UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE

Transkript

1 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE UČINKI SONCA NA KOŽO (Diplomsko delo) Maribor, 2013 Sabina Kocjan

2 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE Mentor: viš. predav. mag. Milica Lahe Somentor: doc. dr. Jovan Miljković, dr. med.

3 IZJAVA

4 POVZETEK Teoretična izhodišča: Brez sonca ni življenja, vendar pa se moramo zavedati, da povzroča prekomerno izpostavljanje in nezadostna zaščita pred sončnimi žarki številne posledice, ki vplivajo na naše zdravje. Najnevarnejša posledica izpostavljanja sončnim žarkom je kožni rak, ki v Sloveniji vsako leto narašča, zlasti pri mladih. Zato je pomembno, da so zdravstveni delavci poučeni in seznanjeni o škodljivih učinkih sonca, saj lahko tako največ prispevajo k ozaveščanju celotnega prebivalstva. Še posebej pri otrocih in mladostnikih, saj je dokazano, da vplivi UV žarkov ravno v mladosti najbolj škodujejo koži. Prav zato, smo želeli z izvedeno raziskavo ugotoviti seznanjenost mladostnikov o škodljivih učinkih sonca. Metodologija raziskovanja: Uporabili smo kvantitativno metodologijo. Rezultate smo pridobili s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika, ki je vseboval 19 vprašanj zaprtega tipa. V raziskavi je sodelovalo je 53 dijakov Gimnazije Ormož. Rezultati: Raziskava je pokazala, da so mladostniki dobro seznanjeni o škodljivih učinkih sonca in da je veliko takih, ki se na različne načine zaščitijo pred sončnimi žarki. Ugotovili smo tudi, da ni bistvenih razlik med spoloma glede na uporabo zaščitnih sredstev. Sklep: Mediji imajo velik vpliv na naše zdravje. Še posebej na mladostnike, saj dobijo največ informacij o škodljivih učinkih sonca in zaščitni pred njimi ravno preko njih in spleta. Zelo malo informacij pa dobijo od zdravstvenih delavcev, zato je potrebno izvajati več vzgojno izobraževalnega dela na tem področju. Ključne besede: Koža, sonce, zaščita, UV žarki, sončenje, posledice sončenja, zdravstvena vzgoja, mladostniki.

5 ABSTRAKT Theoretische Ausgangspunkte: Ohne Sonne gibt es kein Leben, jedoch muss uns bewusst sein, dass eine übermäßige Aussetzung und unzureichender Schutz negative gesundheitliche Folgen haben. Die gefährlichste Form ist der Hautkrebs, der in Slowenien jährlich steigt, besonders bei jungen Menschen. Deshalb ist es wichtig, dass Mediziner geschult und vertraut mit den schädlichen Wirkungen der Sonne sind, da sie so am besten dazu beitragen können, den Menschen das ins Bewusstsein zu bringen, besonders Kindern und Jugendlichen, da bewiesen ist, dass UV-Strahlen in der Jugend besonders gefährlich sind. Genau deshalb wollten wir mit der ausgeführten Studie herausfinden, was Jugendliche über die gefährlichen Wirkungen der Sonne wissen. Methodologie der Forschung: Wir bedienten uns der quantitativen Methodik. Die Ergebnisse wurden mit Hilfe eines anonymen Fragebogens gewonnen, der 19 geschlossene Fragen beinhaltete. An der Umfrage haben 53 Gymnasiasten des Gymnasiums Ormož teilgenommen. Ergebnisse: Die Studie hat ergeben, dass Jugendliche gut mit den schädlichen Wirkungen der Sonne vertraut sind und das es viele Gymnasiasten gibt, die sich auf verschiedene Weisen vor den Strahlen der Sonne schützen. Ebenso haben wir herausgefunden, dass es bei der Verwendung von Schutzstoffen zwischen den Geschlechtern keinen großen Unterschied gibt. Schlussfolgerung: Die Medien haben einen großen Einfluss auf unsere Gesundheit. Besonders bei den Jugendlichen, da diese die meisten Informationen über die gefährlichen Wirkungen von Sonnenstrahlen, und wie man sich genau davor schützt, über die Medien und über das Internet erhalten. Sehr wenige Informationen bekommen Jugendliche von Medizinern, deshalb muss auf diesem Gebiet mehr pädagogische Arbeit geleistet werden. Schlüsselwörter: Haut, Sonne, Schutz, UV-Strahlen, Sonnenbaden, Folgen des Sonnenbadens, Gesundheitserziehung, Jugendliche.

6 KAZALO 1 UVOD IN OPIS PROBLEMA NAMEN IN CILJI DIPLOMSKEGA DELA Namen diplomskega dela Cilji diplomskega dela ZGRADBA IN FUNKCIJE KOŽE Zgradba kože Funkcija kože Tipi kože UČINKI SONCA Pozitivni učinki sonca Negativni učinki sonca na kožo Sončne opekline Vročinski izpuščaj Fotosenzibilnost Kožni tumorji VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI OZAVEŠČANJU IN ZAŠČITI IN NEVARNOSTIH PREKOMERNEGA IZPOSTAVLANJA SONCU Varno sončenje Zaščitna sredstva Sredstva z zaščitnim faktorjem (SPF) Zaščitne obleke Pokrivala Zaščitna očala Pomen pitja tekočin... 23

7 6 EMPIRIČNI DEL Raziskovalna vprašanja Raziskovalne metode Postopki zbiranja podatkov Raziskovalno okolje Raziskovalni vzorec Etični vidik REZULTATI INTERPRETACIJA IN RAZPRAVA SKLEP LITERATURA PRILOGE... 1 Priloga 1: Soglasje za izvedbo raziskave... 1 Priloga 2: Anketni vprašalnik... 2

8 KAZALO TABEL Tabela 1: Tabela UV indeksa... 9 KAZALO SLIK Slika 1: Prehajanje sončnih žarkov skozi oblake in steklo... 8 KAZALO GRAFOV Graf 1: Spol Graf 2: Starost Graf 3: Seznanjenost o nevarnosti sončnih žarkov Graf 4: Pridobitev informacij o škodljivih učinkih sonca Graf 5: Del dneva v katerem so sončni žarki najmočnejši Graf 6: Uporaba sončnih očal z UV- filtrom Graf 7: Uporaba pokrival v sončnih dneh Graf 8: Zaščita pred sončnimi žarki z ustrezno izbiro oblačil Graf 9: Izbira obleke v sončnih dnevih Graf 10: Višina sončnega zaščitnega faktorja (SZF) Graf 11: Pogostnost uporabe zaščitnih sredstev s (SZF) Graf 12: Čas nanašanja zaščitnih sredstev s (SZF) na kožo Graf 13: Namen uporabe zaščitnih sredstev s (SZF) Graf 14: Pogostost težav zaradi prekomernega izpostavljanja sončnim žarkom Graf 15: Težave zaradi prekomernega izpostavljanja sončnim žarkom Graf 16: Ukrepi anketirancev pri resnih spremembah na koži po sončenju Graf 17: Nevarnost sončnih opeklin nastalih v otroštvu Graf 18: Vpliv sončnih opeklin na kožo Graf 19: Najnevarnejša posledica prekomernega izpostavljanja sončnim žarkom... 40

