Izvirna slika v deielno-stanovskem strcliiču.

Größe: px
Ab Seite anzeigen:

Download "Izvirna slika v deielno-stanovskem strcliiču."

Transkript

1 Tab. III. Izvirna slika v deielno-stanovskem strcliiču. l"ot. dr. Josip Ccrk.

2

3 Slikar Andrej Herrlein. Spisal Viktor S t e s k a. Naši veliki slikarji 18. veka so drugi za drugim legli v grob. Valentin Mencinger je umrl 12. marca 1759., Frančišek Jelovšek 31. maja 1764., Fortunat Wergant 31. marca 1769., istotako sta zapustila svet Frančišek Jamšek in Anton Cebej (Zebey), sebi vrednih naslednikov pa ti možje niso zapustili. Kakor splošno v Evropi se je tudi pri nas v drugi polovici 18. veka mnogo izpremenilo. Cesarica Marija Terezija je zlasti izprcmenila upravo svojih dežela. Vsa moč naj bi se osredotočila v osrednji vladi; mestni in deželni zastopniki so izgubili skoro ves vpliv. Od vladne strani so se pričele tudi cerkvene preuredhc, ki so jemale svetnim duhovnikom in redovom veljavo in pogum za nove naprave. Obenem se je ves tok javnega mišljenja nekoliko zasukal. Na mesto umetnosti je stopila veda, ki je potegnila skoro vse duhove za seboj. Umetnosti je ostalo le še malo prostora. Osrednja vlada ni imela časa in prilike, da bi pospeševala umetnosti, krajevni zastopniki so bili brez vpliva, cerkev, ki je prej največ storila za umetnost, je imela vezane roke. Kako naj bi umetniki veselo delovali, če jim je manjkalo vzpodbude in zaslužka? Po taki lepi pomladi na polju umetnosti v Ljubljani, kakršna je bila od , je nastopila nenadno zima; vendar tudi v tej zimi življenje ni popolnoma zaspalo. V Kranju so l.cverji delali častno izjemo, v Ljubljani sla pa nastopila dva slikarja, ki sta vredna naše pozornosti: Janez Potočnik in pa Andrej Herrlein. O tem poslednjem naj sledi tu nekaj vrstic. I. Andrej Janez Herrlein je bil rojen v Wiirzburgii 1 na Bavarskem okoli I ' Kdaj in kako je prišel na Kranjsko ni znano. Ldvard pl. 1 Jahresbericht der k. k. Miislerliaupl- und l.ehrerbildungsschule zu l.aibach, IHliS, str Müller-Singer, Allgemeines Kflnstler-Lexicon, II, 167 piše o nekem drugem slikarju.lane/.u Andreju llerrlclmi, ki je 1)11 rojen v Wür/.burgii I in je 1. 17!K>. umrl v Puldl, Slikal e na ra»novrstne Se stvari. Njegova risba je pravilna, izpeljava marljiva, barve pa neoku-aie. Bil j«' dvorni slikar fuldskcga škofa. Njegove slike hranijo nemški muze l: Prankfurt, Darmstadt, Kassel, Nürnberg in Praga. Gotovo je Iii! sorodnik, morda bratranec našega slikarja. 13

4 Strahl sodi, da je še mlad došel v Ljubljano in da ga je knez Auersperg 3 priporočil za učitelja risanja na ljubljanski normalki, ki je bila 5. novembra otvorjena. Na tej učilnici so izpočetka delovali ravnatelj Blaž Kumerdej, štirje učitelji in en namestnik. Grof Edling je deloval na to, da bi se namestil na tej šoli tudi risarski učitelj. Res je dunajska dvorna kancelija 7. maja dovolila takega učitelja, da bi pouk koristil posebno takim učencem, ki bi se posvetili rokodelstvu ali umetnosti. 4 Prvi risarski učitelj na ljubljanski normalki je bil Andrej Herrlein, ki je službo nastopil V začetku je imel malo učencev in malo posla. Sele, ko se je normalka preselila v licejsko poslopje, t. j. od I dalje, je imel na teden po osem ur. Najprej je imel, kakor drugi učitelji, plače letnih 250 gold., pozneje po 300 gold., kar je bila za ono dobo dovoljna plača. Že pa je stopil Herrlein v pokoj. Njegov naslednik je bil Dunajčan Vincenc Dorfmeister, ki je dobil plače letnih 400 gold., iz česar smemo sklepati, da je nazadnje tudi Herrlein toliko dobival.'' Dve tretjini tega zneska je potem dobival za pokojnino, namreč 266 gold. 40 kr. kovanega denarja. Po odhodu Francozov s Kranjskega mu je bil ta znesek zopet nakazan 18. novembra 1814, št Plačo so pa v tistih nemirnih časih Herrleinu zelo neredno izplačevali. Šolska komisija toži spomladi I , da Herrlein že poldrugo leto ni dobil plače. Ko je začetkom Herrlein zopet tožil in prosil, naj mu izplačajo zaslužek za dve leti in pol, je morala šolska komisija beračiti na Dunaju za 1000 gold. iz državne in 500 gold. iz jezuitske zaloge. Leto pa je preteklo in Herrlein ni dobil zaslužene plače. Naposled so nui na Dunaju dovolili pokritje iz normaluošolskega zaklada. 7 Jasno je, da pri teh razmerah I lerrlcin ob svoji učiteljski plači ne bi mogel živeti. Kje je torej dobil potrebne zneske? Delal je kot slikar zasebno za cerkve in za gospodo in si pri tem potrebno zaslužil. Časa je imel dovolj na razpolago, saj je učil le po 8 ur na teden, pa dostikrat še teh ne. Ko je konec prvega polletja francoska vojna pod Bernardottom zasedla Kranjsko, so šolarje razpustili domov. L so šolsko poslopje porabili za vojaško bolnico, šole so se pa 3 K. v. Strahl, Die Ktinstziist.'lndc Kiahis, 1884, str..'!.'): liincr schwäbischen Künstlerfamilie entsprossen, kam er sei in früher.lugend nach I.albach". 4 Apih v Letopisu Matice Slovenske, IHM, str..'»(mi. s Jahresbericht der k. k. Mustci liaupl- und I..-B-Schule, IKÜ8,!>. * Arhiv c. ki. de/, vlade ' Apih. I. e.. str. :U5.

5 potikale po raznih samostanih, na pr. frančiškanskem, kapucinskem in uršulinskem. 8 Poleg teh izrednih počitnic je pa imel Herrlein tudi še redne počitnice, ki jih je pridno uporabljal v korist svoji slikarsk umetnosti. Herrleinovo risarsko šolo je obiskal 16. aprila knez Ivan Adam Auersperg. Herrlein mu je pri tej priliki pokazal sliko medvedjega lova na Igu, ki je knezu izredno ugajala. Cesar Leopold 11. je namreč prišel 17. marca v Ljubljano. Spremljalo ga je več nadvojvodov in knezov. Tu sem je že dan poprej dospel neapolitanski kralj, da bi se udeležil medvedjega lova na Igu. Ta lov je trajal dva dni, 17. in 18. marca. Priprave so bile velikanske gonjačev je 8 milj na okrog gonilo divjačino in zverjad na manjši prostor. Neapeljski kralj je res ustrelil 17. marca medveda in volka in naslednji dan zopet velikega medveda. Herrlein je uporabil to priliko in pokazal sliko tega lova prireditelju knezu lv. Ad. Auerspergu, ko je posetil njegovo šolo. 9 Herrlein je bil oženjen. Svojo zlato poroko je obhajal 23. maja Otroci so mu pa vsi pomrli. Hči Rozalija je umrla 13. junija stara 4'/ 3 leta. Leto pozneje 23. aprila mu je umrl sin Janez Nepomuk v Kapucinskem predmestju štev. 50, šele en mesec star. V mestu št. 148 je umrl 3. febr Andrej Herrlein, samski inženir, 20 let star. Je li bil tudi ta njegov sin, nisem mogel dognati; verjetno pa je. je bil njegov prvorojenec, zato mu je dal ime Andrej. Bržkone Mnogo je Herrlein deloval v društvenem življenju. L je vstopil v akademijo Philoharmonicorum, še prej l, pa v družbo strelcev, kjer je zavzemal zvrstoma najbolj častna mesta. L so ga izvolili za namestnega strelskega mojstra (Unterschiitzeumeister), leta pa za strelskega mojstra (Oberschützeniueister). V tej časti si je pridobil mnogo zaslug, da je sezidal I novo strelišče v Streliških ulicah. Prevzel je tudi delnico za 250 gld. 1 2 Pročelje je okrasil s freskami sam; žal, da se slike vsled vremenskih nezgod niso ohranile. L , po smrti Jakoba Samassa, je dosegel najvišjo čast v tej družbi, postal je ravnatelj. Neizbrisen spomin pa je zapustil strelski družbi, ker je vse tedanje ude te družbe portretiral." Izpod I lerrleinovega čopiča visi 39 portretov v dvorani novega strelišča. Številka 27. kaže I lerrleina samega. Te portrete je slikal sicer brezplačno, vendar H Jahresbericht etc.. IHM, str. 8. " Diiiillz, tieschichte Kraliis, IV, 245. '" Mrliška matica stolne cerkve. " Blatter aus Krain, 1862, 144. " Delo je trajalo od 1. aprila do'2. decembra 1S01. Slalo je Ki.iiHO gol d. 45 k r. " P, v. RadlCS, Geschichte d. I.aibachcr Schützcnncsellschaft v Mater aus Krain", 1802, sir. <>l, 01,!H), 102. Dimit/, Geschichte Kiains, IV, 202.

