1 NASLOVNA STRAN NAČRTA

Transkript

1 1 NASLOVNA STRAN NAČRTA NAČRT IN ŠTEVILČNA OZNAKA NAČRTA: 5 NAČRT STROJNIH INŠTALACIJ IN STROJNE OPREME INVESTITOR: RS, MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE Štefanova 5, 1000 Ljubljana SPLOŠNA BOLNIŠNICA SLOVENJ GRADEC Gosposvetska 1, 2380 Slovenj Gradec OBJEKT: SPLOŠNA BOLNIŠNICA SLOVENJ GRADEC Objekt»C/C2«- Urgentni Center VRSTA PROJEKTNE DOKUMENTACIJE IN NJENA ŠTEVILKA: PROJEKT ZA IZVEDBO 47/07-UC ZA GRADNJO: ODSTRANITEV OBJEKTOV, DOZIDAVA IN SANACIJA PROJEKTANT: LENASSI, d. o. o., TPC Murgle, Cesta v Mestni log 55, Ljubljana Odgovorna oseba projektanta: Mitja Lenassi, univ. dipl. inž. str. Podpis in žig: ODGOVORNI PROJEKTANT: Mitja Lenassi, univ. dipl. inž. str., IZS S-0088 Podpis in osebni žig: ODGOVORNI VODJA PROJEKTA: Padam Chitrakar, univ. dipl. inž. arh., A-0270 Podpis in osebni žig: ŠTEVILKA, KRAJ IN DATUM IZDELAVE NAČRTA: 03/13, Ljubljana, maj 2013 LENASSI, d. o. o. 1

2 2 KAZALO VSEBINE NAČRTA STROJNIH INŠTALACIJ IN STROJNE OPREME št. 03/13 1 Naslovna stran načrta 2 Kazalo vsebine načrta 3 Kazalo vsebine projekta 4 Tehnično poročilo 4.1 Uvodni in splošni del 4.2 Centralno ogrevanje 4.3 Vodovod z notranjim hidrantnim omrežjem in navpično kanalizacijo 4.4 Instalacija medicinskih plinov 4.5 Prezračevanje in klimatizacija 5 Risbe LENASSI, d. o. o. 2

3 3 KAZALO PROJEKTA št. 47/07 - UC 1. Načrt arhitekture št. 47/07 UC 1.1 Tekstualni del teh. poročilo, opisi, sheme oken in vrat 1.2 Popis gradbeno obrtniških del 1.3 Grafični del tlorisi, prerezi in fasade objekt C, C2 1.4 Grafični del tlorisi in prerezi povezovalni hodnik 1.5 Detajli 3. Načrt gradbenih konstrukcij št. G - 47/ Statični račun 3.2 Delavniške risbe 4. Načrt električnih inštalacij in električne opreme 4/1.1 Načrt električnih inštalacij in električne opreme močnostne instalacije št. MB-27/3-08 UC 4/2. 1 Načrt električnih inštalacij in električne opreme telekomunikacije št. - UC 4/3 Načrt električnih inštalacij in električne opreme Cevna pošta št. 017/08 E - UC 5. Načrt strojnih instalacij in strojne opreme št. 03/13 6. Načrt telekomunikacije glej mapa 4/ Popis opreme po prostorih in tehnološki podatki 47/07-UC-O 9. Drugi gradbeni načrti 9/1 Načrt interne kanalizacije št. 380/N 08 - UC LENASSI, d. o. o. 3

4 4.1 Uvodni in splošni del 4 TEHNIČNO POROČILO Objekt v katerega se umešča Urgentni Center (UC) se kot celota sestoji iz treh delov, to je obstoječega osnovnega dela, ki ga predstavlja objekt s povezovalnim jedrom»c«, prvega prizidka»c1«na severovzhodni strani in drugega prizidka»c2«na jugozahodni strani. Načrt strojnih inštalacij in opreme kot celote, to je»c/c1/c2«, pripravljen na izvedbeno delitev na dve etapi»c1«in»c/c2«, je bil izdelan v letu Sočasno je bil izdelan tudi načrt prenove in prizidka energetskega objekta, ki zajema novo centralno pripravo ogrevne in hlajene vode ter čiste pare, centralno pripravo medicinskih plinov in ohranja centralno pripravo tople sanitarne vode za obstoječe objekte za potrebe celotnega kompleksa, vključno s povezovalnim podzemnim energetskim hodnikom do tega objekta. Predmetni načrti za vse opisano so bili izdelani s strani našega podjetja, pri čemer je bil takratni odgovorni projektant Branko Medvešek, univ. dipl. inž. str. (S-1303). Objekt»C/C1/C2«kot celota je bil v pogledu varčevanja energije in ohranjanja toplote načrtovan tako, da so bile izpolnjene zahteve Pravilnika o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije v stavbah (Ur.l. RS, št. 42/02), ki je bil v veljavi v času načrtovanja faze PGD. Vezano na zdravstvene in higienske zahteve, so bile pri takratnem načrtovanju upoštevane praviloma zahteve osnutkov nemškega standarda E DIN : Raumlufttechnik Raumlufttechnishe Anlagen in Krankenhäusern (izdaja junij 2007) in nemške smernice VDI 2167, Blatt 1: Technische Gebäudeausrüstung von Krankenhäusern; Heizungs- und Raumlufttechnik (izdaja avgust 2007), saj še ni bila izdana prostorska tehnična smernica TSG : 2008; Zdravstveni objekti. Ob tem je potrebno izpostaviti, da je z osnovnim načrtom predvideno, da se objekt centralno ogreva, obenem pa tudi minimalno potrebno prezračuje z nevtralno obdelanim zrakom, to je, v obdobju ogrevanja je zrak ogret na 20 C in po potrebi ovlažen na 30% relativno vlažnost, poleti pa ohlajen na enako temperaturo in posredno tudi razvlažen. Od opisanega odstopajo zgolj določeni prostori, na primer OP sobe, ki se kontrolirano ogrevajo in tudi hladijo. V letih 2010 se je pričela in v letu 2012 tudi dokončala prenova in/ali gradnja energetskega objekta s povezovalnim energetskim hodnikom in prizidka»c1«. Objekt»C/C1/C2«ima tako sedaj v kleti»c1«že izvedeno novo energetsko postajo za potrebe celotnega objekta, v kateri so na razpolago energetski mediji (ogrevna in hlajena voda ter para) in zdravstveno/higienski mediji (hladna in topla voda, slednja z lastno pripravo in sistemom toplotnega razkuževanja, in medicinski plini). Investitor in uporabnik sta že pristopila k pričetku izvedbi druge etape gradnje, to je prenove objekta»c«in izgradnji prizidka»c2«, po osnovnem načrtu in tam predstavljenih tehničnih rešitvah. V predmetnem načrtu strojnih inštalacij in opreme so prikazane spremembe in dopolnitve osnovnega načrta, ki se nanašajo na vključitev UC v predmetno stavbo. Spremembe in dopolnitve, označene z zelenim okvirjem, se nanašajo prvenstveno na del etaže pritličja in v manjšem delu na 2. nadstropju, kjer so bile že v osnovi predvideni OP prostori, pri čemer je sedaj del preimenovan v potrebe UC. Pri vsem skupaj ostajajo osnovne izbrane tehnične rešitve enake, kar pomeni, da se prostori UC priključujejo na osnovno projektirane prezračevalno-klimatske naprave in kanalske razvode, spremenijo in prilagodijo se zgolj potrebam posameznih prostorov. Enako velja tudi za ogrevalni in hladilni sistem ter sistem vodovoda, kanalizacije in medicinskih plinov. Predmetna faza načrta, to je projekta za izvedbo (PZI), je izdelana v obsegu, ki izhaja iz 28. člena Pravilnika o vsebini projektne dokumentacije (Ur.l. RS, št. 55/08). Vezano na vse vrste potrebnih tehničnih izračunov so ti načeloma povzeti iz načrta faze PGD, na tem mestu pa zgolj izvedene potrebne modifikacije. Tehnično poročilo v naslednjih točkah navaja osnovna izhodišča ter opise posameznih sistemov, v svojem zaključnem delu pa še popise količin materiala in del z navedbo vseh potrebnih tehničnih lastnosti, pri čemer se je potrebno zavedati, da je glavna inštalacijska oprema in material že bila zajeta z osnovnim načrtom in tako tudi že z osnovnim razpisom. To pomeni, da predmetni popis materiala predvsem omogoča oceno stroškov izvedbe UC, ne pa tudi razpisa morebitnega novega izvajalca in dobaviteljev inštalacijske opreme. Ker strojna oprema v tem načrtu ni določena s proizvajalcem in tipom, temveč samo z obsegom zahtevanih tehničnih zmogljivosti in kakovosti z navedbo robnih pogojev, v izvedbeni načrt niso vstavljeni iz tega izhajajoči delavniški detajli postavitve in priključitve posamezne strojne opreme. Strojno LENASSI, d. o. o. 4