9 1 UVOD IN OPIS PROBLEMA Sonce je naša najbližja zvezda. Je vir življenja, brez katerega si ne moremo predstavljati razvoj in obstoj rastlin ter živih bitij (Perko, 2013). Čeprav večina ljudi zelo rada uživa na soncu, pa so ultravijolični žarki v veliki meri škodljivi za kožo. Mnenja o sončenju in pravi meri pri sončenju so si nasprotujoča. Na eno stran lahko postavimo psihološke učinke sončne svetlobe in njeno vlogo pri spodbujanju nastajanja vitamina D, ki je pomemben za močne kosti in dobro počutje, na drugo stran pa tveganje za kožnega raka. Dermatologi največkrat priporočajo izogibanje soncu. Sončne opekline lahko dobimo že po nekaj urah izpostavljenosti sončnim žarkom. Rdeča barva in bolečina na dotik sta poskus telesa, da bi popravilo škodo, ki so jo UV žarki povzročili DNK v celicah povrhnjice. Če obnova ni popolna lahko pride do mutacije celic, in če se te mutirane celice razmnožujejo, je dolgoročna posledica lahko melanom (Hickin, 2002). Ob poškodbi kože z ultravijolični žarki, telo sproži obrambne ukrepe, da bi preprečilo nadaljnje poškodbe. Zunanja plast kože se zadebeli, melanociti pa izločajo melanin, ki poskrbi da koža porjavi. Ljudje, ki imajo temnejšo kožo so tako bolje zaščiteni pred sončnimi žarki, saj imajo več tega barvila. Vendar pa zagorelost ne more preprečiti nadaljnjih poškodb kože, nastalih od sončnih žarkov. Tudi če smo že zagoreli, nas sonce lahko še vedno opeče (Hickin, 2002). Stoppard (2007) meni, da sonce še zdaleč ni tako neškodljivo in da se je treba pred njegovimi žarki vedno uporabiti ustrezno zaščito. Čezmerno sončenje lahko povzroči nastanek kožnega raka. Tega se moramo zavedati in zaščititi kožo že v zgodnjih otroških letih. Kofol (2012) ugotavlja, da so nevarnostim ultravijoličnih žarkov zelo izpostavljeni tudi mladostniki, saj imajo mediji na njih precej velik vpliv. V raznih revijah in na plakatih, porjavelost še vedno prikazujejo kot lepotni ideal. 1

10 2 NAMEN IN CILJI DIPLOMSKEGA DELA 2.1 Namen diplomskega dela Namen diplomskega dela je predstaviti pozitivne in negativne učinke sonca na zdravje ljudi in vlogo medicinske sestre pri osveščanju o zaščiti in nevarnostih sončenja, ter z raziskavo ugotoviti, kakšna je seznanjenost mladostnikov o nevarnostih in posledicah prekomernega izpostavljanja soncu. 2.2 Cilji diplomskega dela Opisati zgradbo kože in njene funkcije, opisati pozitivne in negativne učinke sonca, predstaviti preventivne ukrepe za zmanjšanje posledic izpostavljenosti soncu, predstaviti različne probleme in kožne bolezni, ki se pojavijo kot posledica prekomernega izpostavljanja soncu, opisati vlogo medicinske sestre glede ozaveščanja o zaščiti in posledicah prekomernega izpostavljanja sončnim žarkom, ugotoviti seznanjenost mladostnikov o nevarnostih in posledicah prekomernega izpostavljanja soncu, ter ali upoštevajo preventivne ukrepe za preprečevanje posledic prekomernega izpostavljanja soncu. 2

11 3 ZGRADBA IN FUNKCIJE KOŽE Koža je največji organ našega telesa. Telo ščiti pred vdorom nevarnih snovi in mikroorganizmov, hkrati pa preprečuje izgubo nujno potrebnih snovi iz telesa in s tem deluje kot njihov prvi obrambni mehanizem. Pomembna je tudi za vzdrževanje telesne temperature v različnih okoljih: toploto ohranja, ko je hladno, ko pa postane prevroče, odvečno toploto oddaja. Če ta varovalni sistem odpove, so posledice lahko zelo nevarne (Cousin, 2002). Najpomembnejši zunanji dejavnik, ki vpliva na staranje kože, je pretirana izpostavljenost soncu. Res je, da je sončna svetloba, če je le ni preveč, blagodejna za nastajanje vitamina D, snovi, ki je nujno potrebna za oblikovanje in ohranjanje zdravih kosti (Cousin, 2002). V koži, ki je izpostavljena UV-sevanju, nastajajo kisikovi radikali, ki so vzrok za njeno pospešeno staranje in za nekatere bolezenske spremembe (Pečar, 2002). 3.1 Zgradba kože Koža je zgrajena iz dveh plasti, tanke zunanje vrhnjice (epidermis) in spodaj ležeče usnjice (dermis). Zgornji sloj epidermisa je zgrajen predvsem iz mrtvih celic, usnjica pa je sestavljena iz elastičnega tkiva s krvnimi žilami, žlezami in živčnimi končiči (Stoppard, 2007). EPIDERMIS ali povrhnjica je najtanjša plast kože, ki se nenehno obnavlja. Prekriva zunanjo površino telesa in je najtanjša plast kože. Ker je brez veziva in žilja, dobiva potrebne snovi z difuzijo iz dermisa (Žgavec, 2002). Kristl (2004) opredeljuje, da epidermis sestavlja večplasten epitelij iz najštevilčnejših keranocitov (80 %), med katerimi so še melanociti (13 %), Langerhansove celice (2 do 4 %), Merklove celice in druga tipalna telesca. Debelina epidermisa je 100 do 150 qm. Merklove celice imajo vlogo receptorjev. Nahajajo se v bazalni plasti (Žgavec, 2002). DERMIS ali usnjica, imenujemo jo tudi corium ali cutis. Sestavljena je iz elementov rahlega veziva, žilja, ter živčnih struktur. Vezivo sestavljajo celice ter medceličnina (Žgavec, 2002). 3

12 V usnjici se nahaja veliko krvnih žil, ki prehranjujejo vse dele kože. Krvne žile lahko razdelimo na tri dele: globok žilni splet, v katerem potekajo žile vzporedno s površino kože; nato se obrnejo in pravokotno potekajo proti površini kože srednji del. Vrhnji žilni splet spremeni smer in poteka vzporedno s kožo pod papilami ter sestavlja kapilarne zanke. V usnjici je venozni žilni sistem zelo razvejan. Arterije in vene so med seboj povezane, kar pa je pomembno za vzdrževanje stalne telesne temperature. Zaradi zaščite pred mikroorganizmi in tujki je zelo razvit tudi limfni sistem. Limfne žile odnašajo iz kože odvečne dele škodljivih snovi in tujkov (Plut, 2005). SUBCUTIS ali podkožje povezuje kožo z globlje ležečimi organi. Debelina podkožja je od 2 mm na čelu do več cm pri debelih ljudeh (Plut, 2005). Sestavljajo ga skupki (lobuli) maščevja, ki segajo navzdol iz dermisa. Lobule sestavljajo maščobne celice, žile in živci. Naloge podkožja so zaščita globlje ležečih tkiv pred pritiski in udarci, ter toplotna izolacija. V podkožje prištevamo: žleze lojnice, znojnice in dišavnice, dlake oz. lase, nohte ter mlečno žlezo (Žgavec, 2002). Podkožje zadržuje tudi različne količine vode, ki dajejo koži določeno stopnjo napetosti (Plut, 2005). 3.2 Funkcija kože Koža je organ, ki bi mu mogli posvečati veliko pozornost glede na njegovo pomembnost in število nalog, ki jih opravlja. Ker je koža zunanja mejna površina organizma, je stalno izpostavljena različnim vplivom iz okolja (Pečar, 2002). Osnovna funkcije kože je zaščita organizma pred različnimi zunanjimi dejavniki, med nje spada: Zaščita pred mehaničnimi poškodbami. To omogoča debeli roževinasti sloj, ki leži na mehkem podkožju in deluje kot blažilec. Zaščita pred dehidracijo (izgubo vode) in penetracijo (vdiranjem) različnih kemičnih snovi iz oklice. Zaščita pred žarki. 4

