotne postaje je potrebno izročiti nadzorniku distributerja oziroma v kolikor to iz tehtnih razlogov ni mogoče, je potrebno zagotoviti dostop do toplotne postaje predstavnikom distibuterja. - Prostor toplotne postaje mora bit prezračevan. - Prostor toplotne postaje mora biti pobeljen. - Izvajalec se mora pri gradnji ravnati po Pogojih za izgradnjo vročevodnega in parnega omrežja ter priključnih postaj. - Pred vključitvijo postaje v redno obratovanje je potrebno postajo prekontrolirati. Kontrolira se temperatura v dovodu in povratku ter avtomatika. Premikanje in nastavitev lahko opravi le servisna služba, ki skrbi za avtomatiko. Pred pričetkom gradnje je investitor dolžan obvestiti nadzorno distributerja, ki ima nadzor pri gradnji. Po zaključeni montaži se cevovode očisti, spere in opravi hladen tlačni preizkus. Namen le-tega je ugotavljanje ustreznosti in tesnosti inštalacije pri obratovalnem in pri preskusnem tlaku. Za primarni del znaša preskusni tlak 21 bar, za sekundar pa 4 bari. Pri tako napolnjeni instalaciji in pri nespremenjeni temperaturi vode v njem tlak v cevovodih ne sme pasti v 10 min. Preskusa morata biti ustrezno dokumentirana. Vse vidne dele armature in cevi se obarva z ustreznimi barvami. Pred vključitvijo postaje v redno obratovanje je potrebno postajo redno kontrolirati. Kontrolira se temperatura v dovodu in povratku ter avtomatika. Premikanje in nastavitev lahko opravi le servisna služba, ki skrbi za avtomatiko. 14 / 21

17 Med montažo mora investitor oziroma izvajalec vse spremembe evidentirati in ob koncu montaže izdelati projekt izvedenih del. 1.6 Ogrevanje Osnovo načrtovanja predstavlja Pravilnik o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije v stavbah (Ur. list RS, št. 42/02). Toplotne prehodnosti elementov ovoja stavbe se nahajajo v Elaboratu gradbene fizike toplotne zaščite oz. v Izkazu toplotnih karakteristik stavbe, ki se nahaja v gradbeno-arhitekturnem delu projekta. Načrt je izdelan v skladu s soglasjem za priključitev, ki jih je izdalo javno podjetje Komunala Kočevje d.o.o. Izračun toplotnih izgub je izdelan po SIST EN in je priložen arhivskemu izvodu. Upoštevana je zunanja projektna temperatura -16 C. Za uporabljene vrednosti je podlaga elaborat gradbene fizike, v katerem so navedene tudi vrednosti toplotnih prehodnosti U (W/m 2 K). Upoštevana je nizka kvaliteta zrakotesnosti zgradbe in enostavna zaščita v pogledu zaščitnega sloja. Sistem ogrevanja mora v objektu zagotavljati v različnih prostorih standardne minimalne temperature, določene na osnovi Pravilnika o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije v stavbah in Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (Ur. list RS, št. 89/99). Osnovno ogrevanje poteka s panelnimi radiatorji. Ogrevanje objekta bo potekalo preko vročevodnega omrežja, ki je v upravljanju Komunale Kočevje temperaturnega sistema 100/60 C. Priključek vročevoda se za Mladinski hotel izvede na območju predvidene gradnje na obstoječ vročevod