5 inštalacijska oprema ni bila izbrana in določena že s strani prvotnega odgovornega projektanta, kot tudi ne sedaj z moje strani, zaradi dejanske možnosti izpeljave javnega razpisa v celoti, to je ne samo izvajalca, ampak obenem tudi same strojno inštalacijske opreme. Namreč, deveti odstavek 37. člena ZJN-2 dovoljuje navajanje tipov samo in zgolj v primeru, ko drugače razpisanih stvari ni mogoče opisati, kar pa ne velja za strojno inštalacijsko opremo, saj jo je povsem mogoče ustrezno opisati z zahtevanimi tehničnimi lastnostmi. Negativna odstopanja od razpisanih tehničnih zmogljivosti, učinkovitosti ter same kakovosti strojne opreme, materiala in del iz popisa pri ponudbah niso sprejemljiva, saj se razpisane obravnavajo kot najmanjše potrebne! Posamezne postavitvene in priključitvene podrobnosti (detajle) kot delavniške risbe (»shop drawings«), ki izhajajo iz s strani izvajalca najprej ponujene in nato s strani pooblaščenc(a)ev investitorja tudi izbrane in potrjene opreme, si je dolžan izvajalec izdelati sam oziroma te pridobiti od izbranega proizvajalca opreme. S tem v zvezi je izvajalec dolžan po podpisu pogodbe in skladno s sprejetim časovnim načrtom pripraviti in predati v dogovorjenem številu izvodov tehnične dokumentacije predlogov strojno inštalacijske opreme in materialov v namen ugotavljanja dejanske skladnosti z razpisanim oziroma pogodbenim popisom. Predana tehnična dokumentacija predlagane opreme in materialov (»submittals«) mora zajemati vse tehnične podatke (»product data«), tovarniške risbe postavitve oziroma namestitve z navedbo mer (»shop drawings«) in potrdila ustreznosti (»certifications«). Morebitna predaja samo splošnih kopij iz katalogov proizvajalcev v ta namen ni ustrezna in tudi ne sprejemljiva. Upoštevajoč znani časovni načrt gradnje je izvajalec dolžan poleg pravočasno izvedenih naročil za potrjeno strojno opremo, glede na napredovanje posameznih gradbenih del, poskrbeti tudi za njen pravočasen vnos v prostore. V izhodišču sicer velja, da je strojno inštalacijsko podjetje pri gradnji dolžno ravnati s»skrbnostjo po pravilih stroke«in po»standardu dobrega strokovnjaka«. Slednje za sam razpis pomeni, da tista dela in material, ki bi jih ponudnik glede na zahtevano poznavanje stroke kljub temu, da niso v popisu izrecno navedena, moral predvideti, nimajo narave kasnejših nepredvidenih del! Prav tako je izvajalec dolžan svoja dela usklajevati z ostalimi izvajalci na objektu. V primeru, da izvede izvajalec določena dela brez predhodne uskladitve, ta pa se kasneje izkažejo zanje kot nepremostljiva ovira, je tako izvedeno inštalacijo sam dolžan prestaviti na usklajeno mesto brez upravičenosti do pokritja stroška za to delo! Izvajalec je dolžan imeti znanja, ki so predpisano zahtevana v 77. členu ZGO-1 in tam opredeljena skozi obvezni delovodski in mojstrski izpit, iz česar izhaja, da je strokovno usposobljena oseba za posamezno vrsto inštalacije in pozna vse potrebne tozadevne standardne detajle. Izvajalec je skozi svojo pripravo dela dolžan načrt za izvedbo po posameznih sklopih razdelati in pripraviti lastne delavniške in montažne risbe (»shop drawings«). Oboje odgovorni projektant praviloma samo pregleduje in na izrecno zahtevo investitorja tudi pisno potrjuje. Sicer pa je izvajalec pred pričetkom del skladno z zahtevo ZGO-1 dolžan predmetni PZI načrt preučiti in podati nanj morebitne pripombe ter zahtevati odpravo dejanskih pomanjkljivosti. V primeru dvoumnosti v katerem koli delu načrta si je izvajalec dolžan nanje pridobiti pisna pojasnila odgovornega projektanta. 4.2 Uporabljena izhodišča pri projektiranju UC Načrt arhitekture z vrisano tehnološko in medicinsko opremo in tehničnim poročilom, št.47/07 - UC Študija požarne varnosti podjetja M-G, d. o. o., št z dopolnitvami zahteve za strojne inštalacije in opreme: 1. za sistem notranjega hidrantnega omrežja: Dopusten največji statični tlak v omrežju 7 bar, tlak na najvišjem hidrantu pri zahtevanem pretoku (2,5 l/s) pa najmanj 2,5 bar. V njej je zahtevana za prezračevalne kanale na prehodih med požarnimi sektorji vgradnja požarnih loput 2. za sistem prezračevanja in klimatizacije: pri prehodih zračnih kanalov preko sten požarnih sektorjev in celic odpornost EI 30 - proženje naj se uredi preko javljalnega sistema. Nadalje pa je za klimatske naprave zahtevana postavitev v posebnih prostorih. Uporabljeni strokovni tehnični viri in literatura (11 zgolj za spremembe, ki se nanašajo na UC): 1. vir: ASHRAE: HVAC Design Manual for Hospitals and Clinics, izdaja 2003; 2. vir: Recknagel, Sprenger, Schramek: Taschenbuch für Heizung + Klimatechnik 11/12, izdaja 2010; LENASSI, d. o. o. 5