13 Zaščita pred patogenimi mikroorganizmi. Pogoj je intakten roženi sloj, ki prepreči vdor mikroorganizmov, ter kisel maščobno- kislinski zaščitni plašč, ki naredi površino kože neugodno za razvoj in življenje patogenih mikroorganizmov. Termoregulacija varuje organizem pred velikimi nihanji v temperaturi okolice. Imunska aktivnost, ki ščiti organizem tujimi stvarmi. Imunski procesi, ki potekajo v koži, omogočajo hitro prepoznavanje ter spravijo ustrezne mehanizme za zaustavitev in odstranitev vseh stvari, ki so tuje našemu telesu (Žgavec, 2002). Koža sodeluje tudi pri različnih presnovnih procesih v našem organizmu. V koži poteka fotokemična sinteza vitamina D. Preko kože lahko poteka resorpcija različnih snovi (Bartenjev, 2002). Zaradi svoje velike površine in oživčenosti je koža naš največji čutilni organ (Žgavec, 2002). 3.3 Tipi kože Lanbein in Skalnik (2007) poudarjata, da se zaščitni faktor, ki je naveden na izdelku za zaščito pred soncem, nanaša izključno na zaščito pred UVB žarki. Za razumevanje številke zaščitnega faktorja, je treba razumeti tip kože. Dermatologi pri belopoltih ljudeh razlikujejo štiri tipe kože, in sicer na podlagi tega, v kakšnem obsegu se lahko s pomočjo melanina ščiti sama. Tip 1- Keltski tip: zelo svetla polt, veliko sončnih peg, svetli do rdeči lasje, koža na soncu vedno pordeči, nikoli porjavi (lastna zaščita kože: 5 do 10 min). Tip 2- Nordijski tip: svetla polt, včasih sončne pege, svetli ali svetlo rjavi lasje (lastna zaščita kože: 10 do 20 minut). Tip 3- Srednjeevropski tip: svetla do svetlorjava polt brez sončnih peg, temno plavi do temno rjavi lasje. Koža na soncu včasih pordeči, vedno porjavi (lastna zaščita kože: 15 do 20 min). 5

14 Tip 4- Mediteranski tip: olivna polt, temno rjavi ali črni lasje. Koža na soncu skoraj nikoli ne pordeči, ampak vedno porjavi (lastna zaščita kože: 20 d0 30 minut (Lanbein & Skalnik, 2007). Za izračunanje časa, kako dolgo se lahko s sredstvom za sončenje izpostavljamo soncu, ne da bi pri tem dobili opekline, moramo pomnožiti številko faktorja, ki je navedena na izdelku, s časom lastne zaščite. Primer: če nanese oseba tipa 3 (mediteranski tip) sredstvo za sončenje s faktorjem 6, se lahko izpostavlja soncu (20 krat 6=) 120 minut in pri tem ne bo dobila opeklin. To pa vsekakor predstavlja le pomoč pri orientaciji, saj kreme in losjone testirajo pod normiranimi pogoji. Zaščito bomo dosegli šele tedaj, ko nanesemo na vsak kvadratni centimeter kože celotnega telesa 2 mg sredstva za sončenje. To je precej debela plast in 35 ml za celotno telo (Lanbein & Skalnik, 2007). 6

15 4 UČINKI SONCA Ko govorimo o soncu, vedno mislimo na njegov vpliv na naše življenje. Brez sončeve svetlobe in toplote, bi imeli velik problem. Zato so že stare kulture z njim povezovale moč in popolnost (Emmerich & Melchert, 2006). Vsako živo bitje potrebuje sonce. Njegova toplota in svetloba pozitivno vplivata na naše razpoloženje. Aktivira različne procese v telesu, na primer nastajanje vitamina D, ki je pomemben za presnovo kosti (Gesundheit.gv.at, 2012). Izpostavljanje kože svetlobnim žarkom ima veliko učinkov. Žal je veliko takih, ki so zelo neugodni in škodljivi. Povzročajo različne spremembe v strukturi in funkciji kože, ter vodijo k večji dovzetnosti kože za staranje in k razvoju malignomov. Učinke svetlobe na kožo lahko razdeljujemo na različne načine. Med zgodnje učinke sonca štejemo sončne opekline, spremembe debeline kože, hiperpigmetacije, sinteza vitamina D in imunske reakcije. Med pozne reakcije pa štejemo staranje kože in fotokarcinogenezo. Posebno skupino vplivov sončnih žarkov sestavljajo fototoksične in fotoalergijske reakcije, ki so lahko takojšnjega ali zapoznelega tipa (Božič, 2004). UV žarki Sončne žarke razdelimo v tri skupine: Ultravijolični žarki A (UVA): Njihova valovna dolžina meri od 320 nm do 400 mn. Prehajajo skozi navadno steklo. V manjših dozah ne povzročajo rdečine, niti motenj pigmentacij. Običajno pa so doze dovolj velike, da povzročijo porjavitev, ki lahko nastane tudi brez predhodne pordečitve. Porjavitev, povzročena z UVA žarki, so lahko zgodnjega ali kasnega tipa. So pogosti povzročitelji fotodermatoz (fotoalergičnih, fototoksičnih, ). Na očesu lahko zaradi njihove absorpcije v leči povzročijo katarakto (zamotnitev leče ali siva mrena). Novejše raziskave kažejo, da UVA žarki pomembno sodelujejo pri staranju kože in nastajanju kožnega raka. Ultravijolični žarki B (UVB): So valovnih dolžin od 290 mn do 320 mn. Ti žarki so glavni povzročitelji večine učinkov na našo kožo. Ob dovolj veliki izpostavitvi kože, povzročijo nastanek eritema (rdečine), ki se pojavi po približno 7

16 12 do 24 urah po izpostavitvi, lahko pa se pojavi že po nekaj urah, če je količina UVB žarkov zelo velika. Po rdečini sledi pigmentacija (porjavitev) - običajno 24 do 28 ur po izpostavitvi žarkom. UVB žarki dražijo tudi očesno veznico ter roženico. Vplivajo na nastajanje D vitamina v koži. Povzročajo tudi nekatere fotoalergične in fototoksične reakcije. So tudi glavni krivci za, s soncem povzročeno staranje kože, ter druge kasne posledice sončenja. UVB žarki ne prehajajo skozi navadno steklo, prehajajo pa skozi vodo. Ultravijolični žarki C (UVC): so najmanjših valovnih dolžin od 100 do 290 mn. ti žarki se absorbirajo v zgornjih plasteh našega ozračja, zato v vsakodnevnem življenju ne vplivajo na našo kožo (Žgavec, 2002). Slika 1: Prehajanje sončnih žarkov skozi oblake in steklo Vir: Zveza slovenskih dermatologov (2013c). Na zgornji sliki lahko vidimo da lahko tanka plast oblakov prepusti tudi do 80 % UV sevanja. Zato je pomembno, da se zaščitimo pred sončnimi žarki tudi v oblačnem vremenu. Iz slike je razvidno, da UVA žarki prodrejo tudi skozi steklo. Zato zaščite in previdnosti ne smemo izključiti tudi takrat kadar smo v avtu (Zveza slovenskih dermatologov, Prehajanje sončnih žarkov skozi steklo in oblake, 2013c). Sončni UV indeks UV indeks opisuje jakost sončnih žarkov. Višja vrednost pomeni večjo nevarnost sončnih žarkov, saj lahko v krajšem času poškodujejo kožo. Ob jasnem vremenu je sončni UV indeks najvišji okrog 13. ure. Pri vrednostih med 7 in 9 je izpostavljenost velika; pri 8