6 omenja Edv. pl. Strahl, da so mu člani poklonili za vsak portret po en cekin. 14 Pri ljubljanskem meščanskem zboru je bil pred l načelnikov namestnik (Capitänlieutenant). 15 Da je bil prijazen in zato splošno priljubljen mož, spričuje potopisec Benedikt Franc Hermanu, 1 6 ki se ga prav laskavo spominja pišoč: ein überaus gefälliger Mann, er besorgt das Zeiclmungsfach und ist auch selbst ein sehr guter Portraitzeichner. Herrlein je umrl v visoki starosti 78 let, dne 2. maja vsled oslabelosti, in sicer v tedanji Spitalski ulici št Njegov glavni dedič je bil Janez Kilian Herrlein, akademični slikar in zapriseženi slikarski in umetniški cenivec na Dunaju. Ta je prosil po svojem zastopniku Alojziju Travnu 10. nov , naj se mu dovoli vzdigniti obresti domestikalnc zadolžnice iz I za 400 gld. in državne zadolžnice iz l v ugodnih gmotnih "odnošajih. za 200 gld. Jasno je, da je Herrlein umrl Herrlein je bil risarski učitelj, zato v prvi vrsti risar. Kakor je moral druge poučevati v pravilnem risanju, tako je moral tudi sam najbolj paziti na pravilnost svojih risi). Pa tudi kot kolorist ni napačen. Nekatere njegove slike se odlikujejo po lepih barvah. Slikal je navadno na rdečo podsuovo. Njegove slike so z malimi izjemami precej temne, le glavne osebe imajo bolj žive barve, da stopajo nekoliko bolj v ospredje. Jasnih, svetlih slik izpod njegovega čopiča je malo, na pr. slika sv. Florijana v cerkvi enakega imena v Ljubljani. Mnogo njegovih slik ni originalnih. Posnemal jih je po starih bakrorezih ali pa tudi po starejših domačih slikah. Kadar je pa slikal izvirne slike, se je oziral premalo na idealne obraze, kar mu pri Marijinih slikah očita F.. vit. Strahl, češ, da je kopiral vsakdanje ženske obraze. Isti sodi, da spominjajo Herrleinove slike na Veronca Benečana Piazetta, čeprav ni znano, da hi se bil v Italiji učil. Cignarolija, Posebno veselje in veliko spretnost je imel za portretno slikanje. Gotovo nimamo nobenega domačega slikarja prejšnje dobe, ki bi bil dovršil toliko portretov. Za strelsko društvo jih je napravil 39, za licealuo knjižnico 6, mnogo za turjaške grofe in za posamezne zasebnike. Pri teh portretih pogrešamo semintja plastike in življenja, natančno so pa vsi izdelani. H 'xl. v. Strahl, Die Kuiist/.iistaudc Krains, Xi. '» Mitthell. d. Musealverelm f. Krain, 1883, 107. " Reisen durch Österreich, Steycrmark, Kärnten, Krain etc., Wien, II, 18. " Mrliška malica stolne cerkve; Isto l.aihaeher Zeitung, Strahl piše v. e. str..'t.'!, tla je umrl als (irels von 81 Jahren, nachdem er das Unglück halle, einige /.eil vordem Tode /11 erblinden". Število lel je pač netočno /a/iiamovano. Arhiv c. kr. dei. vlade.

7 Herrleinove slike so: V Ljubljani: v cerkvi sv. Florijana na velikem oltarju slika sv. Florijana iz ; slika sv. Rozalije iz To sliko je prenovil L. Grilc. V cerkvi sv. Jakoba: Immaculata za advent iz ; slikana 1 9 je neki po Kremser-Schmidtu. V frančiškanski cerkvi: Sv. Trije kralji. 2 0 V frančiškanski knjižnici v Ljubljani portret P. Hugona Vodnika, frančiškanskega provinciala, ki je bil rojen na Brodu pri Skofji Loki l , (Simon) in je umrl v Ljubljani 25. junija V stolnici je v zadnji kapeli na listni strani mala slika sv. Frančiška Ksav. Na Dizmovem oltarju je pa bila slika Marije Pomočnice, dokler ni Jos. Plank sedanje napravil. Kje je sedaj, ni znano. 2 2 V deželni bolnici. G. konz. svetnik, kurat Karel Heidrich je našel v nekdanji bolnici ob Dunajski cesti pod streho lepo sliko Marije Pomočnice. Marijina in Jezuščkova obleka je, žal, z zlatom obrobljena. Slika se nahaja v pisarni duhovnijskega urada deželne bolnice. 2 3 V Gruberjevi (Virantovi) hiši je vrhu stopnišča na oboku freska, ki alegorično proslavlja trgovino, obrt in tehniko. Napis Herrlein pinxit V škofijskem muzeju: Jokajoči sv. Peter. V licealni knjižnici: Portreti 1. generalnega vikarja dr. Karola pl. 2 4 Pecra (f 1776), 2. generalnega vikarja Jakoba Schillinga, 3. Sigmunda Antona grofa Hohcnwarta, dunajskega nadškofa ( ), 4. Sigmunda barona Zoisa, 5. Jurija Jakoba grofa Hohenwarta. predsednika >kmctiške družbe«, 6. Huberta grofa Barbo, tajnika deželnega glavarstva. L je namreč stavil knjižničar Wilde predlog, naj se prvim ustanovnikom licejske knjižnice v hvaležni spomin napravijo portreti. Predlog je deželna vlada sprejela in Herrlein je dobil nalog, naj te portrete dovrši. Za vsak portret je bilo določenih 25 gld. 2 5 V Rudolfinumu: Henrik IIohn je daroval muzeju 8 slik, ki jih je 2 f l naslikal zanj prijatelj mu Andrej Herrlein, pod pogojem, da ne pridejo nikdar s Kranjske razen, ko bi jih darovavec sam nazaj zahteval. Te slike je Herrlein dovršil , in sicer prvo na baker, ostale na platno. Slike so: 1. Amor in Venera (60 X 45 cm), 2. Bog stvarnik, 3. prva človeka pred grehom, 4. prva človeka po grehu, 5. prva človeka izgnana iz raja, 6. Abelova smrt, 7. vesoljni potop, 8. Noetova zahvalna daritev. " Heinrich Hohn, bürgerl. Buchbinder, hat das schöne Bild Maria Empfängnis nebst vergold. Kähmen am llauptallar für die Novene machen lassen. Zupn. spomenica. 2 a Slika v Dom in Svetu, 1900, Danica, 1877, Gustav D/.iiiiskl, l.aibaeh und seine Umgebung, 1800, Iv. Vrhovnik, Danica, 1905, Slovnlk umjeliiikah jiigoslavenskili, od Iv. Kukiiljeviča Sakeinskoga. Zagreb, 1858, 113. " Konrad Stephan, Geschichte der Hntstchuiig und Verwaltung der k. k. Studien-Bibliothek in l.aibaeh, str. 53. Mitllieil. d. h. V. f. Krain, 1855, lllyr. Blatt, 1810, str. 249.