6 3. vir: E DIN : Raumlufttechnik Raumlufttechnishe Anlagen in Krankenhäusern (izdaja 2007); 4. vir: VDI 2167, Blatt 1: Technische Gebäudeausrüstung von Krankenhäusern; Heizungs- und Raumlufttechnik, izdaja 2007; 5. vir: DVGW Technische Regel Arbeitsblatt W 551: Trinkwassererwärmung- und Trinkwasserleitungsanlagen; Technische Ma nahmen zur Verminderung des Legionellenwachstums; Planung, Errichtung, Betrieb un Sanierung von Trinkwasser- Installationen, julij 2004; 6. vir: poglavje 12.6 Hugo Feurch: Sanitärtechnik, izdaja 2005; 7. vir: DIN 1988, 1. do 5. in 8. del (12.88), 6. del (05.02), 7. del (12.04): Tehnična pravila za vodovodne inštalacije; 8. vir: DGKH, SGSH in ÖGHMP: Designing and Operating Heating, Ventilation and Air-Conditioning (HVAC) in Hospitals, izdaja vir: SIST EN ISO : Sistemi napeljav za medicinske pline - 1. del: Napeljave za stisnjene medicinske pline in podtlak in SIST EN 737-3:2000/AC: Sistemi napeljav za medicinske pline - 3. del: Napeljave za stisnjene medicinske pline in podtlak; 10. vir: poglavje 12.6 Hugo Feurch: Sanitärtechnik, izdaja 2005; 11. vir: Prostorska tehnična smernica TSG : 2008; Zdravstveni objekti; 4.3 Opis inštalacije centralnega ogrevanja Splošno o centralnemu ogrevanju Prizidka in prenovljena stavba so z osnovnim načrtom gradbeno-arhitekturno zasnovani tako, da so izpolnjene zahteve Pravilnika o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije v stavbah (Ur.l. RS, št. 42/02), ki je bil v veljavi v času načrtovanja faze PGD. Pri takratnih izračunu toplotnih izgub so bile vsled ustrezne rezerve toplotnih moči ob morebitnih spremembah izolacijske konstrukcije in linijskih toplotnih mostov upoštevane še dopustne vrednosti koeficientov toplotne prevodnosti U max iz tabele 1. imenovanega pravilnika, ki tako znašajo: za zunanje stene U = 0,60 W/m 2 K, tla in stene v stiku z zemljo U = 0,45 W/m 2 K, ravno streho U = 0,25 W/m 2 K in za okna in vrata zahteve iz tretjega odstavka 12. člena: okna s kovinskimi okvirji U = 1,80 W/m 2 K in zunanja vrata U = 3,50 W/m 2 K. Ob tem izhodišču so bile toplotne izgube stavbe izračunane na podlagi SIST EN (02.04) s privzetimi notranjimi temperaturami med 15 in 24 C. Stavba je priključena za potrebe ogrevanja na centralni toplovodni sistem, za kar je iz energetskega objekta kompleksa pripeljan toplovodni priključek ogrete vode. Centralno ogrevanje je v stavbi zasnovano večvrstno, to je statično preko radiatorjev in v manjšem delu po določenih kopalnicah preko podnega ogrevanja, deloma pa tudi toplozračno preko prezračevalnoklimatskih naprav. Kot osnovno ogrevanje prostorov za pokrivanje transmisijskih izgub oboda je predvideno radiatorsko, s ploščnimi radiatorji v bolnišničnih prostorih ter cevnimi radiatorji v kopalnicah. Izbrani načini ogrevanja so skladni z zahtevami Smernice VDI 2167, 1. del (avgust 2007), osnutkom standarda E DIN 1946, 4. del (junij 2007) in osnutkom smernice nemškega, švicarskega in avstrijskega združenja bolnišnične higiene (DGKH, SGSH in ÖGHMP): Designing and Operating Heating, Ventilation and Air-Conditioning (HVAC) in Hospitals, izdaja Potrebno vodenje temperature dovodne vode se načrtovano vrši v toplotni postaji preko mešalne regulacije s pripadajočimi prehodnimi regulacijskimi ventili in obtočnimi črpalkami različno za posamezni grelni krog, ki so med seboj ločeni glede na namembnost. Tak primer predstavljajo na primer prostori novorojenčkov, ki zahtevajo povišano temperaturo in pa daljšo kurilno sezono tudi v prehodnem obdobju in morda celo v hladnejših poletnih dneh. Radiatorji, tudi v novem povezovalnem hodniku, so izbrani»bolnišnične vrste«, to je ploščne in cevne izvedbe, ki omogočajo enostavno čiščenje z brisanjem. Praviloma se namestijo na stene parapeta, pri tem pa se cevni priključki izvedejo iz stene, da je omogočeno z enostavnim čiščenjem poda vzdrževanje visokega higienskega nivoja v prostorih. Cevni razvodi posamezne etaže načrtovano potekajo pod stropom nižje etaže oziroma v primeru kleti v talnih utorih, to je pod estrihom v izolacijski plasti. Ploščni radiatorji so vsi načrtovani z vgrajenimi termostatskimi ventili, tako da se po namestitvi vsi opremijo samo še s termostatskimi glavami in na priključkih s enovitimi vtočno/odtočnimi zapirali, cevni radiatorji pa se opremijo na priključkih opremijo s termostatskimi vtočno/odtočnimi ventili/zapirali, na katere se namestijo na koncu še termostatske glave. Radiatorji se vsi namestijo s spodnjim robom okoli 12 cm od LENASSI, d. o. o. 6

7 končnega poda, za enako razdaljo pa ne smejo biti prekriti na svoji gornji strani. Slednje omogoča ustrezno naravno kroženje zraka in s tem oddajo nazivne toplote. Prezračevalno-klimatske naprave oziroma njihovi grelniki imajo načrtovano regulacijo toplotne moči preko prehodnih regulacijskih ventilov z delovanjem po načinu vbrizgavanja in primešavanjem ob uporabi obtočnih črpalk v njihovih notranjih tokokrogih. Cevni razvodi ogrete vode v objektu se izvedejo iz jeklenih srednje težkih navojnih črnih cevi po EN do vključno nazivne velikosti DN 80 in brezšivnih cevi po EN nad to velikostjo. Vsi cevovodi napeljave se položijo z dvigom 0,1-0,2 % proti odzračevalnim mestom na najvišjih točkah napeljave, ali pa z nagibom proti izpustnim mestom na najnižjih točkah. Cevovodi ogrete vode se toplotno izolirajo s sistemskimi cevaki iz oblikovane kamene volne s površinsko zaščito iz aluminijeve folije, pri čemer se spoji prekrivajo s sistemu pripadajočim samolepilnim trakom. Izbrana izolacija je negorljiva, ki ne kaplja in dimi vrste A s1 d0 po SIST EN 13501, 1. del, s toplotno prevodnostjo < 0,035 W/mK pri 10 C, primerna za temperaturno območje vse do 200 C. Za zapiranje odsekov napeljav, dvižnih vodov in posameznih naprav so predvidene zaporne krogelne pipe v dovodnih ceveh in kombinirani zaporno-regulacijski ventili v odvodnih ceveh z možnostjo meritve in nastavitve pretokov. Cevne napeljave, elemente napeljav in naprav mora izvajalec označiti s tablicami po uveljavljeni mednarodni barvni skali medija. Pri regulacijskih ventilih mora izvajalec po končnih meritvah in nastavitvah obvezno opremiti s trajnimi oznakami posamezne nastavitve Podno ogrevanje Podno ogrevanje je načrtovano upoštevajoč SIST EN 1264 samo v določenih kopalniških prostorih. Najvišja računska temperatura poda je v tovrstnih prostorih, to je prostorih s krajšim časom zadrževanja, dovoljena 29 C. Načrt predvideva namestitev podnih grelnih registrov po zaključenih celotah, pri čemer te tvorijo izmenično vodene cevi v obliki cevnih kač, ki se pritrjujejo na jeklene mreže prostorov pred zalitjem estriha, zaščitne cevi na prehodih in izolacijski obrobni trakovi. Cevni razvod se položi iz cevi vrste PE DD, to so polietilenske cevi z zaporo difuzije kisika, izdelane po DIN 16893, nazivne velikosti 16x2 mm. Cevi se zalijejo z estrihom, kateremu se doda plastifikator za doseganje boljšega oblivanja in spajanja s cevmi. Cevi se polagajo na jekleno mrežo s korakom 15 cm, pri čemer mrežo dobavi gradbeni izvajalec. Cevi se nanjo pritrjujejo s plastičnimi zatičnimi objemkami. V primeru pa, da se bo odločitev izvedbe estrihov nagnila k rešitvi brez jeklene mreže, pa bo funkcijo pritrditve cevi morala prevzeti reliefno izvedena toplotna izolacija, kar bo zopet predmet dobave gradbenega izvajalca. Toplotna izolacija pod cevmi mora imeti na mestih, ki mejijo s tlemi, najmanjšo temperaturno upornost R 2,0 m 2 K/W, kar odgovarja debelini toplotne izolacije 82 mm pri njeni toplotni prevodnosti 0,041 W/mK. V primerih mejitev s spodaj gretimi prostori, pa mora upornost izolacije znašati vsaj 0,75 m 2 K/W, oziroma mora znašati njena debelina vsaj 30 mm povzeto po tabeli 1 SIST EN Cevi morajo biti zalite z estrihom, ki odgovarja DIN 18560, najmanjše potrebno prekrivanje cevi nad njenim temenom pa znaša 45 mm. Pri stiku estriha s stenami in med posameznimi diletacijskimi regami mora biti polžen elastični material - trak iz polistirena. Vsled potrebnega širjenja in krčenja estriha in pa tudi končne podne obloge površina enega grelnega sektorja ne bo prekoračila standardno dovoljene površine 40 m 2, prav tako ne posamezne dovoljene dolžine 8 m. Glede na dejstvo, da je podno ogrevanje priključeno na sistem centralnega radiatorskega ogrevanja, je potrebno znižanje vtočne temperature ogrete vode načrtovano izvedeno v vsakem od kopalniških prostorov preko črpalčno regulacijske postaje, nameščene neposredno v stenskih omaricah teh prostorov. V vsaki od njih je načrtovano vgrajena obtočna črpalka in prehodni regulacijski ventil s termostatsko glavo in cevnim naležnim tipalom, ki omejuje temperaturo vtoka na nastavljeno vrednost načrtovano do 30 C. Vsaka od omaric ima poleg navedene črpalke in regulacijskega ventila vgrajeno tudi zaporno cevno opremo (krogelni pipi), regulacijski poševnosedežni ventil, kratkostično vez ter odzračnik. Omarice so vse opremljene s prekrivnimi vrati s ključavnico Zaključek za inštalacijo centralnega ogrevanja Vsa oprema ima skozi popis navedeno zahtevo zmožnosti povezave na hišni CNS, ki mora biti vsled LENASSI, d. o. o. 7