17 vrednostih 10 in več je najbolje, da se soncu med 11. in 15. uro izognemo. Kako veliko nevarnost predstavlja UV indeks, je odvisno od tipa kože (Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, 2010). Tabela 1: Tabela UV indeksa Tip kože I in II III in IV 1, 2 nizko nizko 3, 4 srednje nizko UV indeks 5 visoko srednje 6 visoko srednje 7, 8, 9 zelo visoko visoko 10 in več zelo visoko visoko Vir: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije (2010) Glede na tip kože in višino UV indeksa lahko uporabimo zgornjo tabelo za ugotovitev tveganja nastanka sončnih opeklin: Nizko tveganje: Zaščita ni potrebna. Srednje tveganje: Previdnost med 11. in 15. uro. Ne priporoča se zadrževanje dalj časa na soncu brez zaščite. Visoko tveganje: Potrebna je zaščita z obleko, pokrivalom in sončnimi očali med 11. in 15. uro. Na izpostavljenih delih se naj uporabi zaščitno sredstvo. Zelo visoko tveganje: Med 11. in 15. uro je priporočljivo izogibanje soncu, če to ni možno, se naj uporabi vsa zaščitna sredstva (Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, 2010). 9

18 4.1 Pozitivni učinki sonca Sončna svetloba ima poleg negativnih, tudi nekaj pozitivnih učinkov. Omogoča nastajanje vitamina D v koži, krepi imunski sistem in blagodejno vpliva na naše psihično in fizično počutje (Gracej, 2011). Tvorba vitamina D Božič (2004) navaja, da je tvorba vitamina D eden izmed pozitivnih učinkov sončne svetlobe, ki se ga niti ne zavedamo. Za normalno sintezo zadošča vsakodnevna izpostavljenost svetlobi in je poletno» praženje«odveč. Znanstveniki vedno bolj ugotavljajo, da ima pomanjkanje vitamina D lahko zelo resne posledice za naše zdravje: poveča se nevarnost za obolevanje za rakom, diabetes tipa 1 in 2, depresijo in razne alergije. Ker pa so vse te bolezni zelo nespecifične in kronične, je nemogoče vedeti, da so posledica pomanjkanja vitamina D. Dr. Michael Holick, strokovnjak na področju proučevanja vitamina D, pravi, da sami nismo sposobni ugotoviti, ko nam primanjkuje vitamina D, zato običajno tudi ne jemljemo resno njegovega pomanjkanja (Jazbec, 2011). Vitamin D je v maščobi topen vitamin, ki je v hrani naravno slabo prisoten in ga v nekatera živila zato umetno dodajajo. Najpomembnejši način njegovega nastajanja je v telesu - pod vplivom UVB žarkov. Z drugimi hranili in hormoni pomaga pri obnavljanju kosti. Napake v procesu nastajanja se lahko pokažejo, kot rahitis pri otrocih, ter kot osteoporoza pri odraslih. Ugotavljajo tudi, da vitamin D spodbuja normalno celično rast in delitev. Deluje tudi kot ključni faktor pri ohranjanju hormonskega ravnovesja in zdravega imunskega sistema. V vsaki celici v telesu se nahaja receptor za aktivno obliko vitamina D. Znanstveniki zaradi tega predvidevajo, da vitamin D deluje kot nekakšna straža na naše zdravje. V primeru, da postane celica maligna, jo vrne v prejšnje stanje ali pa povzroči celično smrt. Ko se enkrat prične proces razvijanja malignosti, rakave celice pametno razvijejo sistem, s katerim postanejo odporne na aktivno obliko vitamina D. Še en razlog več, zakaj je dobro imeti v telesu vedno dovolj visoko količino vitamina D. Kar 70 % odraslih Evropejcev ima v krvi manj kot trenutno določeno optimalno vrednost 30 ng v mililitru krvi. Za nastajanje D vitamina v našem telesu lahko poskrbimo tako, da je 2 do 3-10

19 krat tedensko izpostavimo soncu za določen brez sončne kreme. Čas izpostavljanja se mora prilagoditi glede na jakost sončnih žarkov. Če vemo, da nas sonce opeče po 30 minutah, potem se priporoča ostati na soncu kakih 10 do 15 minut preden se zaščitimo s sončno kremo. Pomembno pa je, da se obraz vedno zaščiti s sončno kremo. Če je koža bolj pigmentirana, potrebuje več časa za stvaritev vitamina D, kot koža z manj pigmenta. Optimalen čas za nastajanje vitamina D je nekje med 10. In 15. uro. Ker je ta čas najbolj nevaren, ko nas lahko opeče, se je treba za kratek čas brez sončne kreme izredno previdno izpostaviti sončnim žarkom (Jazbec, 2011). 4.2 Negativni učinki sonca na kožo Sonce ima zaradi povečanega prehajanja ultravijoličnega sevanja skozi zemeljsko ozračje vedno močnejše učinke na kožo in odložene poškodbe so čedalje številčnejše. Izpostavljanje sončnemu sevanju je v vsakdanjem življenju tudi glavni dejavnik tveganja vseh vrst kožnega raka. V Sloveniji je rak kože na drugem mestu med posamičnimi raki pri obeh spolih. Obenem v Sloveniji registriramo vsako leto več primerov t.j. malignega melanoma (Benedičič, Uršič, & Vrbovšek, 2008) Sončne opekline Ostrov (2001) navaja da so sončne opekline zapoznela reakcija na UV sončno sevanje. Ob veliki izpostavljenosti sočnim žarkom se žilice v vrhnji plasti kože razširijo, zaradi tega koža pordi. Pri opečeni koži nastane vnetni proces, zaradi katerega se iz kožnih celic izločajo kemične snovi za pomoč v boju proti poškodbi. Na predelih kože, kjer je bila čezmerno izpostavljena soncu, se lahko pojavijo sončne opekline različnih stopenj: Opekline prve stopnje: prizadeta je vrhnja plast kože, ki je pordela, pekoča, občutljiva na dotik in rahlo otečena. Opekline druge stopnje: koža je globlje poškodovana, poleg rdečice se pojavi še oteklina kože z mehurji, srbenje, slabo počutje in utrujenost. 11

20 Opeklina tretje stopnje: uničena je večina plasti kože, prizadeta površina kože je zmehčana in bela. Opečeno mesto je slabo občutljivo na dotik (Komučar, 2013). Za preprečitev sončnih opeklin, velja upoštevati nekaj splošnih pravil: Izogibanje sončnim žarkom med 11. in 16. uro, ko postane senca krajša od telesa, se umaknemo v senco, uporaba pokrival s širokimi krajci, lahka svetla oblačila, zaščitna očala, zaščita kože s pripravki, ki vsebujejo zaščito pred UVA in UVB žarki, z zaščitnim sončnim faktorjem višjim od 20, nanos zadostne količine sredstva za sončenje vsaj 30 minut pred izpostavitvijo soncu, nato na vsake 2 uri oz. po kopanju in močnejšem potenju (Komučar, 2013). Zdravljenje: Sončne opekline navadno niso posebno hude, so pa pogosto zelo boleče in neprijetne. Običajno si lahko sami pomagamo sami s polaganjem hladnih obkladkov na opečena mesta, lahko pa jih namažemo s hladilnimi in vlažilnimi kremami. Pomembno je tudi pitje zadostne količine vode, saj s tem preprečimo dehidracijo. Dokler se opeklina ne pozdravi, ne hodimo na sonce. Kože, ki se lušči ne vlečemo vstran in ne prediramo mehurjev, saj lahko povzročimo krvavenje, okužbe in trajno razbarvanje kože (Ostrov, 2001) Vročinski izpuščaj Kadar je vroče, je normalno, da se potimo. Prav potenje pa je lahko glavni krivec za nastanek motečega vročinskega izpuščaja, majhnih rdečih pikic, brezbarvnih mehurčkov ali izboklin kožne barve. Pordeči tudi celotna okoliška koža, v hujših primerih se pojavi še srbenje in pekoča bolečina. Običajno nastane na delih kjer se koža drgne-pod pazduhami, v dimljah, pod dojkami, na notranji stani komolcev in kolen (Eržen, 2012). Vročinski izpuščaj lahko dobimo takrat, kadar se žleze znojnice zamašijo in s tem preprečijo iztekanje potu. Še posebej pogosto se zgodi, kadar so temperature visoke, ozračje pa vlažno. Vročinski izpuščaj se lahko pojavi tudi, če poleti uporabljamo kreme, ki 12