DN 65. Priključni vročevod je dimenzije DN 32 iz predizoliranih cevi. Mesto priključka je razvidno iz grafičnega dela te projektne dokumentacije. Vročevod vstopi v kineti pod temelji objekta in se v prostoru toplotne postaje v pripravljenem jašku 80 x 80 cm dvigne in priključi na toplotno postajo. Osnovni temperaturni režim proizvedene vode za ogrevanje objekta je 70/50 C. V kotlovnici, se na razdelilcu za ogrevanje odcepita dva dvocevna sistema, oskrbovani iz skupnega razvodnika. Vsak sistem je opremljen z obtočno črpalko, s tripotnim ventilom ter tipalom vode v predtoku. Ti sistemi so namenjeni oskrbi: - radiatorskega ogrevanja - pripravi sanitarne vode, katera veja je direktna. Variabilni režim deluje v odvisnosti od zunanjega tipala, montiranega na osojni severni fasadi. Toplotna postaja se prezračuje naravno preko odpiranja okna. Vsa razvodna omrežja do nazivnih premerov vključno DN 50 so izdelana iz nerjavnih cevi, material cevi ima oznako , ki se med seboj spajajo po sistemu hladnega stiskanja s stisljivimi fitingi. Cevi potekajo večinoma v tlaku etaž in se združujejo v razdelilniku in zbiralniku v toplotni postaji. Cevovodi se vseskozi vzpenjajo z vzponom 0,5 % proti omenjenemu prostoru, kjer se tudi odzračujejo. Skladno z normativi so cevovodi tudi toplotno izolirani z žlebaki iz sintetičnega kavčuka. Pri prehodih skozi zidove cevovodi niso fiksno vpeti. Pri tesnenju prehodov inštalacij med požarnimi sektorji je treba upoštevati smernico Požarnovarnostne zahteve za električne in cevne napeljave v stavbah, SZPV 408 (kopija nemške smernice MLAR, Muster Richtlinie über brandschutztechnische Anforderungen an Leitungsanlagen). Inštalacijski prehodi morajo biti brezhibno zatesnjeni. Zanje je treba pridobiti ustrezen certifikat. Zaščita prehodov napeljav skozi požarne stene mora biti najmanj enaka požarni odpornosti stene, skozi katere prehajajo (EI30). Na najnižjih mestih mora biti sistem opremljen z izpusti, tako da je možna izpraznitev sistema. Za obešanje in pritrjevanje cevovodov je potrebno uporabiti originalen pritrdilni material (konzole, objemke). Kompenzacije temperaturnih raztezkov so rešene z ustreznim vodenjem inštalacij. Zato se uporabijo objemke, ki skoznje 15 / 21

18 omogočajo drsenje cevovodov. Kot ogrevna telesa so izbrani panelni radiatorji proizvajalca Vogel & Noot. Uporabljeni so radiatorji z že tovarniško pripravljenimi pari sredinskih spodnjih priključkov za dvocevni ogrevalni sistem in z vgrajenim termostatskim ventilom. Večinoma so montirani pod parapeti oken, ponekod pa tudi ob notranjih stenah. Pritrjeni so na standardne tovarniško izdelane konzole in sicer tako, da so radiatorji montirani 10 cm od gotovih tal in približno 5 cm od sten. Obarvani so z belo barvo. Po osnovni montaži cevovodov je treba napraviti hladni tlačni preizkus inštalacije, nato pa še toplotni preizkus in poskusno obratovanje. Namen hladnega tlačnega preizkusa je ugotavljanje ustreznosti in tesnosti inštalacije pri