8 Dalje so v Rudolfinumu še nekatere Herrlcinove slike: portret ljubljanskega kanonika prof. Jakoba Knauerja. Dr. Sigmund Graf je daroval muzeju 2 'h črevlja visoko oljnato sliko predstavljajočo psa prepeličarja. 2 7 Samassa je daroval muzeju dve sliki, predstavljajoči prizore iz življenja. 2 8 Polkovnikova soproga Avgusta pl. Borota roj. Malic je v novembru z Dunaja darovala Rudolfinumu štiri oljnate Herrleinove slike iz , kažoče Ljubljano koncem 18. veka, poživljenc z množicami ljudi, kar je važno za spoznavanje tedanje noše. 2 9 Istotam se nahajata dve sliki iz zadnjih Hcrrleinovih let: Sv. Katarina v rdeči halji in sv Barbara v modri obleki. A. Herrlein pinx in dva portreta Antonije Scheuchenstuel in Franca Sinn ( ), ki je bil pristav bančnega nadzorništva. 3 0 Deželni muzej je prejel iz Srajbarskega turna (Thum am Hart) dva originalna portreta na eni sliki, grofa Riharda Aucrsperg in grofinje Beatrice Aucrsperg roj. grofinje Falkcnheyn, ki sta bila ded in stara mati Anastazija Grüna. Pinxit Herrlein Na strelišču: Kakor že omenjeno, je naslikal Herrlein 38 portretov članov strelskega društva v Ljubljani ob času, ko je bil on načelnik. Osebe, ki jih ti portreti kažejo, so: 1. Leopold Egger, tiskar, 2. Kristjan Göck, krojač, 3. Ivan Jakob Samassa, zvonar, načelnik , 4. Vincenc Samassa, zvonar, 5. Martin Dolinšek, puškar, 6. Bernard 1'eško, trgovec, 7. Anton Wallner, puškar, 8. Jakob Appey, trgovec, 9. Nikolaj Kreidel, preglednik drž. blagajne, 10. Friderik Fxner, sedlar, 11. Ernest Rosmann, doktor prava, 12. Franc Zollner, mestni ranocelnik, 13. Ivan Graf, steklar, 14. Ivan Juri llcrleinspcrger, kovač, 15. Karol Wagner, doktor zdravilstva, 16. Vincenc Vanino, c. kr. deželne registraturc uradnik, 17. Franc Pollak, špitalski oskrbnik, 18. Simon Pessiak, trgovec, 19. Jos. Ferdinand Wagner, lekar, 20. Tomaž Dreo, trgovec, 21. Josip Alborgelti, trgovec, 22. Mihael Kukh, trgovec, 23, Franc Aucrperger, mestni blagajnik, 24. Mihael Pessiak, trgovec, 25. Anton Reßmann, graščinski oskrbnik, 26. Martin Kamenisch, kavarn ar, 27. Andrej Herrlein, risarski učitelj, načelnik , 28. Valentin Dreo, trgovec, načelnik , 29. Dizma grof Barbo, graščak, 30. Alojzij baron Tauffrer, c. kr. okrožni tajnik, 31. Ivan Nep. Kosmann, doktor in apelacijski svetnik, 32. Anton baron Schweiger, graščak, 33. Ivan Nep. Wutscher, trgovec, 34. Anton Rudolf, trgovec, 35. Alojzij grol Gava sini, c. kr. generalni major, 36. Žiga Zois, graščak in še dva druga poleg nadvojvoda Ivana, ki seje od junija trajajoče strelske tekme udeležil in je bila vsled tega 4. oktobra njegova podoba v streliščni dvorani obešena. Freske na pročelju starega strelišča i/ je uničil časov zob. 3 2 Brežice ob Savi. V frančiškanski cerkvi: Smrt sv. Jožefa lllyr. Blatt, Ibidem, 1841, 58. 3«Laib. Zeitung. ln Führer d. d. Krain. Laudesmuseiuu, str Poročilo prof. dr. Josipa Manluani.»-' P. pl. Radlcs, Blätter aus Krain, 1862, HO.

9 Dobravica pri Igu: Sv. Gregor Veliki v glavnem oltarju; sv. Ignacij. 3 3 Jezica pri Ljubljani: Slika sv. Križa na listni strani, baje kopija po neki dunajski sliki. Oltar sta darovali Terezija Simonetti in Marija Söder. 3 4 Krško: V nekdanji grajski (Auerspergovi) cerkvi sv. Duha so tri oltarne slike iz : 1. Prihod sv. Duha, 2. sv. Elizabeta, posneta po Schoonjansovi v križanski cerkvi v Ljubljani, 3. sv. Mihael. Leskovec: 1. Marijino kronanje. Barve so prav lepe. L je sliko slabo prenovil M. Brodnik, bolje Lud. Grilc, 2. Sv. Janez Nepomuk, 3. Sv. Fabian in Sebastian. Naklo. Herrlein je narisal načrt za veliki oltar, ki ga je izvršil Janez Stimmer. Tega oltarja sedaj ni več. 3 5 Novo mesto. V frančiškanski cerkvi: 1. sv. Anton Padovanski. 2. Smrt sv. Frančiška. Krasna slika iz Orchek (ž. Hrenovice): sv. Florijan. Polhov gradeč: Marijino rojstvo v velikem oltarju. Postojna. Cerkev je bila na novo sezidana I in posvečena I Herrlein je naslikal zanjo sv. Frančiška Ser f i Rakitnik: Marijina zaroka. Razdrto: Kronanje Marijino. Sava (ž. Jesenice): Oltarna slika na ep. strani (200 X 121 cm): Sv. Anton Padovanski. 3 7 Senožeče: 1. Sv. Trojica, 2. sv. maša, simbolična slika. Sme rja (ž. Prem): sv. Janez Krstnik Stara Loka. V Strahlovi zbirki se nahaja mala slika Darovanje v templu poleg nekoliko portretov. Tu je tudi Herrleinov portret, ki ga je narisal z rdečim črtnikom Josip Hauptmann, njegov mnogoletni prijatelj. 3 8 Šempeter pri N. M. Stene te cerkve so bile znotraj poslikane s podobami iz Kristusovega trpljenja. Sedaj o njih že več let ni nobenega sledu. 3 9 Šmarje ta na Dolenjskem: za postni čas se rabi lepa slika Kristusa na križu, bila je nekdaj na Slapeh med zavrženo šaro. 4 0 Št an ga. Podoba velikega oltarja kaže sv. Antona Padovanskega pred Marijo z Ježuščkom s skupino siromakov. Turjak. V turjaškem gradu so portreti starih turjaških grofov, posneti po starih slikah, v naravni velikosti po celi dolžini." 11 Poročilo g.los. Dostala. 3 4 Schumi, Archiv, II, 1(1,5. " Zgodovina nakl. farc, str Mllthcilungcii d. h. V. f. Krnili, 1853, Poročilo župnika l'r. S. Pokorna. w Strahl, o. c. 3(i. " Ivan Sašclj, Zgod. Šempctcrskc farc, 11. Strahl, o. c Jan. Volčič, Življenje prcbl. D. M. in sv. Jožefa, X, 208. in Zgod. šmarjetske fare, Iv. Kukuljcvie Sakclnski, o. c. 113 id. in Mitih. d. Ii. V. f. Krain, 1857, 28:»Der Saal umi das Aiidien/./.iinmer waren ehemals mit Aufwand meubliert und mil