8 povezljivosti sposoben prejemati in podajati podatke preko lokalnega omrežja (LAN Local Area Network) Ethernet (ISO ) po enem izmed uveljavljenih odprtih protokolov. CNS je v celoti projektno in stroškovno zajet v elektro načrtu. Ob primopredaji izvedenih del mora izvajalec investitorju predati naslednjo tehnično dokumentacijo: *ateste in garancijske liste za vgrajene strojne naprave in opremo; *projekt PID v obsegu, ki izhaja iz poglavja 3.5 Pravilnika o vsebini projektne dokumentacije (Ur.l. RS, št. 55/08); *navodila za obratovanje in vzdrževanje; *zapisnike o uspešnosti funkcionalnih preskusov, opravljenih po merilnih metodah za ogrevalne in parne sisteme, ki so overjeni s strani izvajalca in investitorja, odnosno njegove nadzorne službe; *zapisnik o vseh tlačnih in trdnostnih preizkusih cevovodov in napeljav; *dokazila o ustreznosti vgrajenih vseh gradbenih proizvodov; *gradbeni dnevnik; *dokazilo o zanesljivosti objekta; 4.4 Vodovodno omrežje pitne vode in notranje hidrantno omrežje Splošno o hidrantnem omrežju in sistemu vodovoda Vsled dejanske višine najvišjega iztočnega mesta (20,0 m) predmetne stavbe in ustreznega tlaka v mestnem vodovodu (>3,5 bar) je omrežja pitne vode načrtovano vezano na neposredni sistem in nima prigrajene naprave za povečavo tlaka. Ta pa je predvidena samo za potrebe notranjih hidrantnih omrežij vrste F (Feuerwehr), ki se priključi preko zalogovnega breztlačnega rezervoarja na notranje vodovodno omrežje. Tako je izbrano mokro hidrantno omrežje s pretočnostjo 3x100 l/min = 5,0 l/s pri iztočnem tlaku 3 bar. Notranje hidrantno omrežje se izdela s pomočjo euro hidrantov, ki se opremijo z navito poltrdo gumijevo cevjo 25 mm dolžine 30 m in ročnikom, katero pa gasilci ob prihodu zamenjajo s trevira cevjo 52 in ustreznim ročnikom. Razmestitev hidrantov je izvedena skladno s Študijo požarne varnosti in sicer tako, da je doseženo pokritje vseh prostorov z dolžino 35 m od omarice (30 m cev + 5 m vodni curek). Na stene se namestijo tako, da je priključni ventil na višini 1,5 m od izgotovljenih tal. Hidrantne omarice so načrtovane dvojne, tako da je v spodnjem delu prostor za ročne gasilnike na prah. Dvižni hidrantni vodi so vsi izdelani iz cevi DN 80 in dimenzionirani skladno z E DIN : , ki zahteva pretočnost celotnega omrežja 300 l/min oziroma 100 l/min na najneugodnejšem (najvišjem) odvzemu pri iztočnem tlaku 3 bar. Pri tem pa na nobeni hidrantni omarici iztočni tlak ne bo presegal 7 bar oziroma mirujoči tlak 12 bar točka standarda. Naprava za povečavo tlaka ustreza zahtevam iz standardu DIN 1988, 5. del (12.88), in se sestoji iz štirih enakih centrifugalnih črpalk (ena od teh je praviloma rezervna), cevnih povezav z merilnikom tlaka, tlačne posode za kompenzacijo vodnih tlačnih udarov in elektro stikalne omare z mikroprocesorjem in tlačnim tiplom, ki skrbi za pravilno delovanje in vključevanje/izključevanje posamezne od črpalk. Prav tako se preko mikroprocesorja kontrolira in testira posamezna črpalka v časovnih intervalih. Maksimalni delovni tlak črpalk pri pretoku V = 0 m 3 /h znaša 8 bar, tako da ni predvidena dodatna zaščita omrežja pred previsokim tlakom z varnostnim prestrujnim ventilom. Napravo za povečavo tlaka je priključena na oba cevovoda (sesalni in tlačni) preko gumijevih kompenzatorjev vibracij in šumov, kot zaščita pred delovanjem na suho, pa se v rezervoarju namesti plovno stikalo. Razbremenilni rezervoar ima skupno prostornino blizu 2000 l, to je večjo od efektivne 540 l, kar je zahteva točke E DIN : in katerega funkcija je dvojna: higienska ločitev pitne in oporečne hidrantne vode, kjer voda zastaja in ima za posledico množenje klic in bakterij, ter preprečevanje direktnega sesanja voda iz mestnega omrežja. Izvedba ustreza standardu DIN 1988, 5. del (12.88), pri čemer se rezervoar izdela v celoti iz črnega PE. Opremi se s priključkom za dovod vode s prostim iztokom po EN 1717, na katerega se namestita dva plovna ventil DN 32, nadalje s priključkom za odvod vode s sesalnim košem, izpustnim ventilom, prelivom in odzračevalno cevjo s kapo. Na gornji strani se namesti revizijski pokrov. Rezervoar se pri namestitvi dvigne od tal za okoli 10 cm. Izvedba napeljave hidrantnega dela vodovoda je predvidena po DIN 1988, 2. del (12.88) iz po EN kvalitete A.1. vroče globoko cinkanih srednje težkih navojnih cevi po EN za PN 10, skupaj s LENASSI, d. o. o. 8