obratovalnem in pri preizkusnem tlaku, tj. 1,5-kratna vrednost najvišjega obratovalnega tlaka, vendar ne manj od 4 bar. Pri tako napolnjeni instalaciji in pri nespremenjeni temperaturi vode v njem tlak v mreži ne sme pasti v 10 min. Preizkus mora biti ustrezno dokumentiran. Po vseh opisanih delih se izvrši še korozijska in toplotna zaščita cevovodov. Cevi morajo biti očiščene in protikorozijsko zaščitene z dvema premazoma temeljne barve, primerne za temperature do 110 C. Skladno z normativi morajo biti cevovodi po predhodnem čiščenju ter temeljnemu oplesku tudi toplotno izolirani. Za to se uporabijo izolacijski žlebaki iz trde poliuretanske pene z zunanjim zaščitnim ovojem. Pri kasnejšem toplotnem preizkusu je potrebno počasi dvigati temperaturo v ogrevalnem sistemu in pri tem stalno kontrolirati tlak. Če le-ta narašča in preseže začetni tlak za 20 % ali več, je potrebno preizkus prekiniti in ugotoviti napako ter jo odpraviti. V primeru ugodnega poteka dvigovanja tlaka pa se sistem ogreje do maksimalne obratovalne temperature. V tem stanju se potem sistem zadrži in se izvrši pregled cevovodov in naprav v smislu morebitnih deformacij zaradi dilatacij. Sistem je potem potrebno zregulirati pri dovodni temperaturi vode med 35 in 45 C tako, da so povratne temperature pri vseh grelnih telesih enake. Poleg tega je potrebno preveriti še delovanje vseh varnostnih naprav. Po končanem toplotnem preizkusu se sistem ohladi in se ga ponovno pregleda v smislu ugotavljanja morebitnih poškodb. Hladnemu tlačnemu in toplotnemu preizkusu pa potem sledi poskusno obratovanje z nastavitvijo vseh krmilnih naprav v času vsaj 8 ur in največ neprekinjeno 72 ur. 2. TEHNIČNI IZRAČUNI 2.1 Toplotna postaja za ogrevanje Mladinskega hotela Kočevje Toplotna bilanca in določitev postaje Tem. rež. Φ V primar V sekundar C C W m³/h m³/h Radiatorsko ogrevanje ,414 1,079 Topla sanitarna voda ,257 0,503 Skupaj ,671 1,582 Ustreza toplotna postaja nazivne dimenzije na primarju DN 25. hitrost v: 0,354 m/s tlačni padec p: 71,36 Pa/m Prenosnik toplote toplotna moč Φ: primar: sekundar: W 100/60 C; PN 16; p 3 kpa 70/50 C; PN 6; p 10 kpa Ustreza lotan ploščni prenosnik toplote skupaj z izolacijo Danfoss tip CB M. 16 / 21

19 2.1.3 Kombiniran količinski in temperaturni regulator pretok V: 0,671 m³/h nazivni premer DN: DN 20 koeficient pretoka kvs: 6,3 m³/h p = V k vs p duš 2 0,671 = 6, kPa = 21,13 kpa Ustreza prehodni ventil Samson tip 2488 DN 20/6,3 PN 16 s pogonom z varnostno funkcijo Merilnik toplotne energije pretok V: nazivni pretok V n : tlačni padec p: 0,671 m³/h 1,50 m³/h 4 kpa Ustreza merilnik toplotne energije Allmess tip CF ECHO II 1,5 130 DN 20 PN Upor na primarni strani p kpa prenosnik toplote 3 Kombiniran regulator 21,1 merilnik toplotne energije 4,0 ostali elementi 10,0 skupaj 38,1 < 75 kpa 2.2 Transmisijski izračun Nahaja se v prilogah na koncu tekstualnega dela. 2.3 Sestav toplote Tabela se nahaja na naslednji strani. 