10 V Erbergovem gradu v Dolu je bil portret barona Erberga in mala slika pod steklom maročanskega poslanika, ki je potoval skozi Ljubljano. V tem gradu je bil tudi portret jezuita Antona Erberga 4 2 ( ), ki ga je Herrlein s tušem narisal po drugi sliki. Sedaj je v cesarski ročni knjižnici na Dunaju v zbirki: Sammlung der größtenteils 4 3 in Kupfer gestochenen Porträts geborener Krainer. 4 4 Herrlein je ilustriral tudi knjige. Svojemu prijatelju in podporniku knjigovezu in založniku H. Hohnu je napravil ilustracije za knjigo: SVETI KRISHOVI POT, ki je izšla v Ljubljani v velikosti 9'8 X 165 cm. Bakrorezi so natisnjeni na boljši papir kakor besedilo. Slik je 14, pa so drugačne, kakor sedaj navadne pri križevih potih, ker se prva postaja začne s Kristusom, ki krvavi pot poti. Imenuje se ta vrsta križevih potov janzenistovska. 4 5 V tretjem zvezku Hermanns Reisen durch Österreich sc nahajata dve podobi, namreč kranjski kmet in kmetica v narodni noši. Pisatelju se je 4 h zdela ta noša najznačilnejša v celi južni Avstriji, /.alo je edinole ti dve sliki sprejel v svoje obširno delo. Narisal mu jih je pa Herrlein. Kulturnozgodovinski paberki iz let Sestavil prof. Jos. West er. V arhivu deželnega muzeja kudolfina se nahaja rokopisna knjižica v mali osmerki (brez invent. štev.), ki bi po svoji splošni vsebini sicer ne zbujala znanstvenega zanimanja, a v posameznem nudi dokaj verodostojnih, tedanjo dobo kaj dobro osvetljujočih podatkov kulturnega in zgodovinskega značaja. Ta rokopis je namreč oznani ln a knjiga škocjanske farc na Dolenjskem; vezana je v trdo lepenko in šteje 236 strani, prvih 227 je paginiraiuh s tekočimi številkami, 228. (nepagin.) ima {upnikovo nemško opazko, zadnjih S pa je praznih. Na prvi strani schönen Portriten der Inhaber dieser Grafschaft und anderer uns dieser Familie, nach den uralten Originalstücken von der Kunsthand des Heim in Lebensgröße 1899, 137. behängen". 4 3 Strahl, o. c Iv. Kukuljevlč, o. c. 11.'). 4 4 Mitlheilungen d. h. V. f. Krain, 1K5H, 92. And. v. Herrlein copirt, 45 Iv. Vrhovnlk, Slikar Herrlein Ilustrator slovenske knjige, Izvest. Muz, društva, B. IV. Hermanns Reisen durch Österreich etc., Wien, 17K.i, III,.'(«>: Keine Klelderprachl aber zeichne! sich In diesem Thelle der österreichischen Monarchie mehr aus als die Kraincrisrhe. Ich hoffe Ihnen kein geringes Vergnügen zu machen, indem Ich Ihnen gegenwärtig zwey Bilderehen beylege".

11 Andrej Herrlein: Grof Rihard Turjaški in soproga Beatriks. (1774) Izvirna slika v dež. muzeju v Ljubljani. Pot. dr. Josip Ccrk.

12

13 Izvirna slika v dež. muzeju v Ljubljani. Fot. dr. Jos. Cerk. Andrej Herrlein: Pokrajina iz ljubljanske okolice.

14

15 platnic je naslov: Osnanila v Shkozianu od leta Vsebina se nanaša na dobo od prve nedelje po Novem letu (Dom. infra Oct. Circumcis. D. N. 1. Ch.), t. j. 2. januarja 1842., do Velike noči 1849 (Dom. Resurrect. D. N. 1. Ch.), t. j. 8. aprila Na koncu rokopisa (pag. 228) je citati naslednja župnikova opazka: Wird dem historischen Landesverein zu Laibach als ein wichtiges Pfarrdocumcnl zur Aufbewahrung u. zur allfälligen Benützung bei der Verfassung der Landesgeschichte eingesandt. Pfarr St. Canzian bei Gutenwerth am 15. April Joh. Salokar Pfr. u. Mandatar des Hist. Vereines". Spisovalec teh oznanil je torej župnik Janez Zalokar, znani slovenski pisatelj, sodobnik in prijatelj Metelkov, eden izmed tistih redkih mož, ki so hoteli metelčico uveljaviti. Glaser piše v svoji slovstveni zgodovini, da je ostal Zalokar zvest prijatelj metelčici, dokler je bilo možno, zakaj še je spisal v Extrabeilage zur Laibacher Zeitung" članek: Noch ein Wort über die neue slovenische Ortographie", v katerem še vedno zagovarja metelčico, dasi je že od dalje lahko veljala za odpravljeno. V tej oznanilni knjigi pa piše dosledno vse slovensko besedilo v bohoričici, le na par mestih je nekaj latinski se glasečih objav. Kakor je znano, je oznanilna knjiga nekak tednik župnijskih poslov; oh nedeljah po pridigi se ljudstvu raz prižnico oznanjujejo bogoslužni in cerkve ali župnije se tičoči posli naslednjega tedna. Ti podatki sami na sebi nimajo nikakc važnosti za poznavanje dotične dobe. A župnik Zalokar je vpletel med ta običajna obvestila tudi še druga oznanila, ki so vredna, da se tu dokumentarno zabeležijo. Zakaj na podlagi teh objav dobimo dokaj jasen pogled v naziranje preprostega ljudstva in v njega navade ter razvade; obenem pa nam pričajo, kako previden in skrben dušni pastir je bil škocjanski župnik Zalokar. Svoje ljudi je kaj dobro poznal od dobre, še bolj pa od slabe strani, in tega poznavanja tudi nikoli ne prikriva. Ce bi današnji Skocjanci čitali, kako je Zalokar njih prednike dobrohotno poučeval, jim razjasnjeval pomen in upravičenost tlake, kako jih je svaril pred puntom", kaj jim je povedal o marčni revoluciji I. 1H18., o koristi in nevarnosti nove (južne) železne ceste, ki se je prav v tistih letih gradila, kako jim je razlagal bistvo nove ustave, bi se čudili, kako malo pravih pojmov so imeli takrat njih dedje; razun tega niso znali ne sadnega drevja gojiti, ne vinske trle obdelovali, ne grozdja o pravem času brati, ne krompirja saditi, niti ž njim prav ravnati. Vsega tega jih je učil njih skrbni župnik ob nedeljah s prižnice. Hvale jim pri teh naukih ni mogel dosli izrekali, a leni češče jih je brez ovinkov pograjal kol lene, zanikarne in zagovedne farmaiie".

16 V sledečem hočem navesti dobesedno nekaj teh Zalokarjevih oznanil. Prvotno besedilo sem točno pridržal, da podam tako tudi živo sliko njegovega jezika in sloga; le v toliko je izpremenjena oblika, da sem bohoričico zamenjal z današnjo gajico in da sem namestil ločila tudi tam, kjer so v izvirniku izpuščena. Ti vzorci znova pričajo, da je bil Zalokar dober stilist, tako da njegovemu slogu tudi po dandanes veljavnih pravilih ni dosti prirekati; nekatera poučna oznanila, kakor na pr. o tlaki, so naravnost retorični sestavki, ki kažejo, kako dobro izobražen grajalnih blagostanje jezikovni čut je imel Zalokar. Iz vsega pa, tudi iz osornih in njegovih besed, veje dobrohotnost in skrb za telesno in dušno Skocjancev. * * * 1. Župnik Zalokar naroča svojim župljauom, kako jim je ravnati z bolniki, obolelimi za Dom. Sexag. kozami. Od novomeške Kresije se vam oznani, de, ker so se koze v tem kraji zlo razširile in posebno tiste, kteri stavljenih niso imeli, narhuji popadle, naj ljudje gledajo, de tacih bolnikov ne zapuste, ali pa po nerodnim ž njimi ne ravnajo. Naj hiše, kjer so taki bolniki, ne bodo preveč gorke, naj jih vun ne pušajo, naj bodo, kar je prav, odeti, naj jim od bezgoviga cvetja ali pa lipovega mlačno pijačo napravijo, vina pa, ko že tako veliko vročino tcrpč, jim nikar ne dajo. Silno napak je misliti, de vino bo takim pomagalo; se ve de pomagalo jim bo k smerti, k zdravju pa ne; zakaj v vročini, bodi kakoršna hoče, torej v vročinski bolezni ali pa, ko se pluča obotavljajo, je vino strup." (pag. 9(5). 2. Oznanilo o izuceneni" zdravniku za ljudi in živino. 184(). Dom. V. post. Pent. tudi Ker smo dobili semkaj v Skocjan z učen i ga zdravnika, se vam oznani, de bolni vsi, kteri pomoči žele, jo tukej dobe, vsak dan, in tudi za živino bolno, če hočejo." (pag. 145). 3. Nravstvene nevarnosti nove železnice. 184(i. Dom. qiiinq. Se nekaj, farmanje, bi vam rad zdej perporočil, desi vem, de neradi bogate, kadar vam kaj dobriga svetvamo; pa vendar storil bom. Vem, farmanje, de eni med vami čakajo, de, ko se bo začelo spet delati na železni cesti, pojdejo (je. Vem, de tudi ženskih nekaj, ki niso hotle služit iti, na to čakajo. Očetje in matere, bratje in sestre, gospodari in žlahla, prosim vas ler prosim za Roga in /a vaše duše, nikar ne perpustite dekleta m v tako nevarnost hoditi. Nobena poštena in pametna ženska ne gre v take kraje, in ktera gre,