21 so premastne za ta letni čas. Pri dojenčkih se lahko vročinski izpuščaj pojavi v vseh letnih časih, če so glede na vreme preveč oblečeni. Njihove pore so manjše in se zaradi tega prej zamašijo. Orientiramo se lahko po tem, da po navadi ne potrebujejo več oblačil, kot si jih v danem trenutku želimo nadeti sami (Eržen, 2012). Čeprav se lahko vročinski izpuščaj pojavi pri vsakomur, pa so za njegov nastanek vseeno bolj dovzetne naslednje skupine ljudi: Dojenčki in otroci do 4. leta starosti, športniki in ljudje, ki delajo v vročem in vlažnem okolju, ljudje s prekomerno telesno težo, ljudje s prirojenim povečanim znojenjem (Miklavžina, 2010). Zdravljenje vročinskega izpuščaja: Običajno pri pojavu vročinskega izpuščaja ni potrebno obiskati zdravnika. Pomagajo amtimikotična sredstva, ki se dobijo v lekarni brez recepta (npr. canesten). Ob pojavu izpuščaja se priporoča umik v senco ali dobro prezračen prostor. Po vsakem tuširanju z mrzlo vodo, je potrebno kožo dobro osušiti. Pomembno je tudi pitje zadostne količine vode, 2 do 3 litre na dan, saj s pomočjo vode vzdržujemo normalno telesno temperaturo (Miklavžina, 2010) Fotosenzibilnost Fotosenzibilnost kože je odziv kože na sončne žarke in kombinacijo nekaterih snovi, ki smo jih zaužili ali nanesli na kožo. Reakcija se kaže v obliki spremembe kože, najpogosteje se pojavi srbečica in sprememba barve (Sušnik & Adamič, 2010). Ostrov (2001) navaja, da je fotosenzibilnost posledica nenormalne reakcije telesa na svetlobo. Za razliko od vročinskega izpuščaja, ki lahko nastane tudi v senci, če je vreme vroče ali vlažno, je fotosenzibilnost neposredna posledica izpostavljenosti soncu. Na koži se lahko pojavijo mehurji ali pa koža pordi, začne srbeti in se luščiti. Izraz fotosenzibilnost se nanaša na skupino stanj, ki večinoma povzročajo izpuščaje na koži. 13

22 4.2.4 Kožni tumorji Poznamo več vrst oblik kožnih obolenj, ki so večinoma povezana z dolgotrajnim izpostavljanjem soncu. Sončni žarki so torej pomemben dejavnik tveganja za pojav kožnega raka, zato je pomembno, da se že v otroštvu izogibamo neposrednemu soncu. Tudi sončenje v solarijih je zelo nevarno. V zadnjih letih pojavnost rakavih obolenj kože po vsem svetu zelo narašča. Nekatere so tudi smrtno nevarne (Stoppard, 2007). Poznamo več vrst rakavih obolenj kože. Med tri najpomembnejše oblike sodijo: Bazalnocelularni karcinom, ki je najpogostejša oblika rakavega obolenja kože. Ne spada med agresivne tumorje in se redko razširi na oddaljene organe. Zdravljenje je običajno uspešno (Stoppard, 2007). Hickin (2002) navaja, da se bazalnocelični karcinom največkrat se razvije na obrazu, zlasti v notranjem kotu očesa, okoli nosu in vratu. Prvi znak je počasi rastoča zatrdlina kožne barve. Če se je ne zdravi, se prizadeto področje veča, tkivo razpada in v sredini se pojavi razjeda. V premeru lahko doseže 6 mm. Bazocelularni rak se zdravi operativno, če je majhen, pa tudi z metodo zamrzovanja kože, pri kateri s tekočim dušikom uničijo bolne celice. Če se razširi, kar se zgodi redko, se ga zdravi tudi z obsevanjem. Spinocelularni karcinom, je redkejša oblika rakavega obolenja kože. Njegova rast je hitrejša kot bazaliom in lahko zaseva. Če ga odkrijemo dovolj zgodaj, je ozdravljiv, vendar pa je lahko v primeru pozno odkrite razsejane bolezni tudi smrten (Stoppard, 2007). Hickin (2002) navaja da se Spinocelularni karcinom začne s pojavom luskastih lis na koži. Pogosto se pojavi pri starejših ljudeh s svetlo poltjo. Na začetku zgleda kot trda izbočena luskasta grča, ki zelo hitro raste. V šestih mesecih se lahko njena velikost podvoji. Najpogosteje pa se pojavlja na obrazu, vrhu ušes, lasišču (pri plešastih ljudeh), na zunanji strani rok, zgornjem delu prsnega koša in hrbtni strani ramen. Najpogostejše oblike zdravljenja so kirurška odstranitev, kriooperacija s tekočim dušikom in laserska odstranitev. Obsevanje uporabijo, če se je rak razvil na območju, ki je kirurško težko dosegljivo. Maligni melanom: Stoppard (2007) navaja, da je maligni melanom najbolj nevarna oblika kožnega raka. Pojavi se lahko v normalni koži, lahko pa se razvije že v obstoječem kožnem 14

23 znamenju. Zelo hitro se razširi v sosednje tkivo in zaseva v različne organe, zato je smrtnost zaradi malignega melanoma visoka. Nevarnost nastanka je večja pri čezmernem in dolgotrajnem izpostavljanju soncu in pri svetlopoltih ljudeh. Običajno se pojavi med 40. in 60. letom, vse več primerov pa je tudi pri mlajših. Pogosteje se pojavlja pri ženskah. Pojavi se lahko kjerkoli na telesu, najpogosteje na delih, ki so izpostavljeni soncu. Raste lahko kot ploščata lisa v ravni koži ali pa kot privzdignjena bulica. Številne epidemiološke študije kažejo, da so ultravijolični žarki eden najpogostejših dejavnikov za nastanem malignega melanoma. Povišano tveganje pripisujejo večkratni pretirani izpostavljenosti soncu v otroštvu in mladosti. Drugi dejavniki ogrožanja za nastanek malignega melanoma so: Pigmentni tip kože (svetlopolti, rdečelasi), pigmentna znamenja (veliki kongenitalni nevusi, številni melanocitni nevusi, attipični nevusi), družinska nagnjenost (sindrom atipičnih nevusov- familiarni tip) (Kotnik, 2001). Prognoza bolezni je odvisna od invazije in debeline tumorja, tipa rasti, spola in anatomske lokalizacije (najbolj neugodna lokalizacija: zgornji del trupa, vrat, nadlaket in lasišče) (Kotnik, 2001). Hickin (2002) je predstavila seznam, ki so ga sestavili dermatologi z namenom, da bi ljudje lažje prepoznali prve možne znake nastanka kožnega raka. Med te znake spadajo: Nesimetrična oblika ali spremenjen videz znamenja, rob znamenja se spremeni ali pa se pojavi krvavitev iz znamenja, barva znamenja se spremeni (zlasti kadar znamenje potemni ali se pojavi več različnih pigmentacij), premer se poveča na več kot pol centimetra, znamenje začne rasti in se povečevati Zdravstveni delavci želimo z informiranjem o posledicah sončenja doseči, da bi ljudje redno pregledovali svojo kožo in znamenja, ter pravočasno odkrili morebitne spremembe 15