9 spojnimi in oblikovnimi kosi iz vroče cinkane temprane litine po EN ter teflonskim tesnilnim materialom. Iz enakega materiala je izdelan tudi priključni vod do same črpalčne postaje. Tlačna stopnja je na tem mestu zahtevana PN 16. Po ločitvi vode na pitno in požarno se za potrebe pitne vode poleg zaporne cevne opreme skladno s standardom DIN 1988, 2. del (12.88) namesti še samočistilni fini filter, katerega čiščenje je samodejno v nastavljenih časovnih intervalih. Filter zagotavlja zahtevano čistost vode in ima proste odprtine v vložku med 105 in 135 m. Izvedba napeljave pitne vode je predvidena po DIN 1988, 2. del (12.88) z uporabo iz po DIN nerjavnih svetlih tankostenskih cevi materiala Nr (austenitno krom niklovo jeklo z vsebnostjo molibdena) za PN 16, skupaj s spojnimi in oblikovnimi kosi iz enakega materiala, ki se varijo v zaščitni atmosferi in s posebnim ščitenjem še notranjosti cevi za glavne razvode do razdelilnih omaric v stenah, od tu dalje pa iz večplastnih toplotno predizoliranih cevi iz umetne mase (polietilena) z vložkom aluminija. Za spajanje in razvejanje te vrste cevovoda se uporabijo spojni in oblikovni kosi iz nerjavečega jekla, ki se lahko spajajo z zatiskanjem ali, kjer je potrebno spoje razstaviti z vijačenjem. Tlačna stopnja je izbaran PN 16. Vodovod tople vode je brez krožnega voda predviden zgolj od razdelilnih omaric do končnih porabnikov iztočnih mest, pri čemer je upošetvana zahteva DVGW W 551 po neprekoračitvi prostornine 3 l. Na vseh glavnih odcepih razvodnih cevovodov se namestijo krogelne pipe s teflonskim tesnjenjem z ročko ustrezne barve (hladna-modra, topla-rdeča). V smislu sanitarnih zahtev je na najvišjih mestih dvižnih vodov sanitarnih in hidrantnih cevovodov predvidena namestitev od-dozračevalnih ventilov kot zaščita omrežja pred onesnaženjem. Od-dozračevalni ventili so vsi vrste E (z odvodom iztečene vode) nazivne velikosti DN 20, katerih število je potrebno namestiti glede na nazivno velikost dvižnega voda: po eden za DN 32 do DN 50 in po dva za velikost nad DN 50. Odvod iztečene vode se spelje sifonizirano v najbližnji dvižni vod fekalne kanalizacije. Cevovodi hladne, tople vode in krožnega voda, ki se vodijo vidno, v tehničnih stropovih in jaških, se ustrezno izolirajo, za kar je predvidena zaščitna in toplotna izolacija iz penastega materiala iz polietilena z zaprto celično strukturo debeline 13 mm. Izolacija je težko gorljiva in samougasljiva, ki ne kaplja in širi ognja razreda B ali C - s3 d0 po SIST EN 13501, 1. del, s toplotno prevodnostjo < 0,038 W/mK pri 10 C, primerna za temperaturno območje do C. Posamezni cevni priključki, vodeni podometno v zidnih utorih ali v tlaku, pa se izolirajo z zaščitno izolacijo debeline 4 mm. Vsi razvodni cevovodi vodovodne pitne napeljave se položijo s padcem 0,05-0,10 % proti vertikalnim priključkom ali pa iztočnim mestom, cevovodi hidrantnega voda pa v padcu 1 % proti izpraznjevalnim mestom. Vodovodna napeljava mora biti po končani izvedbi in pred zazidavo utorov in prebojev preskušena na tlak s hladno vodo tlaka 1,5 najvišjega delovnega tlaka oziroma v tem primeru 10 bar, o čemer mora biti voden zapisnik. Po uspelem tlačnem preskusu je izvesti izpiranje cevovodov, pri čemer mora biti v posameznih cevovodih dosežena hitrost vsaj 0,5 m/s, kot to sledi iz tabele 10. DIN 1988, 2. del. Nadalje izvajalec namesti sanitarno opremo in iztočno armaturo, katero je nastaviti praviloma na iztočni tlak kpa Navpična fekalna kanalizacija Kanalizacija je ločena na fekalno in meteorno, pri čemer je slednja obdelana v gradbenem delu načrta. Izvedba priključkov fekalne kanalizacije, to je od sanitarnih elementov do napičnih vodov se izvede po SIST EN in -2: 2001 in predvideva cevi iz umetne mase vrste PP s spajanjem z obojkami, skladno z DIN Kanalizacijske cevi, ki se v celoti vodijo podometno in v tlaku, je polagati gole, in jih ni potrebno izolirati. Kanalizacijski dvižni vodi in pa zbirni horizontalni vodi, vodeni pod stropom nižjih etaž, pa se izdelajo iz lahkih litoželeznih SML cevi in oblikovnih kosov po DIN 19522, 1. del s spajanjem z objemno spojko z gumijevim tesnilom. Vse kanalizacijske cevi nazivne velikosti do vključno DN 100 se speljejo v najmanjšem dovoljenem padcu 2 % v smeri odtekanja, večje pa s padcem najmanj 1,5 %. Zbirna kanalizacija posameznih etaž, ki poteka v tehničnih stropovih, se ustrezno izolira, za kar je predvidena zvočna in toplotna izolacija iz penastega materiala iz polietilena z zaprto celično strukturo debeline 4 mm. Izolacija je težko gorljiva in samougasljiva, ki ne kaplja in širi ognja razreda B ali C - s3 d0 po SIST EN 13501, 1. del, s toplotno prevodnostjo < 0,038 W/mK pri 10 C, primerna za temperaturno območje do C. LENASSI, d. o. o. 9

10 Vezano na UC se za potrebe mavčarne izvede poseben, ločen odtok, ki je speljan v zemlji vgrajen ločevalnik ostankov mavca. Kanalizacijskim vodom se izvedejo kontrolne revizijske odprtine najmanj na naslednjih mestih: na začetku zbirne mreže večih priključkov v vrsti, pred prehodom vertikale v horizontalo, pri horizontalnih vodih do vključno nazivne velikosti DN 125 na vsakih 20 m, oziroma pri večjih velikostih na 40 m, pred izstopom iz objekta. Kanalizacijsko napeljavo je po končani izvedbi potrebno preskusiti na pretok in tesnost, o čemer je potrebno sestaviti zapisnik. V horizontalno kanalizacijo in v samo prečrpavanje odpadne vode iz najnižje etaže se s tem načrtom ne posega Sanitarni in tehnološki elementi Lokacije in število sanitarnih elementov je določeno v načrtu tehnologije in arhitekture. Za izhodišče je dogovorjeno, da so biti vsi elementi 1.A. kvalitete, iz sanitarne keramike, bele barve in konzolne izvedbe. Načelen opis uporabljenih sanitarnih elementov in funkcionalne opreme: Ročni umivalniki so samostoječe stenske in bolnišnične izvedbe, velikosti cm. Izdelani so iz sanitarne keramike, brez prelivne odprtine in z odtočnim delom s smradno zaporo vgrajenim že v dno same kotanje. Priključek umivalnika na kanalizacijo v steni je izveden tako povsem neposredno s pomočjo natične cevi z narebrenim gumijevim tesnilom. Izbrana izvedba preprečuje nabiranje sluzi na robovih sicer običajnih izvedb z odtočnimi ventili in sifoniranimi odtoki. Iz istega razloga so izbrane stenske in ne stoječe mešalne baterije z ročno nastavljivo iztočno temperaturo, ki so opremljene z zaporno-regulacijskimi ventili. Robovi školjk so s stenami tesnjeni s higiensko neoporečnim trajno elastičnim materialom. Nadalje je vsak ročni umivalnik opremljen z držalom za papirnate brisače v zvitku (vgradna višina mm nad robom umivalnika), kromirano posodico z dozatorjem tekočega mila (vgradna višina mm nad robom umivalnika) in ogledalom. Vgradna višina umivalnika je 850 mm od gotovih tal, srednjica ogledala pa je mm od gotovih tal. V primeru kirurškega umivanja rok so umivalniki uporabljeni praktično enaki, vse mešalne baterije pa so predvidene komolčne, to je izvedbe s podaljšano ročko. Robovi školjk so s stenami tesnjeni s higiensko neoporečnim trajno elastičnim materialom. V stavbi predvidena pomivalna korita so predmet notranje opreme in jih bo dobavljal izbrani izvajalec notranje opreme. Vsa korita bodo opremljena na enak način kot ročni umivalniki. Straniščne školjke so konzolne izvedbe z nizkomontažnim podometnim kotličkom z ročnim splakovalnim mehanizmom. Straniščne školjke so izdelane iz sanitarne keramike in imajo že vgrajen P sifon z zadnjim iztokom. Nameščene so na steno na višini 390 mm od tal preko montažnega elementa za postavitev na tla. Kotlički s prostornino 6/9 l so vgrajeni podometno in omogočajo priklop vode s strani ali pa od zadaj. Robovi školjk so s stenami tesnjeni s higiensko neoporečnim trajno elastičnim materialom. Školjke so opremljene s polno sedežno desko z gumijevi odbijači. Vsaka straniščna školjka je kompletirana še z držalom za toaletni papir v zvitku (vgradna višina mm od tal) in s straniščno metlico (vgradna višina spodnjega roba mm od tal). Na vrata celice je nameščena kromirana kljukica za obešanje obleke. Nekatere od školjk bodo kombinirane z možnostjo izpiranja vrsta bideja. Pisoarji so stenske, kljunaste in bolnišnične izvedbe, to je z vgrajenim odtočnim priključkom s smradno zaporo. Spodnji rob pisoarjev je namestiti na višino mm od gotovih tal. Opremljeni so z elektronsko krmiljenimi splakovalnimi mehanizmi s časovno nastavljivim iztekanjem. Robovi školjk so s stenami tesnjeni s higiensko neoporečnim trajno elastičnim materialom. Med pisoarne školjke in morebitne ostale sanitarne elemente se po potrebi namestijo pregradne stenice. Pršne kadice ali kopalne kadi so izdelane iz akrilne mase in so opremljene z že vgrajenim odtočnim priključkom s smradno zaporo. Kadice in kdi so opremljene na višini 1100 mm od tal kadice z zidnimi mešalnimi baterijami, ki so podometno cevno povezane z na stenah nameščenimi pršnimi glavami. Avtomatizirani stroji za praznenje, izpiranje, pranje in parno dezinfekcijo z lastnim generatorjem pare so določeni stenske izvedbe in so opremljeni s priključkoma tople in hladne vode vode na višini okoli 1100 mm od gotovih tal. Na steni imajo stroji predviden odtočni priključek 100 mm. Na njegovi levi ali desni LENASSI, d. o. o. 10