17 je že zaznamnjana, kaj de je. Klera delati hoče, ima dela doma dovolj. Vsej iz naše fare naj nobena ne gre; pa sej naj tudi iz druzih far ne." (pag. 135). 4. Zdravstvene nevarnosti ob novi železnici. 1846, Dom. III. Quadrag. Po volji vikših vam tudi oznanimo, de per železni cesti se je začela in se zlo razširuje huda in kužna vročinska bolezen, ki jih vsak dan silno veliko prime in zlo inerjo, po 10, po 12 in še več en dan. Ni za take reveže tamkej ne hiš, de bi pod streho bili, ne postrežbe, pod kozolemi leže brez odeje v mrazu. Prav lahko bi se zgodilo, de bi tako bolezen kter tudi k nam zanesel; zatorej vam to povemo, de bi ne hodili tje, dokler nevarnost ne nune." (pag. 136). 5. Vojakom na Ogrskem naj se po pošti nič ne pošilja Dom. III. Quadrag. Po povelji novomeške Kresijc... se vam oznani, de so oficirji našiga Regimenta tistih kompanij, ki so zdej na Ogerskim, pisali, de žlahta soldatov tacih naj nič pošiljajo in naj ne pišejo tem soldatom, ki so zdej na Ogerskim, ker pisma take težko pridejo do listih soldatov, ki niso zmirej v enim kraji, in se dnarji poslani lahko zgube, in pa, ker soldatje na Ogerskim tacih darov zdej ne potrebujejo, ki so z vsim potrebnim preskerhljeni." (pag. 224). 6. Dva ukradena vola najdena Dom VI. post. paseha. V Krakovim v Goši so predvčeranjem dva vola najdena, ju je tal mislil mende na smenj gnati; če bi kdo po njih poprašoval, povejte mu, de v radelski grešini so." (pag. 141). 7. Dvoje zanimivih oznanil o ženinih in nevestah. a) IS 12. Dom. II. post. Kpiph. Se vam oznani, kar tiče tiste, ki pridejo k poroki, de skušnja nas je učila, de nekteri ženini in neveste ne vedo dati zapisati imen svojih staršev, to je, ne vedo, kako jim je ime bilo; posebno pa jih je več, ki ne vedo povedati, kakö so se njih matere po svojih starših pisale. Odsihmal ne bo nobeden poročen, dokler ne bo prav vedil povedati, kako je ženinovetnu očetu ime, kako materi in pa, kako se mati pišejo po svojih starših. Ravno tako tudi od nevestnih staršev, kako je nevestinimi očetu ime, kako materi in pa, kako se tudi nevestna mati piše po svojih starših. Kteri tega ne ho vedil, ne bo v poročivne bukve zapisan in torej tudi ne bo poročen, dokler ne bo vedil tega povedati, ampak bo domu poslan vprašat. De ne boste torej zaderžani, se vam to oznani. Tudi morata vsak ženin in vsaka nevesta vediti Numero svoje hiše in pa, koliko de je kteri star." (pag. 2 in 3).

18 b) Dom. IV. post Epiph. Se vam oznani, de ženini in neveste, kteri niso še 24 let stari in imajo še živih očeta, k poroki morajo tudi očeta perpeljati, de se bodo pod kri žal i, de pervolijo v poroko. Kteri ne bodo tako storili, ne bodo poročeni, dokler oče ne pride. To je zdej nova ces. postava." (pag. 133 in 134). 8. Župnik navaja svoje farmane z ostrimi besedami k opreznosti, snagi in redu. a) Dom. II. adventus. Nekaj časa semkaj vidim, de so se ljudje, kar jih je iz spodnih vasi, navadili tukej k farni cerkvi po mojim vertu hoditi, in kadar je trna z lučjo gredo. Ker po mojim vertu ni nobena ljudska cesta, ker po mojim vertu ni ne bliže ne lepši kakor tam po cesti v cerkuv iti, ker s to navado ljudje mein škodo delajo, in bi se še lahko permerilo, de, ko z lučjo meni kopičev in slame hodijo, bi nas še morebiti požgali, se vam oznani, de tega nič več ne terpim in ne perpustim, in če bi kter za to prepoved ne maral, bo pervikrat nazaj na cesto obrnjen, če bo pa silo delal, bo rubljem Dobro ohranite!" (pag. 30). b) 184,1. Dom. infra Od. Nat. D. N. I. Ch. Se vam oznani, de okoli cerkve in po hritofi ne sine nobeden srati ali kake nečednosti delati; kteriga bomo taciga najdli, ga bomo v štrafingo v komesijo poslali." (pag. 130). C) Dom. infra Oct. Circumcis. D. N. I. Ch. Tudi se vam še enkrat oznani, de fanti nov, kteri nimajo sedežev na kori, ne terpim na kori, in bodo štrafani, če bodo na kor hodili. Ravno tak«) tudi ne terpim, de bi se na postranske oltarje naslanjali, nanje klobuke, mrele, cula (!) itd. pokladali; bodo štrafani, če ne bodo marali. Tudi okoli cerkve nesnag ne terpim, bodo štrafani, ktere bomo najdli." (pag. 131). d) Dom IV. adv. Aliqttid dicendum de I u m i n a r i bu s, quibiisciiin porlautes facillime incendia causare posscnt; qitod ne fiat, summa caulella opus est. (pag. 192). c) Dom. III. Quadrag. Kakor so vaši otroci v a in nep okorni, tako ste tudi vi nam ne po k orni in navajeni, če brič s palcu za herbtam ni, ne bogati. Dans tjeden smo vam oznanili, kteri de nej la (jedcu k spovdi pridejo, in niso skorej nič prišli. Gorcnci dolcncam očitajo, de so leni, m morem reči, kakor ste v domačih rečeh in v vsitn zares leni iu ničvredni gospodari, tako tudi v božjih rečeh. Cc vam oznanimo k vašinni

19 pridu, te dni naj ti in ti pridejo k spovedi, gotovo jih ni ne vlani ne letaš. Lenoba to stori, de ne bogate. Če rečem, jutri naj pridejo k spovedi iz Hrov. broda itd berž ko ne, de ne bodo prišli. Se bodo raji kak drug dan vsi po svoji glavi nabrali in prišli, de jih bo per spovednicah kakor žerjavov, in ne bodo mogli vsi na versto priti, potlej bodo pa izgovarjali se in rekli, de ni bilo mogoče velikonočne spovdi opraviti. O gerdobija ležnjiva!" (pag. 162, 163). f) Dom. infra Octav. Corp. Christi; II. post Pent. To nedeljo je bilo oznanilo o otrocih, ki naj pridejo k prvi izpovedi. Med drugim stoji napisano: Per ti perložuosti moram nekaj staršev pohvaliti, de so za otroke vendar nekaj skerbeli, de so letaš bolj naučili jih kakor pa vlani. Vendar jih je pa nekaj še staršev v naši fari, ki otrok druziga ne uče kakor jesti, kleti, krasti itd. Nikoli skorcj, kakor se meni zdi in iz otrok spoznam, per svojih starših nič božjega ne slišijo in nič lepiga izgleda per njih ne vidijo, in vender (žalostno je reči) tacih staršev, kakor kaže, vest ne peče in se ne spomnijo, de je to njih dolžnost, ko je velik greh jo opustiti; nikoli inende se tacih grehov ne spovdö. Kaj bo per sodbi?" (pag. 79 in 80). 8. Posebno neprijetne preglavice je delala župniku poprava cerkvenega stolpa. Že I sedmo nedeljo po Binkoštih je pričel Zalokar svoje župljane nagovarjati, da bi vsak po svojih močeh prispevali za neobhodno potrebno popravljanje turna domače cerkve." A vse prošnje in naročila so ostala, kakor pričajo razna oznanila, brez uspeha. Se f). četrto nedeljo po Binkoštih prigovarja nepokornim ljudem, da hi vendar prispevali za čast svoje cerkve. Kdaj da se je stolp res popravil, se iz pričujoče oznanilne knjige ne da dognati. Zanimivo je zasledovali, s kakimi razlogi in retoričnimi sredstvi prigovarja Zalokar svojim farmanom, ki so bili, kakor je videti, sila trdokorni ljudje, kadar je šlo za kako plačevanje. a) Dom. VII. post Pent. Dans teden naj pridejo iz vsake vasi dva moža k meni, se bomo pogovorili zavoljo popravljanja turna domače cerkve. Naj pridejo richlarji in perseženi možje, če hočejo, tudi danes." (pag. 48). b) Dom. IX. post Pent. Kar tiče popravljanja turna, smo se uukrat z možmi tako zgovorili, de bo nas eden ta teilen po fari šel in zanj bral. Pride na vsak grunt po 3 f. Polovica mora biti zdej, druga polovica pa prec po vsili Svetili lelas. listi, kteri bo zdej vse plačal ali dal, bo zapisan, koliko je dal; tisli pa, kteri ne bo vsiga zdej dal, se bo podkrižal, de bo gotovo o vsili Svetih dal, kar manjka. Farmanje! Skusile, kolikor boste nar bolj mogli, de boste to vkup spravili, ker vidite sami, de turen