24 in o njih takoj obvestili zdravnika. S tem bi lahko dosegli višjo stopnjo ozdravljivosti malignega melanoma. 16

25 5 VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI OZAVEŠČANJU IN ZAŠČITI IN NEVARNOSTIH PREKOMERNEGA IZPOSTAVLANJA SONCU Zdravstvena vzgoja, je del splošne vzgoje in je pomemben dejavnik napredka posameznika in skupnosti. Prizadeva si, da bi vsak posameznik ter družba, sprejeli zdravje za največjo vrednoto in izoblikovali pozitivna stališča do zdravja. Zdravstvena vzgojenost je odraz splošne izobrazbe in kulture posameznika ter celotnega naroda. Z zdravstveno vzgojo želimo čim uspešneje vplivati na ljudi, da postanejo dejavni in prevzamejo svoj del odgovornosti za lastno zdravje. To je pa mogoče le, če so ustrezno informirani, motivirani in imajo dostop do informacij, ki vplivajo na zdravje. Le tako bodo pridobili sposobnost za razvoj lastnih zmožnosti in imeli možnost pravilne izbire (Hoyer, 2005). Medicinska sestra lahko s svojim strokovnim znanjem pripomore k večji ozaveščenosti ljudi o škodljivih učinkih sonca in jih informira o pravilnih načinih zaščite pred sončnimi žarki. Zdravstveni delavci želimo z informiranjem o škodljivih učinkih sonca doseči: Zavedanje ljudi o nevarnosti sončnih žarkov, skrb za zaščito pred sončnimi žarki, pravilno ukrepanje v primeru nastanka težav, zaradi prekomernega izpostavljanja sončnim žarkom, redno samo-pregledovanje kože in znamenj. Zaskrbljujoč je podatek, da v Sloveniji zaradi malignega melanoma umre več kot sto ljudi na leto (Planinšek Ručigaj, in drugi, 2011). Zato je pomembno, da zdravstveni delavci informirajo ljudi predvsem o prvih znakih, ki nakazujejo kožnega raka, saj ravno zgodnje odkrivanje vpliva na boljšo prognozo. Boljšo ozaveščenost ljudi pri prepoznavanju znakov kožnega raka, bi lahko dosegli z izdelavo brošur in plakatov, ki bi se nahajali v zdravstvenih domovih in bolnišnicah. Združenje slovenskih dermatovenerologov je 15. Junija leta 2010 razglasilo za Dan zaščite pred soncem. Za ta korak so jih spodbudili zaskrbljujoči podatki o pogostosti kožnega raka in drugih boleznih, ki so povezane s prekomernim izpostavljanjem soncu. Po zelo 17

26 odmevnem prvem Dnevu zaščite pred soncem v letu 2011, ki so ga izvedli s pomočjo podpore podjetja Baiersdorf s proizvodom Eucerina in s komunikacijsko podporo agencije Di@log, so se v Združenju slovenskih dermatovenerologov odločili za aktivno nadaljevanje z obveščanjem Slovencev o pomenu pravilne in zadostne zaščite pred soncem. Svoje delovanje so leta 2011 nadgradili z vseslovensko raziskavo o navadah in ravnanju Slovencev na soncu. Iz raziskave je bilo razvidno, da se premalo zavedamo škodljivih posledic sonca. Najbolj jih je zmotilo dejstvo, da se predvsem mlada dekleta, nezaščiteno izpostavljajo UV žarkom. Ravno pri njih se v največji meri povečuje pojavnost malignega melanoma. V Sloveniji zaradi te oblike kožnega raka vsako leto umre več kot 100 ljudi. Pojavnost malignega melanoma se v zadnjih letih povečuje pri mladih ženskah, starih med 20 in 30 let. Dermatologi temu pripisujejo predvsem neodgovorno sončenje in uporabo solarijev. Kljub številnim pomanjkljivostim v naši zaščiti pred soncem so dermatologi veseli, da je kar 88 odstotkov vprašanih v zadnjih letih spremenilo svoje vedenje na soncu. Njihovo nenehno obveščanje je obrodilo sadove, a so mnenja da je še potrebno spremeniti veliko mitov in navad. Izpolnjevanje anket je potekalo v 42 dermatoloških ambulantah po vsej Sloveniji, v analizo je bilo vključenih več kot 550 sodelujočih (Planinšek Ručigaj, in drugi, 2011). 5.1 Varno sončenje Stoppard (2007) meni da z upoštevanjem splošnih napotkov, s katerimi se zaščitimo pred škodljivimi učinki sonca, lahko zmanjšamo število rakavih kožnih obolenj. Pred škodljivimi učinki sonca se lahko zaščitimo s preprostimi ukrepi: Pred sončnimi žarki najbolje varujejo ustrezna oblačila. Pomembno je, da so udobna, ohlapna in svetlih barv. Priporočljiva je tudi uporaba klobuka. Dele telesa, ki jih z oblačili ne moremo prekriti, je potrebno zaščititi z uporabo krem z visokim zaščitnim faktorjem, vsaj 15 ali več. Pomembno je, da se zaščiti tudi ušesa in vrat. V najbolj vročem delu dneva, med 11. In 16. uro, se je treba izogniti sončnim žarkom. 18

27 Na kožo je treba nanesti dovolj zaščitnega sredstva (3 ml na kvadratni centimeter kože), na vsaki dve uri in po vsakem kopanju in obilnem znojenju. Sonce lahko opeče tudi skozi oblake, zato je potrebna previdnost tudi takrat. Priporočljiva je uporaba sončnih očal, ki ne prepuščajo UV svetlobe (Stoppard, 2007). Z upoštevanjem navedenih navodil lahko preprečimo ne- le rakava obolenja kože, temveč tudi številne druge posledice, ki se pojavijo zaradi prekomernega izpostavljanja soncu. Pravilen nanos zaščitne kreme Večina ljudi na kožo nanese pretanek sloj kreme za sončenje, kar pomeni, da je koža slabše zaščitena. Zaščitno kremo je potrebno v dovolj debelem sloju enakomerno nanesti po vseh izpostavljenih delih telesa. Posebno pozornost se mora nameniti tudi ušesom, vratu, notranji strani rok in nog, ter dlanem in stopalom. Svetuje se redno pregledovanje kože. Zelo pomembno je, da si vsak zapomni velikost in obliko kožnih znamenj. Če opazi spremembe v velikosti in obliki obstoječih znamenj ali opazi nova, se mora takoj posvetovati z zdravnikom (Stoppard, 2007). Zdravstveni delavci moramo opozarjati ljudi, da lahko le s pravilnim nanosom zaščitne kreme dosežemo maksimalno zaščito pred sončnimi žarki, skupaj z upoštevanjem drugih navodil, kot so: nošenje sončnih očal, pokrival, umik v senco, ko so sončni žarki najmočnejši, itd. 5.2 Zaščitna sredstva Ko sredstva s SZF (sončnim zaščitnim faktorjem) pravilno nanesemo, lahko prispevamo k zaščiti pred nastankom kožnega raka, vendar pa moramo vedeti, da zaščitna sredstva s sončnim zaščitnim faktorjem sama ne zadoščajo. Drugi previdnostni ukrepi vključujejo izogibanje predolgemu izpostavljanju soncu, zadrževanje v senci med 11. in 16. uro, ter zaščita s pokrivali in sončnimi očali (Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, 2010). 19