11 strani se načeloma postavi globoki izliv, za katerega priključki se izvedejo z zidno mešalno baterijo 1100 mm od tal in pipo za priklop samo na hladno vodo. Za potrebe pralnega in/ali pomivalnega stroja so predvideni stenski priključki vode na višini 600 mm od gotovih tal ter kanalizacisjka priključka na višini 450 mm od tal. Predvideni sta stenska iztočna ventila PN 10 z varovalko z zračenjem z zaporo za povratno vodo po DIN 1988, 4. del, z oznako DVGW in priključkom za zvijavo cev, pred njima pa je v steni nameščen podometni regulacijski zaporni ventil. Odtočni sifon je predviden podometni, S oblike s prekrivno servisno kromirano ploščo Zaključek za inštalacijo vodovoda z vertikalno kanalizacijo Vsa oprema ima skozi popis navedeno zahtevo zmožnosti povezave na hišni CNS, ki mora biti vsled povezljivosti sposoben prejemati in podajati podatke preko lokalnega omrežja (LAN Local Area Network) Ethernet (ISO ) po enem izmed uveljavljenih odprtih protokolov. CNS je v celoti projektno in stroškovno zajet v elektro načrtu. Ob primopredaji izvedenih del mora izvajalec investitorju predati naslednjo tehnično dokumentacijo: *ateste in garancijske liste za vgrajene strojne naprave in opremo; *projekt PID v obsegu, ki izhaja iz poglavja 3.5 Pravilnika o vsebini projektne dokumentacije (Ur.l. RS, št. 55/08); *navodila za obratovanje in vzdrževanje; *potrdilo o ustreznosti izvedene instalacije vodovoda in vertikalne kanalizacije, izdelanega s strani pooblaščenega podjetja ali posameznika; *zapisnik o vseh tlačnih in trdnostnih preizkusih cevovodov in napeljav; *dokazila o ustreznosti vgrajenih vseh gradbenih proizvodov; *gradbeni dnevnik; *osnovna izhodišča, ki se nanašajo na napeljavo vodovoda iz zornega kota higienizacije, in sodelovanje pri izdelavi»vvn Vodno Varnostnega Načrta«; *dokazilo o zanesljivosti objekta; 4.5 Inštalacija medicinskih plinov Splošno o medicinskih plinih Inštalacija medicinskih plinov zajema razvod kisika tlaka 5 bar (O 2 ), stisnjenega zraka tlaka 5 bar (Sz 5 ), stisnjenega zraka tlaka 8 bar (Sz 8 ), dušikovega oksidula tlaka 5 bar (N 2 O), ogljikovega dioksida (CO 2 ) ter visokega podtlaka z delovnim tlakom 0,3 bar abs (Va). Vsi medicinski plini se priključijo na krožne vode kompleksa. Razvod medicinskih plinov po priklopu na krožni vod v kleti in znižanju tlaka na 5 bar poteka preko glavnih dvižnih vodov v jaških in nadalje po posameznih oddelkih v etažah. Tu se glede na namensko oddelčno razdelitev namestijo kontrolne in zaporne omarice, kar bo omogočalo nemoteno servisiranje in kasnejše morebitne predelave in dodelave. Omarice se opremijo z zapornimi elementi (izjema inštalacija podtlaka), merilniki tlaka (podtlaka) in tlačnimi stikali za indikacijo izpada (zmanjšanje tlaka) vsakega izmed medicinskih plinov opozorilni varnostni prikaz. Ta tlačna stikala so praviloma nastavljena na vrednost 4 bar (pri podtlaku na 0,5 bar) in posredno prenašajo opozorilni varnostni prikaz v sestrskenadzorne sobe posameznih oddelkov. Priključna mesta, katerih število in lokacijo bo natančno določeno s strani tehnologa, so izdelana kot geometrijsko oblikovane vtičnice, ki odgovarjajo zahtevam po EN 737-6:2003. V vseh prostorih s priključki dušikovega oksidula so predvideni še priključki za odvod viška anestezijskih plinov skladno z zahtevo po EN 737-2:1998 in EN 737-4:1998. Napeljava medicinskih plinov se izvede upoštevajoč EN 737-3:1998 iz bakrenih cevi in spojnih kosov, pri čemer se za medicinske namene uporabijo cevi iz bakra, izdelane z vlečenjem iz celega po EN 1057, posebno čiste izvedbe prostega olja, maščob in delcev, kar odgovarja po kvaliteti in postopku pren LENASSI, d. o. o. 11