20 more narejen biti, in če bi se odlašalo, bi potlej le veliko več škoda bila." (pag. 49). c) Dom. XI. post Pent. Farmanje! Kakor smo bili unkrat z možmi se zmenili, smo bili dozdej poslali trikrat za turn brat. V spodnjim kraji niso ljudje nič pregovarjali, ampak so vsi pri volji bili pomagati. Hribovci pa so se eni poskrili in otroke učili legati, de niso doma, ki so bili; drugi pa so Gospodam ne le debele grobosti delali in povedali, ampak tudi nobene pomoči ne obljubili. Gori so se zgovarjali, de imajo za svoje cerkve skrbeti, kakor de bi tiste njih fare bile. Mende tedej niso pod Škocjan, in dozdej nisem še vedil, de se oni ne štejejo pod Skocjan v faro. Mende imajo tedej oni svoje učenike in mašnike v hribih. Farmanje I nikar ne mislite, de mi, ki za turn beremo, za se beremo. Okoli 100 f so, večdelj iz spodnjih krajev, ljudje dali. S temi pa ne moremo nič početi. Torej tisti, kteri so jih dali, naj pridejo po svoje dnarje, jih bomo jim nazaj dali. Nikoli bi jez ne bil mislil, de so naši hribovci tako grobi in za farno cerkuv nič vneti, v kteri so keršeni, kjer ss. zakramente prejemajo in božjo besedo slišijo. Vaši spredniki so tukej cerkuv, turn zidali, koliko tcrpljenja, vožnje, plačila je bilo; vi pa, njih otroci, boste pustili, de bo to, kar so oni k pridu vas vsih preskerheli in s tolikim trudam in kostanjem dodelali, konec vzelo. Farmanje! ne le prosta volja, ampak dolžnost vaša je, cerkuv v dobrim stanu ohraniti, ker je vaša; kdo drug bo za vašo cerkuv skrbel kakor vi?" (pag. 50, 51). To oznanilo, namenjeno za 11. nedeljo po Binkoštih, je s svinčnikom prečrtano in nato sledi za 12. pobinkoštno nedeljo ista snov, samo da je odstavek, da naj pridejo po svoje denarje tisti, ki so jih dali, izpuščen in se besedilo v predrugačeni obliki tako nadaljuje: Okoli 100 f smo, večdelj v spodnjih krajih zheračili ; s tem pa ne moremo nič početi. Večdelj so v naši fari '/2 gruntari, če eden 30 grošev k temu tako potrebuinm delu vloži, kaj je neki to taka reč? Založbe pa imajo vselej dnarjev dosti. V družili farah, v Sentjernejski itd., so že večkrat iu več dali. Če nočete zdej dati, boste pa mogli poznej več dati, ko bo veči škoda. Dokler ne bo dnarjev vkup ali pa vsaj podkrižana obljuba, ne bomo nič začeli, ampak grušt bomo odvzeli in turn vremenu iu vetrovain prepustili. Pa ste enkrat se ustili, de hočete še četerti i 11 veči zvon napraviti; ta bi pa še več košlal, turna pa nočete pred v rem ena 111 o b v a ni v a t i. Vem, de niso vsi taki, pa hribovci so veči tlel j. Tistih, kteri imajo kaj uma, to nič ne zadene. Povem vam pa vsim, de, če v kratkim nočejo ljudje ne peruesti, ne obljubiti, bomo tistim, kteri so kaj vložili, dnarje nazaj

21 dali. V 14 dneh se mora to skazati, in toliko bomo še čakali. Farmanje! Sej veste, de so cerkvene reči vse druge, vse sim dal po zastopnih ljudeh ceno narediti; če hoče to delo kter hribovcev za manjši plačilo prevzeti, če bo le dobro napravil, mu prav rad prepustim, bo pa dobiček v svojo skrinjo djal; če bo pa manjkalo, bo pa dodal, toda vse in dobro mora narediti. Hudo je, farmanje, toliko skerbi ne zase, ampak za vas imeti, pa še zgubo in škodo terpeti, in pa še zraven debele grobosti požirati. Le v nimar pustite, bomo vidili, če bo kter se najdil, de bo vam turn zastonj popravil." (pag. 52, 53). d) Dom. XIV. post Pent. Quod attinet reparationem turris, pecuniam, quam hucusque collegimus, adhuc retinebimus, usque dum spes aliquantula affulgeat, fore ut parochiani forsan pedetentim adjiciunt, ut saltem vcrnali tempore proxime venturo reparatio ista fiat." (pag. 54). c) Dom. V. post pascha. Per ti perložnosti bodo ali donesli, kar je rečeno za turu, ali pa se bodo podpisali, kdaj de bodo dali, de bomo vedli z delavci zgovoriti se." (pag. 104). f) Dom IV. post Pent. Unkrat, ko sim cegelec pobiral, ste vsi rekli, de boste za luni pernesli precej, kakor hitro bo turn začel delati se, in lejte, nobeden zdej nič ne pernese. Prosim tedej, ne odlašajte vložiti, kar ste obljubili, de ne bomo zaderžani." (pag. 107). 10. Laglje je bilo nabrati potrebno vsoto za nove levite" in masni plajšč"; zato je zadoščalo eno oznanilo Dom. I. adventus. Farmanje! Ker mi za našo domačo cerkuv potrebujemo za velke praznike novih levitov iu pa en ig a maš ni g a plajša za velke praznike, bomo zdej per sprašovanji brali zanje in ste prošeni, zakonski in ledki, podeliti, kar kteri uterpi. Če boste več dali, bomo lepši naredili, če pa manj, pa manj lepe. Upam pa, de če boste vero iu ajfer pokazali do cerkve, vam bo Bog obilno povernil. Na zadnje vam bomo pa povedali, koliko smo nabrali in vas bomo zahvalili." (pag. 188). 11. Zanimiva so tista oznanila, v katerih govori svojim župljanom o gospodarskih zadevah. Zalokar je bil veščak v gospodarski stroki, saj je bil odličen slovenski strokovni pisatelj. Zalo je pač naravno, da je svojim vernikom ob ugodnih prilikah tudi z leče povedal marsikak dober gospodarski nauk. a) Dom. XVIII. post Pent. Bog nam je ta tjeden lepo vreme dal, naša dolžnost ga je zato zahvaliti, upamo pa tudi od njegoviga usmiljenja, de bo nan (!) tudi la