28 Posebno pozornost je potrebno nameniti zaščiti otrok, saj še sami ne znajo poskrbeti zase, predvsem pa se ne zavedajo pomembnosti zaščite pred sončnimi žarki. Ne smemo pozabiti, da prav sončne opekline v otroštvu povzročajo tveganje za razvoj kožnega raka v poznejših življenjskih obdobjih (Stoppard, 2007). Zato je zelo pomembno, da zdravstveni delavci v sodelovanju z vzgojitelji že v vrtcih poudarjajo pomembnost pravilne zaščite pred sončnimi žarki in poučijo starše o pravilnih načinih zaščite pred njimi. Pozabiti pa ne smemo tudi na obveščanje mladostnikov, saj so ravno v obdobju odraščanja zelo dovzetni za tisto, kar prikazujejo mediji. Številni med njimi niso zadovoljni s svojim videzom, zato posnemajo zagorele in vitke zvezdnike, manekenke, ki velikokrat niso dober vzgled mladim Sredstva z zaščitnim faktorjem (SPF) Varovalne pripravke za sončenje razvrščamo po stopnji zaščite, ki jo nudijo jih izražamo s sončnim zaščitnim faktorjem (sun protection factor- SPF). Z njim označimo nivo zaščite, ki ga izbran varovalni pripravek nudi. SPF je definiran kot razmerje med minimalno eritemsko na zavarovani koži in minimalno eritemsko dozo na nezavarovani koži. To pomeni, če ima določen pripravek SPF 4, lahko na soncu ostanemo 4 krat dlje, kot če bi bili nezavarovani. SPF je uporaben za vse vrste kože. Princip njegovega določevanja je opazovaje rdečine na koži, kar pomeni, da nas zaščiti predvsem pred UVB žarki. Ne zajema pa zaščite pred UVA žarki, iz česar lahko zaključimo, da nas pripravek z visokim SPF faktorjem zaščiti pred sončnimi opeklinami, ne pa pred prehitrim staranjem kože (Gašperlin, 2002). Med pripravke s SPF spadajo: Oljne raztopine: najpogostejši so tekoči parafin, silikonska, sintezna in rastlinska olja. Njihova slabost je, da kljub visoki vsebnosti UV filtrov dosegajo sorazmerne nizke vrednosti sončnega zaščitnega faktorja. Hidrogeli: se dobro razmažejo po koži in je ne mastijo. Sestavljeni so iz vodne ali etanolno vodne raztopine UV filtra, polimernega tvorilca gela (poliakrilati, ksantan, derivati celuloze), vlažilca (glicerol, propilenglikol) in konzervansa. Sipanje 20

29 svetlobe je dokaj izrazito, kar omogoča izdelavo izdelkov z visokim zaščitnim faktorjem. Pri povečanem potenju na koži delujejo lepljivo in niso vodoodporni. Emulzije: med vsemi varovalnimi pripravki so najpogosteje zastopane. Glede na njihovo konsistenco jih razdelimo na tekoče (mleka) ali poltrdne (kreme). Ker je zunanja faza oljna, so vodoodporne. Vanje lahko vgradimo UV filtre, ki so topni v vodni fazi, kot tiste, ki so topni v olju. Pozitivne lastnosti emulzij kot oblik varovalnih pripravkov za sončenje, so: Kožo, izsušeno od vetra in vode bogato navlažijo. Temperatura nihanja okolice ne vpliva na konsistenco pripravka (iztiskanje pripravka iz tube poteka z enako lahkoto poleti na morju kot pozimi na smučanju). Stiki: se največkrat uporabljajo za zaščito ustnic. Sestavljeni so iz zmesi trdnih in tekočih maščob ter voskov, v katerih so raztopljeni UV filtri. Aerosoli: so najnovejša oblika varovalnih pripravkov za sončenje. Njihova prednost je v lažjem nanašanju na kožo (Gašperlin, 2002). Nemec (2002) opozarja na pravilno uporabo varovalnih izdelkov in na nekatera pravila varnega sončenja: Izdelek s SZF se nanese na kožo vsaj 20 minut pred izpostavljanjem soncu, izdelek s SZF se nanese enakomerno in v zadostni količini (35 ml za površino kože povprečnega odraslega ob enem nanosu), izdelek s SZF se mora ponovno nanesti po plavanju ali močnem znojenju, po brisanju z brisačo ali na vsaki dve uri ko ste izpostavljeni soncu, za vodne aktivnosti je potrebno uporabiti izdelke z oznako water resistant, kar pomeni vodoodporen in glede na testiranje zagotavlja določeno zaščito približno 40 minut, obliko in sestavo izdelka s SZF se izbere glede na tip kože in morebitne dermatoze, priporočljivo je izogibanje soncu med 11. in 16. uro, posebej je potrebno paziti na otroke, zlasti do 6 meseca starosti, pri katerih se odsvetuje uporaba varovalnih izdelkov za sončenje. 21

30 Otrokom do 6 meseca starosti pediatri ne priporočajo uporabo zaščitnih sredstev s SZF, ker vsebujejo preveč kemikalij, ki bi lahko škodile nežni dojenčkovi koži. Priporoča se pokrivanje s kapicami ter z lahko zaščitno obleko. Otrok naj bo v senci ali pod senčnikom (Družina Ena A, 2011). Za odrasle in otroke starejše od 6 mesecev pa velja, da se zaščitijo z dovolj visokim SZF tudi takrat, kadar so v senci, saj tam sonce učinkuje le 15 odstotkov kot sicer (Doljak, 2010). Na primerno zaščito pred sončnimi žarki pa ne smemo pozabiti tudi v oblačnem vremenu, saj nas tudi takrat lahko sonce opeče. Do 80 % UV svetlobe pride skozi tanjše plasti oblakov. Sončne opekline povzroča UV sevanje, ki nima toplotnega efekta. Če torej ne čutimo topline sončnih žarkov, še ne pomeni, da nas ne more opeči (Bodi eko, 2011). Medicinska sestra mora za uspešno informiranje ljudi imeti vso znanje o pravilih varnega sončenja. Za zdravstvene delavce bi lahko izvedli predavanja na to temo, saj menimo, da bi morala vsaka medicinska sestra poznati pravila varnega obnašanja na soncu Zaščitne obleke Pred soncem nas najbolje varujejo ustrezna oblačila. Ta naj bodo udobna hladna in ohlapna (Stoppard, 2007). Na zaščito pred sončnimi žarki vplivajo predvsem naslednje lastnosti tkanine: Barva tkanine: svetlejše tkanine načeloma omogočajo boljšo prehodnost kot temnejše in živo obarvane. Teža tkanine: tkanine z višjo težo posledično dajejo na površino višjo zaščito, vendar pa v poletnih mesecih niso preveč udobne. Vsebnost vode: mokra oblačila imajo običajno nižji zaščitni faktor kot suha, ker vlaga med vlakni znižuje odbojnost materiala. 22