2.4 Kontrola dopustne letne potrebne toplote za ogrevanje Ta kontrola je izdelana oziroma predstavljena v Izkazu toplotnih karakteristik stavbe. 2.5 Dimenzioniranje proizvajalcev toplotne energije Z ozirom na skupno potrebo po toplotni energiji, ki je izračunana v tabeli iz poglavja 1.4.2, je izbrana toplotna podpostaja z nazivno toplotno močjo 30 kw. 2.6 Dimenzioniranje varnostnega ventila Pri nazivni toplotni moči toplotne postaje 30 kw, pri nadtlaku odpiranja 3,0 bar ter pri iztočnem koeficientu α = 0,3 znaša po normativih TRD 721 potreben presek varnostnega ventila. 17 / 21

20 Objekt: Mladinski hotel Kočevje Nazivna toplotna moč kotla Φ kw 30,0 Tlak odpiranja ventila bar 3,0 Konstanta po TRD 721 1,26 Iztočni koeficient α 0,3 Računski presek varn. ventila mm² 87 Računski premer mm 10,5 Dejanski premer DN mm 20/6.3 Izbran je torej varnostni ventil DN 20/ Dimenzioniranje varnostne raztezne posode Na osnovi rezultatov, predstavljenih v tabeli na strani za sestavom toplote, je izbrana membranska raztezna posoda prostornine 35 l s predtlakom p o = 3 bar. Dimenzioniranje varnostne raztezne posode: hst poeksp po pe Fk va f vak VA Vv n Ve Vn pf m bar bar bar kw l/kw l/kw l l l l bar 8,0 0,8 1,0 3,0 30,0 8,8 2,44 21, ,2 1,40 9,0 24,4 1,3 2.8 Dimenzioniranje razdelilcev v toplotni postaji Dimenzioniranje se izvede po metodi TGL.M Na vsakega od obeh razdelilcev tople vode so priključeni po dve priključni cevi z dimenzijami 28 x 1,5 ter 35 x 1,5 mm. Iz teh podatkov na osnovi preračunov izhaja premer razdelilca, ki se izdela iz jeklene črne cevi z dimenzijo DN Določitev prezračevanja kotlovnice Prostor toplotne postaje se prezračuje naravno z odpiranjem oken Dimenzioniranje obtočnih črpalk Dimenzioniranje se nahaja v arhivskem izvodu. Za posamezne tokokroge morajo črpalke izpolnjevati naslednje tehnične karakteristike: - radiatorsko ogrevanje: Ɵ S = 55/40 C; q = 1,08 m 3 /h; d p = 32 kpa, - ogrevanje sanitarne vode: Ɵ S = 70/50 C; q = 0,5 m 3 /h; d p = 18 kpa, 18 / 21

21 2.11 Sestav toplote Številka / Oznaka ΦT,ie ΦT,iue ΦT,ig ΦT,ij ΦT ΦV,min ΦV,inf Φ ΦHL P/1/VHOD 15,0 C 7,4 m² 21,7 m³ P/2/PREDPROSTOR S STOPNIŠČEM 18,0 C 17,3 m² 270,8 m³ P/5/PISARNA IN SPREJEMNICA 20,0 C 14,5 m² 42,4 m³ P/7/KOPALNICA 24,0 C 6,0 m² 17,6 m³ P/8/Soba 20,0 C 14,9 m² 43,6 m³ P/9/VHOD 15,0 C 7,4 m² 21,7 m³ P/10/WC 20,0 C 4,2 m² 12,4 m³ P/11/DNEVNI PROSTOR 20,0 C 47,2 m² 137,8 m³ P/12/WC 20,0 C 4,2 m² 12,4 m³ Pritličje 123,4 m² 580,5 m³ Številka / Oznaka ΦT,ie ΦT,iue ΦT,ig ΦT,ij ΦT ΦV,min ΦV,inf Φ ΦHL I/3/SOBA 20,0 C 22,2 m² 65,1 m³ I/4/SOBA 20,0 C 21,3 m² 62,4 m³ I/5/SOBA 20,0 C 22,1 m² 64,8 m³ I/6/TUŠ 24,0 C 3,0 m² 8,8 m³ I/9/SOBA 20,0 C 22,3 m² 65,2 m³ Nadstropje 90,9 m² 266,4 m³ Številka / Oznaka ΦT,ie ΦT,iue ΦT,ig ΦT,ij ΦT ΦV,min ΦV,inf Φ ΦHL II/3/KOPALNICA 24,0 C 4,3 m² 12,0 m³ II/4/SOBA 20,0 C 39,9 m² 112,0 m³ II/5/SOBA 20,0 C 23,3 m² 65,6 m³ II/6/KOPALNICA 24,0 C 4,1 m² 11,6 m³ II/7/KOPALNICA 24,0 C 4,1 m² 11,6 m³ II/8/SOBA 20,0 C 23,3 m² 65,6 m³ Mansarda 99,1 m² 278,4 m³ Zgradba / 21