22 tjeden še ga dal. Farmanje! vaša navada je, ne zelene pšenice, ne bele ajde žeti, ampak čakate, de je oboje zrelo; grozdje, farmanje, bi, če bi še ta tjeden hoteli poterpeti, dozorilo, de bi dobro vino imeli, kjer zdej še ni dosti zrelo, ki je še kislo. Sej mende vender jesiha ne boste namest vina perpravljali. Jest bi rad, de hi naše vino bolj v čast p er šlo." (pag. 56). b) Kaj ugodno priliko za tak nauk mu nudi evangelij o delavcih v vinogradu Dom. Septuag. Ker je dans s. evangeli od delovcov v vinogradu, vam hočem tudi jez nekaj perporočiti, kar mislim, de bo vam k pridu. Vem, de je v naši fari veliko lepiga in dobriga sadja, veliko lepih sadnih dreves, pa vender mislim, de jih ni nikoli preveč. Sej veste, kako prijetno je po leti, v jeseni in po zimi, ako se žlahno sadje lahko povsot dobi, koliko otrokam in odrašenim zaleže, kako lahko se tudi proda in marsikakšin krajcar zanj dobi, takö de od tega ni treba nič govoriti, ker je povsot znano. Veste pa tudi, de imate še veliko prcstorov, kjer bi lahko lepo sadje raslo in ga ni. Perporočim vam tedej, farmanje, nasadite si toliko sadnih dreves, kolikor nar bolj morete zgodniga, sredniga in pozniga sadja, žlahniga in navadniga, češenj, češpelj, hrušk, jabclk, breskov, orehov itd. Nikar ne recite: kdo bo sad dočakal? Ker veste, de, če drevesa pred škodo obvarjete in lepo oskerbljujete, kmalu sad dočakate. Iu pa spomnite se, de so vaši spredniki ga sadili in cepili, iu vi ga zdej vživate in ga bodo vaši otroci za vami. Bodite svojim sprednikain hvaležni in tudi vi kaj taciga tistim, ki bodo za vami peršli, perpravite ; gotovo, če imate dobro serce, vas bo veselilo. Tudi ne bo toliko tatov sadja, če bo povsod dovolj ga. Ker se bo zdej kmalo pomlad začenjala, vam perporočim, možje in fantje, nasadite iu nacepite sadnih dreves povsot, kjer koli seda pred živino obvarovati, tudi clo ob germovji in po hostah, ne po dvoje ali troje, ampak po sto in sto. Kaj pa škodi, če ga bodo otroci, pastirji vživali f Samo po nogradih in ob njivah visocih dreves ne sadite. Po gmajnah in po vertih pa kolikor narveč morete. Učile se, fantje, vsi drevesa cepiti, de si bosle za svoje stare dni iu za druge lepo pomoč perpravili. Bogajtc, iu kolikor nar več morete, že letaš iu potlej vsako lelo to storile iu otrokam perporočujle, de naj ga Zvesto varjejo, ker bo tudi njim k pridu, in je greh, ga hudobno poškodovati. Cc bi se drevesa včasi bolj očedila, včasi poguoile, bi vidili, kako bi rodile, kakor vinska terla, ki ima drevesno uatoro, če bi je ne očedili, bi malo ali pa nič ne imela." (pag. (is, 69).

23 c) Dom. XXIV. post Pent. Mislim, farmanje, vam danes nekaj od letašne letne povedati, kar vsim morebiti ne bo ljubo, pa vender, ker vam dobro želim, ne morem zamolčati. Sploh se per nas vidi, de gospodarstvo je v našim kraji slabo. Ljudje ne mislijo nič na hude leta, ki utegnejo priti, nič na starost, ko delati več ne boste mogli. To bi bilo prav potrebno, de bi se ljudje spametovali in boljši gospodariti začeli. Nikar ne recite: ni mogoče. Vse je mogoče tistim, kteri hočejo. So eni med vami, ki dobro gospodarijo, ti zamorejo; za kaj hi drugi ne zamogli? Letašna letna je po svetu večdelj srednja, v nekterih krajih slaba; zatorej je žito zmirej še zlo dragö; in tudi v naši fari so spodne vasi precej slabo letno letaš imele. Bo treba tedaj zlo zlo varovati, de pomanjkanja preveliciga ne ho, in zdej že prec od začetka je treba varovati, de pozneje prepozno ne bo. Letašna božja šiba, ki je nas obiskala, po božji nezapopadljivi, pa vselej pravični in ljubeznjivi modrosti, naj k pokori vabi. Bog ima v svoji shrambi še več šib hranjenih, če ena ne bo izdala, bo drugo v roke vzel; če lakot ne bo ponižala, bo vojsko in bolezni poslal. Bog nas ohvari pred vsim tem in nam daj duha prave pameti. Vina nam je letaš Bog precej veliko dal, pa se bojim, de nam bo malo teknilo, ker je slabo in v kup ne bo šlo. Nar slabši vino imajo per nas letaš tisti, kteri so ali iz neumnosti ali iz požrešnosti prezgodej brali, ko grozdje še sladko in zrelo ui bilo. Pšenice, ajde ne žanjete, dokler zrela ni, samo grozdje nezrelo berete. Boste vidili, ko bo železna cesta dodelana, kako bodo naše vina v nemar pušenc, nobeden jih kupiti ne bo hotel, ker bojo iz druzih krajev boljšima iu po ceni dovolj dobili. Tega se je zlo bati, in kaj je storiti? Vino bolj žlahno napravljati, de bo tudi naše vino ime in slov dobilo. - Ne mislite, de vam prazne reči perpovedujem, vaša škoda bo, če ne boste poslušali. Verjemite, de drugi ljudje tudi kaj vedo, ne le vi. Vaši izgovori, de gnije, de na tla pada, so prazni. Poberite, kar pade in škodo terpi, drugo pa pustite, de bo dozorilo. Če kaka hruška že zgodej iz drevesa pade, ali boste zalo hruško čisto otresli, ki nima še zrelih hrušk? Ali boste belo ajdo poželi, če je kako zerno na nji že četno? Ali boste zele precej vse posekali, o veliki maši že, če je nekaj glav gnilih? Ali ni boljši en glaž zreliga vina kakor en poln škaf ne zrel i ga, sroviga? Tudi zdrava laka srovina biti ne more, kakor nobena ne. Zatorej vas prosim, farmanje, de se bo naše vino slovilo, de kupci bodo per nas ostali, ne pa dalej šli, bogajte in vselej čakajte, de bo grozdje zrelo, kakor vselej, in bodi vreme kakoršno hoče, čakale, de ajda dozori, in je prej ne žanjete." (pag ). 14

24 12. Najpomembnejša izmed Zalokarjevih cerkvenih oznanil so pač tista, ki se nanašajo na tedanje politične razmere. To niso več suhoparna, objektivna oznanila, temveč so retorično zasnovani svarilni govori, v katerih razlaga župnik bistvo tlake, pripoveduje o nemirnih dogodkih po Evropi, o bližanju punta", o dunajski marčni revolueiji", o novem katastru" kranjske dežele, o bistvu konstitucije, o volitvah v državni zbor frankfurtski itd. Iz vsega tega je razvidno, da je Zalokar pripravljal svoje župljane na vse tedanje dogodke in prevrate v političnem življenju. Čujmo najprej, kako utemeljuje opravičenost tlake! Dom IV. post Pent. Farmanje! Slišim, de se pun t začenja v naših krajih in nekaj jih je že tudi mojih farmanov, ki so začeli ž njimi vleči. Če hočete, farmanje, moj svet poslušati, vam bom tukej povedal vse, kar k ti reči gre; zakaj jez se bojim za vas, ker vem, de še nikoli iz nobenega punta nič prida ni peršlo. Poslušajte, farmanje, de vam povem, kako se je tlaka začela. Veste, de so v nekdajnih časih vsi vaši gruntje grešinski bili; potlej pa, ko grešine toliko sveta sami niso mogli obdelati, so jih med svoje hlapce in med druge ljudi, kteri so hoteli, razdelili in jim nekaj svojiga sveta dali, de so na njih smeli hiše iu drugo poslopje postaviti, si njive, travnike narediti. Tako so gruntje začeli se. Ker pa taki gruntarji grešinam gruntov niso plačali, ki niso imeli s čem, ampak so jih le tako rekoč od grešin v najem vzeli, so bili mitni (najemni), so si grešine kaj maliga plačila v dnarjih kakor činž (obresti) izgovorili, drugo pa, ker so delovcov potrebovali, si dela 2, 3, 4 dni v tedni peš ali pa z živino izgovorili, iu to so ljudje tlako imenovali. Tako so ljudje grunte (zemljiša) prevzeli, in če kter ni hotel kontrakta deržati, s kterim je grunt od grešine prevzel, je gospod imel pravico laciga kmeta iz grunta spoditi iu grunt drugimu dati, kakor ima še dan današnji vsak pravico štanlmana spoditi, če štanlniga kontrakta noče deržati. Veliko sto let so kmetje per nas tako bili, so bili njih grunti mitni in jih niso v last imeli. To je lej ravno tako, kakor ako bi ti imel veliko polja, vinogradov itd., de bi jih sam ne mogel obdelati, bi kakšno njivo ali pa več komu dal, de bi si oudi hišo postavil in bi od nje živel, tebi pa za činž vsako leto nekaj v dnarjih plačoval, drugo pa, postavim, vsak mesec ali tjeden en dan tlake opravljal. Če bi on ali pa poznej njegov sin se li vstavil, se zoper tebe spuntal in ti ne hotel nič več tlake opravljali, bi ti pravico imel, mu njivo spel vzeli iu jo ali sam imeti, ali pa komu drugimu spet tako v štanl dali. Rajnki presvilli Cesar Jožef je grešinam vkazal svojim kmetam pervolili, de sinejo kmetje svoje grunte nekoliko plačati ali kaufrati