31 Starost oziroma obraba tkanine: pri bombažnih tkaninah se pri prvem pranju, zaradi krčenja, zviša zaščitni faktor, vendar pa pri dolgotrajni rabi zaščitni faktor pada (Zveza slovenskih dermatologov, Kako se zaščititi z obleko?, 2013a). Lastnosti tkanine nam povedo, kaj je najbolj primerno obleči v sončnih dneh za ustrezno zaščito pred soncem. Ostale dele telesa, ki jih ne moremo prekriti z oblačili, pa ne smemo pozabiti zaščititi z zaščitnimi kremami in pokrivali Pokrivala Za primerno pokrivalo je priporočljivo izbrati klobuke s širokimi krajci (vsaj 7,5 do 10 cm) iz gostega materiala ali čepice s ščitnikom v legionarskem kroju s podaljškom za zaščito vratu in uhljev (Zveza slovenskih dermatologov, Kako se zaščititi z obleko?, 2013a) Zaščitna očala Ultravijolična svetloba škoduje tudi očem, saj lahko poškoduje očesne strukture. Sončni žarki lahko povzročijo boleča vnetja očesne veznice, veke in roženice. V redkih primerih lahko UV žarki dosežejo mrežnico in povzročijo njeno začasno ali trajno okvaro. Zaradi intenzivnosti ultravijoličnih žarkov, ki so posledica sprememb v ozonskem plašču, je treba vse leto nositi kakovostna sončna očala (Zveza slovenskih dermatologov, Koža-Vpliv sonca na oči, 2013b) Pomen pitja tekočin Če velja, da naj bi spili približno 1 liter in pol tekočine na dan, se ta količina v poletnih in vročih dneh zagotovo poviša. Količina zaužite tekočine je odvisna tudi od tega, kako vroče je, in od telesne aktivnosti vsakega posameznika. Posebno pozornost je potrebno nameniti otrokom in starostnikom, ki ne znajo ali pa pozabijo misliti na to, da je treba poleti dovolj piti. Zato je jim je potrebno ponujati tekočino večkrat na dan. Priporočljivo je ponuditi 23

32 vodo ali nesladkan čaj, nikakor pa ne sladkih ali gaziranih pijač. Dobro hidriranost lahko vidimo po barvi urina, ki mora biti zelo svetle barve (Doljak, 2010). Če zaužijemo premalo tekočine, se lahko pojavijo nekateri simptomi: Utrujenost in šibkost, glavobol, omotičnost, plitvo in hitro dihanje, pospešen srčnih utrip in suha koža. V primeru hude dehidracije pa se lahko pojavijo resnejši zapleti; odpoved ledvic, možganska ali srčna kap. Vročinska kap je urgentno stanje, ki zahteva takojšnjo medicinsko pomoč. Nastane zaradi pregretja telesa, pogostejša je pri otrocih mlajših od 4. leta in pri ljudeh starejših od 65 let (Doljak, 2010). Dehidracija lahko vodi v zelo resna stanja. Zato moramo zdravstveni delavci informirati ljudi, ne samo o uporabi zaščitnih sredstev, ampak tudi o pomenu pitja zadostnih količin tekočine v poletnih dneh. Posebno pozornost pri informiranju ljudi o pomenu pitja tekočin v vročih dneh, moramo nameniti starostnikom in staršem, ki imajo majhne otroke. Staršem svetujemo, da naj svojim otrokom ponujajo tekočino večkrat na dan v majhnih požirkih. Pri starostnikih pa je problem, da včasih sploh ne čutijo potrebe po pitju. Da bi zaužili zadostno količino tekočine skozi cel dan, si lahko pomagajo tako, da si že vnaprej npr. v plastenko nalijejo določeno količino tekočine. 24

33 6 EMPIRIČNI DEL 6.1 Raziskovalna vprašanja RV 1: Ali so mladostniki dovolj informirani o načinih zaščite pred soncem in posledicah prekomerne izpostavljenosti soncu? RV 2: Katera zaščitna sredstva mladostniki najpogosteje uporabljajo za zaščito pred sončnimi žarki? RV 3: Ali na uporabo zaščitnih sredstev vpliva spol? 6.2 Raziskovalne metode Pri izdelavi diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela. Teoretična izhodišča smo predstavili s pomočjo domače in tuje literature. Članke smo iskali preko spletnih brskalnikov in v uradnih bibliografskih bazah (COBISS). Literaturo smo iskali tudi preko svetovnega spleta na iskalnikih Yahoo in Google. Raziskava je temeljila na deskriptivni metodi kvantitativnega raziskovanja. Uporabili smo metodo anketiranja. Vprašalnik je vseboval 19 vprašanj zaprtega tipa. 6.3 Postopki zbiranja podatkov Podatke smo dobili s pomočjo anketnega vprašalnika. Te smo obdelali, grafično oblikovali, ter predstavili s pomočjo programa Microsoft Word in Microsoft Excel. 6.4 Raziskovalno okolje Raziskavo smo izvedli na Gimnaziji Ormož. Pred izvedbo raziskave smo si pridobili dovoljenje s strani vodstva Gimnazije Ormož. 25

34 6.5 Raziskovalni vzorec Anketirali smo 53 mladostnikov v starostni skupini od 15 do 17 let. 6.6 Etični vidik Anketirancem smo predstavili namen in cilje raziskave. Obvestili smo jih o varovanju osebnih podatkov in o možnosti zavrnitve sodelovanja v raziskavi. Vsi anketiranci so ostali anonimni, upoštevali smo etična načela Kodeksa etike medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije. Njihove podatke smo uporabili izključno za namen diplomskega dela. 26

35 7 REZULTATI Med dijake Gimnazije Ormož smo razdelili 60 anketnih vprašalnikov. Vrnjenih jih je bilo 53. Odgovori na vprašanja so prikazani v obliki grafov, pod njimi pa smo rezultate podrobneje interpretirali. Graf 1: Spol Ženske Moški V raziskavi je sodelovalo 31 (58 %) dijakinj in 22 (42 %) dijakov Gimnazije Ormož. 27

36 Graf 2: Starost Moški Ženske let 16 let 17 let 18 let V raziskavi je sodelovalo 14 (63 %) dijakov in 14 (45 % ) dijakinj starih 15 let. 16 let je bilo starih 6 (27 %) dijakov in 12 (39 %) dijakinj. Le 5 (16 %) dijakinj in 2 (9 %) dijakov pa je bilo starih 17 let. Graf 3: Seznanjenost o nevarnosti sončnih žarkov Anketno vprašanje: Ali menite, da ste dovolj dobro seznanjeni o nevarnostih sončnih žarkov? Moški Ženske 5 0 Da Delno Ne Ne vem Večina anketirancev je odgovorila, da so delno seznanjeni o nevarnostih sončnih žarkov, in sicer 12 (55 %) dijakov in 20 (65 %) dijakinj, kar je skupaj 32 (60 %) dijakov. Da so 28

37 dovolj dobro seznanjeni o škodljivih učinkih sonca meni 9 (41 %) dijakov in 6 (19 %) dijakinj. Odgovor ne, so obkrožile 3 (10 %) dijakinje, saj menijo, da niso dovolj dobro seznanjene o škodljivih učinkih sonca. 1 (5 %) dijak in 2 (6 %) dijakinji pa ne vedo, ali so dovolj dobro seznanjeni o nevarnostih sončnih žarkov. Graf 4: Pridobitev informacij o škodljivih učinkih sonca Anketno vprašanje: Kje oz. od koga ste dobili največ informacij o škodljivih učinkih sonca? Moški Ženske 0 Preko medijev (televizija, časopisi, ) Preko strokovne literature Od zdravnika Od medicinske sestre Od staršev, prijateljev,... Glede na rezultate ankete lahko vidimo, da je večina anketirancev dobila največ informacij o škodljivih učinkih sonca preko medijev. Za ta ogovor je se je odločilo kar 14 (64 %) dijakov in 23 (74 %) dijakinj. Sledil je odgovor od staršev in prijateljev, za katerega se je odločilo 6 (27 %) dijakov in 5 (16 %) dijakinj. Preko strokovne literature je največ informacij o škodljivih učinkih sonca dobila 1 (3 %) dijakinja in 2 (9 %) dijaka. Le 2 (6 %) dijakinji sta pridobili največ informacij od zdravnika. Zaskrbljujoč je podatek, da prav nobeden od anketirancev ni dobil informacij o škodljivih učinkih sonca od medicinske sestre. 29