12 V kleti se pri priklopu na krožni vod namestijo za vse medicinske pline razen stisnjenega zraka 8 bar (AIR 8) in podtlaka sekundarne regulacijske omarice, ki imajo v sebi nameščeni po dve neodvisni regulacijski progi, ki znižata tlak krožnega voda na tlak 5 bar. Sestojita se iz zapornih elementov, dveh vzporedno vezanih regulacijskih ventilov, tlačnih stikal za prenizek in previsok delovni tlak, varnostnega ventila in razdelilnika. Regulacijski progi omogočata dovod plina tudi ob okvari enega izmed regulacijskih ventilov in ob popravilu tega. Izpušni vod varnostnega ventila mora biti voden na prosto, nad streho. Na razdelilniku se uporabita dva od petih priključkov, ki se vodita na dvižna voda posameznega objekta. Na izstopu iz teh omaric se namestijo zaporni elektromagnetni ventili, katerih naloga je, da se ob zaznavi požara v stavbi zapre dotok posamezne vrste plina. Pri stisnjenem zraku je pred vstopom v sekundarno regulacijsko omarico predviden odcep z zapornim in regulacijskim ventilom za direktni odvzem stisnjenega zraka tlaka 8 bar. Tudi ta odvzem je opremljen z zapornim elektromagnetnim ventilom Zaključek za inštalacijo medicinskih plinov Vsa oprema ima skozi popis navedeno zahtevo zmožnosti povezave na hišni CNS, ki mora biti vsled povezljivosti sposoben prejemati in podajati podatke preko lokalnega omrežja (LAN Local Area Network) Ethernet (ISO ) po enem izmed uveljavljenih odprtih protokolov. CNS je v celoti projektno in stroškovno zajet v elektro načrtu. Ob primopredaji izvedenih del mora izvajalec investitorju predati naslednjo tehnično dokumentacijo: *ateste in garancijske liste za vgrajene strojne naprave in opremo; *projekt PID v obsegu, ki izhaja iz poglavja 3.5 Pravilnika o vsebini projektne dokumentacije (Ur.l. RS, št. 55/08); *navodila za obratovanje in vzdrževanje; *potrdilo o ustreznosti izvedene instalacije medicinskih plinov, izdelanega s strani pooblaščenega podjetja ali posameznika; *zapisnik o vseh tlačnih in trdnostnih preizkusih cevovodov in napeljav; *dokazila o ustreznosti vgrajenih vseh gradbenih proizvodov; *gradbeni dnevnik; *dokazilo o zanesljivosti objekta; 4.6 Prezračevanje in klimatizacije bolnišničnih prostorov Splošno o sistemu prezračevanja in klimatizacije V bolnišnicah je poleg same klinične usposobljenosti prostorov in osebja izredno pomembna higiena. Zato tudi izhaja iz tehnično-higienskih zahtev v 3. poglavju Osnutka DIN 1946, 4. del (06.07) izkustvena zahteva, da je pri načrtovanju in postavitvi bolnišničnih prezračevalno-klimatskih naprav in sistemov udeležen še»zdravnik za higieno«, ki naj bi sodeloval pri razvrščanju posameznih prostorov in oddelkov v razrede čistosti. Ker s strani uporabnika oseba za ta namen ni bila določena, so bili pri načrtovanju upoštevani poleg zahtev iz osnutka imenovanega standarda tudi navodila in priporočila iz osnutka smernic nemških, švicarskih in avstrijskih združenj, ki se ukvarjajo z bolnišnično higieno. Tu je povsod v izhodiščih zapisano, da vsled novih dognanj iz vidika bolnišnične higiene glede na dosedanjo prakso mogoča poenostavitev prezračevalno-klimatskih sistemov in se tako visoke in najvišje zahteve glede nizkega števila klic v zraku in s tem zaščitnega učinka zraka omejijo samo na prostore invazivne kirurgije, na prostore pacientov z močno zmanjšano odpornostjo, na prostore terapij z nevarnimi snovmi in končno na izolirane prostore. Sodobna higienska razdelitev prostorov je na podlagi te standardov in smernic tako naslednja: 1.najvišji higienski razred: operacijske sobe za posege v sterilnem okolju brez vsajanja tujkov invazivni kirurški posegi (n.pr. OP soba nezgodne kirurgije po Osnutku DIN 1946, 4. del). Za te prostore se zahteva vzporedni izpodrivni zračni tok s površino ščitenja 9,0 m 2 (3,0x3,0 m), s stopnjo filtracije najmanj H 13 in izrivanjem zraka z nadtlakom v sosednje prostore. Poleg samega zračnega okolja operacijskega posega, je možno tudi ščitenje: pacientovega pregrinjala, odprtega materiala in mize z instrumenti, OP osebja s sterilnimi zaščitnimi oblekami. V OP sobi za nezgodno kirurgijo je znižanje količine zraka v času izven vršitve operacij dopustno; 2.povišan higienski razred: prostori kjer pacienti bivajo ali se zdravijo in je njihovo zdravje dodatno ogroženo vsled infekcij preko zraka, ali pa v prostorih, kjer se vsled diagnostičnih ali terapevtskih LENASSI, d. o. o. 12

13 postopkov uhajajo mikroorganizmi in ogrožajo zdravje osebja in pacientov, poleg teh prostorov pa tudi prostor za hrambo sterilnega materiala (n.pr. sterilna nega, sterilni hodnik, angiografija, minimalna invazivna kirurgija MIC, prostori bolnikov po izvršenih presaditvah organov, intenzivna nega, endoskopska diagnoza, izolacijske sobe, inhalacijske kabine,..). Povišan higienski razred zahteva stopnjo filtracije zraka najmanj F9; 3.primeren higienski razred: prostori kjer pacienti bivajo ali se zdravijo in kjer se hrani in uporablja s tem povezan material (n.pr. bolniške sobe, prostori za manjše posege, nezgodni oddelek, prebujanje in opazovanje, ). Primeren higienski razred večinoma zahteva stopnjo filtracije zraka F9 in izpolnitev samo splošno higienskih zahtev smernic VDI 6022, 1. del in standarda SIST EN Tu je načeloma mogoče uporabiti tudi hibridno in tako tudi naravno prezračevanje; Predmetni prostori bolnišnične dejavnosti so na podlagi gornje razvrstitve razdeljeni v tri naštete higienske razrede čistosti, s tem da, če ni bilo najti prav posebnih higienskih zahtev iz nemškega osnutka standarda DIN in smernice VDI, izpolnjene samo splošno higienske zahteve iz nemških smernic VDI 6022, 1. del in standarda SIST EN 13779, katerega uporabo pa zahteva tudi že slovenski Pravilnik o prezračevanju in klimatizaciji stavb (Ur.l. RS, št. 42/02). Za predmetne prostore je področje prezračevanja in klimatizacije urejeno na naslednji način: Za vse naprave in sisteme je izbrano delovanje na povsem zunanji in posledično zavržen zrak, vse naprave imajo predvideno dvostopenjsko čiščenje zraka, naprave pa so odporne na dezinfekcijska sredstva. Samo operacijske sobe so uvrščene v najvišji higienski razred (razred čistosti I po DIN), vsi ostali prostori znotraj OP bloka pa v povišan higienski razred (razred čistosti II po DIN). Preostali deli prostorov pa so uvrščeni v povišan ali najmanj primeren higienski razred. Pri tem je samo ena od OP sob UC in dve centralnega operacijskega bloka oziroma njihov delovni prostor okoli OP miz uvrščene v razred Ia, kjer je za dovod zraka neposredno uporabljena stropna površina 3x3 m (vsled predvidenega vzorca stropa 60x60 cm) z vzporednim izpodrivnim zračnim tokom. Projektna količina vtočnega zraka znaša pri predpisani hitrosti med 0,18 in 0,25 m/s na površino stropa m 3 /h na vsako od OP sob. Druge, manjše OP sobe pa so uvrščene v razred Ib, saj ne izpolnjujejo kriterija potrebne površine stropa. Pri OP sobah UC so za kroženje zraka skozi OP stropove predvidene posebne prezračevalno-klimatske naprave na obtočni zrak za večjo OP sobo po dve, za manjši po ena. Odvod zraka je izveden praviloma na vseh štirih kotih pod stropom in pri tleh preko lovilnikov/izločevalnikov vatnih kosmov, izjemoma na treh kotih. Razred čistosti Ia in Ib pomeni za prezračevanje in klimatizacijo izpolnjevanje zahteve po tristopenjskem čiščenju zraka, pri čemer predstavlja prva stopnja F7 po EN 779, druga stopnja F9 po EN 779 in kot končno H 13 po EN filter lebdečih delcev (skladno s točko osnutka standarda DIN 1946, 4. del). Temperatura in relativna vlaga se v vseh prostorih OP vzdržujeta preko elektronskih regulatorjev pretoka z dogrelniki v naslednjem območju: C (nastavljivo), > 30 % r.v (nenastavljivo). Vpih zraka je načrtovan s spremenljivo temperaturo vpiha, ki pa znaša vsaj 1-2 K manj od temperature zraka v pripadajočem OP prostoru. Skupna količina zraka skozi posamezno napravo je spremenljiva in odvisna tudi od tega, ali so OP prostori zasedeni ali ne. Pri nezasedenih OP prostorih se količina zraka s pomočjo elektronskih regulatorjev pretoka z vgrajenimi dogrelniki zraka namreč zniža na še najnižjo dovoljeno, pri OP sobah UC se to izvede z znižanjem števila vrtljajev prezračevalno-klimtaskih enot tretji odstavek točke 6.9. osnutka standarda. Vsi ostali prostori znotraj tega OP bloka, vključno s samimi OP prostori izven območja prezračevalnega stropa spadajo v razred II. Razred II pomeni higiensko čistost, doseženo z dvostopenjsko filtracijo, to je F7 in F9 po EN 779. Tu je dovod zraka načrtovan preko stropnih difuzorjev, odvod zraka pa preko stropnih rešetk in/ali prezračevalnih ventilov. Temperatura in vlaga se tu vzdržujeta posredno v naslednjem območju najmanj 22 C, največ 26 C, > 30 % r.v. Za vse ostale bolnišnične prostore so izpolnjene zahteve iz nemške smernice VDI 6022, 1. del in standarda SIST EN 13779, to je zahtevana dvostopenjska filtracija, ki je dosežena enako, to je s pomočjo najmanj razredov F7 in F9 po EN 779. Za prezračevanje RTG, CT, MRI in drugih diagnostičnih prostorov je upoštevana navedba v osnutku standarda (tabela 1, točki 2.3 in 2.4), da se morajo v celoti upoštevati navodila in zahteve samega izbranega proizvajalca. Temperatura in vlaga se vzdržujeta posredno v območju najmanj 22 C, > 30 % r.v., poleti nekontrolirano do 27 C Prezračevalno-klimatske naprave in sistemi LENASSI, d. o. o. 13

14 Naloga prezračevalno-klimatskih naprav v bolnišnicah je poleg samega vzdrževanja zahtevanega toplotnega okolja v prostorih (temperaturnih in vlažnostnih klimatskih stanj zraka) tudi zniževanje vsebnosti mikroorganizmov in prahu, anestezijskih plinov, vonjav in podobnega. Vsled izredne pomembnosti po neoporečenosti vtočnega zraka in zagotavljanja ustrezne vlage v samih prostorih bolnišnice, je projektno izbrano hlajenje z razvlaževanjem zunanjega zraka. Morebitni drugi lokalni toplotni menjalniki za hlajenje pa so načeloma vrste brez izločanja vlage -»sensible coolers«. Zrak se po vstopu v posamezne naprave po potrebi dogreje v tam vgrajenih dogrelnikih. Izhajajoč iz zahteve osnutka standarda DIN po tem, da pri zajemanju toplote iz odpadnega zraka ne sme priti do nikakršnega snovnega prenosa na stran zunanjega zraka, nadalje pa upoštevajoč točko zajemanja toplote osnutka smernic VDI , kjer pa so dovoljeni praktično vsi energetsko učinkoviti sistemi ob upoštevanju smernice VDI 2071 in tam naštetih izjem ter končno dejstva o zatečenem stanju obstoječih tehničnih rešitev prezračevanja in klimatizacije stavbe, je izbrano vračanje toplote vrste IIa, to je preko toplotnih menjalnikov s posrednim medijem brez spreminjanja agregatnega stanja, pri čemer do onesnaženja zunanjega in kasneje vtočnega zraka s strani zavrženega zraka ne more priti tako pri samem delovanju kot tudi ne pri morebitni okvari sistema. Kot prenosni medij je izbrana in uporabljena mešanica etilen-glikol/voda v razmerju 35/65 %. Pri sistemih s povišanim higienskimi zahtevami je izbrana vrsta I, to je ploščni rekuparator. Vse oznake za menjalnike toplote so povzete po EN 308. Zajemanje odpadne toplote ustreza zahtevi iz Pravilnika o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije v stavbah (Ur.l. RS, št. 42/02) in tam navedeni najnižji dopustni učinkovitosti. Prezračevalno-klimatske naprave so opremljene s parnimi vlažilniki, ki so navezani na sistem srednjetlačne pare objekta z nadtlakom 3,5 bar, toplovodnimi grelniki, priključenimi na ogreto vodo iz toplotnih postaj temperaturnega sistema 75/55 C in hladilniki na ohlajeno vodo temperaturnega sistema 6/13 C, ki se pripravlja v hladilni strojnici. Pri napravah je določeno, da edinole naprave OP prostorov, to je prostorov, ki spadajo v razred čistosti I in II, odgovarjajo v celoti zahtevam poglavja 6.5 osnutka standarda DIN Tako te naprave v celoti izpolnjujejo naslednje zahteve standarda SIST EN 1886 glede: -razred mehanske trdnosti ohišja: najmanj D2; -razred puščanja ohišja: najmanj L2; -razred puščanja filternega naseda: največ 0,5 %; -razred toplotne prehodnosti ohišja: najmanj T3; -razred toplotnih mostov: najmanj TB3; Nadalje imajo lovilna korita s sifoniranimi odtočnimi priključki predvideni naslednji modulni kosi: komora za vstop zunanjega zraka, hladilnik/razvlaževalnik, vlažilnik, toplotni menjalnik vračanja toplote. Vsi deli v stiku z vodo imajo dele izdelane iz nerjavnega materiala (nerjavna pločevina , AlMg, ), pri tem imajo lovilna korita vse stranske naklone z dokazano uspešnim odvodnjavanjem (napolnitev 1 m 2 površine korita s 5 l vode, ki izteče pri delujoči napravi > 95 % najkasneje v 10 minutah). Odtočni priključki s sifonom imajo vsi premer najmanj 40 mm. Naprave so na vseh priključkih opremljene z zapornimi žaluzijami najmanj tesnostnega razreda 2 po EN 1751 (dovoljeno puščanje <100 l/s na m 2 pri dp = 500 Pa). Žaluzije so vse nameščene znotraj samih naprav, njihov zobniški pogon je postavljen izven zračnega toka. Filterni vložki se zamenjujejo izključno z umazane strani, ker stransko izvlačenje vložkov ni dovoljeno. Pri tem je upoštevana za dolžino prazne enote dolžina filternih vložkov. Površina filternih vložkov je izbrana >10 m 2 na prosto enoto površine same naprave. Izbrani material filternega vložka ustreza zahtevam točke osnutka standarda. Ventilatorji zagotavljajo stabilno delovanje v načrtovanjem delovnem območju»količina zraka / tlak«. Iz higijenskega vidika so izbrani neposredno gnani prostotekoči ventilatorji z vodenjem preko frekvenčnih regulatorjev in so nameščeni med 1. in 2. stopnjo filtracije. Ventilatorji so nameščeni tudi tako, da je dostop osebju za vzdrževanje in nadzor enostavno. Vsi deli ventilatorja so zaščiteni z vročim cinkanjem. V sistemu OP in odvodnih ventilatorjih so vsled zahtevane redundance vgrajena po dva ventilatorja, ki omogočata delovanje tudi ob okvari enega iz pripadajočega para. Vlaženje je v vseh napravah predvideno z srednjetlačno paro kvalitete EN 285, pri čemer je vlažilnik vstavljen pred 2. stopnjo filtracije. Vsi deli vlažilnika so izdelani iz nerjavnega jekla LENASSI, d. o. o. 14