25 zato, de grešine kmetov ne morejo več tako lahko kakor kake štantmane iz gruntov izgnati in jim grunte vzeti kakor poprej, ampak de jih nekoliko v last imajo. Od tistiga časa so gruntje večdelj že kaufrani, in clo malo jih je že zdej, de hi ne bili. To je dobiček bil za kmeta in za gospoda. Pa veste, de s kaufertom kmetje niso gruntov popolnoma v last kupili, zakaj kaufert je bil večdelj clo majhin, po 60, 70, 80, 100 f, grunti pa so bili več vredni, po f in nekteri še več. Kmetje niso mogli zmagati toliko plačati in grunte popolnoma od grešin v last kupiti, zatorej je še veliko koptala grešinam na gruntih ostalo. Od tega ne še plačaniga koptalja morajo še kmetje činž vsako leto opravljati, činžin dnar, kazen; drugo pa z delam, s tlako, peš in živino, posebno ker grešine za svoje posestva delovcov potrebujejo. Tega koptalja, ki je še na gruntih, grešine ne morejo zgubiti, imajo po kontraktih pravico do njih, in s puntanjem kmetje ne morejo nič opraviti, ampak se le še bolj nesrečne store. Vidite, farmanje moji, takö so te reči, in prav tako vse po resnici in nič drugač ne, in kteri me in to, kar sim povedal, prav umejo, lahko spoznajo, de punt je hudobija, ki je vsi pravici nasproti in kontraktam in dolžnostim in so kazni vredni in nič dobrega ne morejo pernesti. Če bi kontrakte tako lahko ljudje overgli, kadar bi se jim zdelo, kakšna bi se tudi vam godila, ker vsak človek ima kakšen kon- (rakt s kom? Kje bi bila pravica? Kje poštenje? Kje vera med ljudmi? Kje bi kdo mogel kaj svojiga imenovati in brez skerbi imeti? Kje bi kter dolžnik hotel spoznati, de je dolžnik? Vidite, farmanje moji, kako silno vas tisti ali iz nevednosti, ki teh reči ne umejo, ali pa iz hudobije golufajo, ki vas šuntajo in k puntu vnemajo, iz kteriga nič dobriga priti ne more. Vidite tudi, de ni hudobni duh, kakor pravile, tlake iznajdil, ampak vaši spredniki so z grešinami v take kontrakte radovoljuo pervolili in grunte tako prevzeli, ki jih plačati niso mogli, in vi, njih erbi, ste v te pravice stopili, in tudi cesar ne bo pervolil, de bi ljudje puntali se in de bi sami sebi pravico delali iu stare kontrakte zatö, ki so jim zoperni, overgli. Verjemite mi, de s puntam razžalite Boga, ki hoče, de se ko n trakti derže in ki zapoveduje gosposki pokoršino in ki v svetim pismu ozuanuje, de si tist sani nesrečo iu pogubljenje nakopuje, kteri se vikši oblasti vstavlja. Cesar ima soldate, ima moč vžugati puutarje, je ena kompanija soldatov premalo, jih bo poslal en regiment, dva, tri, če bo potreba. Kaj boste vi storili? Kaj opravili? Kakšno sramoto in škodo boste imeli? Mi se spomnite, farmanje, de pred več letmi so se bili nekteri kmetje zoper turnsko grešino spunlali? Kaj se je zgodilo, ki se niso hoteli podati? Nekteri so bili ubiti, nekteri iicusmileno tepeni, nekteri

26 so ob vse peršli. Se spomnite, kaj se je pred 3, 4 letmi z nekimi kmeti Bajnovškimi zgodilo, ki so se spuntali? Cela kompanija soldatov je peršla, so jih tepli, de je bil strah, so jim vse pobrali, kar so imeli, nekterim so pa grunte vzeli. Po cesarski postavi ima gruntua gosposka pravico kmeta, ki se punta, abstiftati, to je, ga iz grunta spoditi, če kontrakta noče deržati, s kterim je grunt prevzel, in se punta. Kaj je dozdaj pomagalo kmetam, ki so se puntali? Ali nimajo zato nič tlake? Verjemite, farmanje, de jez in tudi več delj grešin, ki imamo tlačane, želimo, de bi tlake ne bilo, toda pustiti jo, dokler plačana ni, ne moremo in ne smemo. Ne moremo ker tolciga koptalja, ki je v tlaki, pogrešiti in zgubiti ne moremo, in ne smemo, ker se to brez pervolenja vikših zgoditi ne sme. Tlaka bo minula morebiti kterkrat, in prav resnično želim, de bi, pa nikdar ne s puntanjem. Po dveh potih zamore to zgoditi se: 1.) če kmetje tlako v last plačajo, kakor so jo nekteri že v klevevško grešino plačali; 2.) če cesar grešinam tlako plača, tode bi mogli pa kmetje cesarju to počasi poverniti. Nobeno teh dvojih pa se naenkrat zgoditi ne more, ne od kmetov, ker nimajo vsi toliko dnarjev, de bi mogli grešinam tlako v last precej plačati, ne od cesarja, ker tudi cesarske kase nimajo tako veliko dnarjev, de bi za vse kmete na enkrat tlako plačale. Verjemite, farmanje, de naš milostivi cesar tudi misli na vas, tudi on ve, de tlako delate; verjemite, de ni boljšiga, bolj miroljubnega serca mein njegoviga (ki noče nobenimu krivice); pa z eno samo besedo, z enim ukazani se to ne da ovreči in grešinam tolikšna škoda brez povračila narediti. Morebiti in upati je, de naš milostivi cesar že davnej misli na pota, po kterih bi se to dalo storiti; počakajte, de izpeljajo, de bo brez škode grešinam iu vam. S puntanjem bi vi utegnili njegove misli in sklepe (le) razdreti ali pa jih še bolj v daljne čase odrinili. Ne verjemite šuntarjem, naj bo kdor hoče in kjer koli hoče. (lohifajo vas iu v nesrečo spravljajo, ki vam ne bodo hoteli potlej nič ne poverniti iu pomagati, ki boste škodo imeli, ampak se bodo skrili in svoje poprešne besede tajili. Pa tudi štrafani bodo. Iz tega tedaj lahko spoznale, farmanje, de punti vas gotovo ne bodo peljali izpolniti vaše želje, ampak vas bodo v prav veliko škodo spravili; torej nehajte in čakajte, kar bodo vikši sklenili! Ce imate pa kakšno pravično tožbo, imate kresijo in lantovž in druge vikši, ondi se oglasile in pravice išite, ne s puntam. Ktir ima pamet, me bo zaslopil in se potem ravnal." (pag ). 13. Župnik daje posestnikom navodila, kako naj se ravnajo pri novi cenitvi zemljišč. Iz raznih njegovih opominov razvidnim, kako so bili

27 kmetje navajeni cenilcem vedoma napačne podatke podajati, da so se radi prepirali in se v ta namen celo korajze napijali" itd Dom XVII. post Pent. Farmanje! Slišali ste, de so naš presvitli cesar po prošnjah deželnih stanov pervolili, de bo naša krajnska dežela še enkrat šacana, zatö ker so se povsot ljudje pertožili, de pervo šacilo ni bilo po resnici in pravici. Ker naš presvitli cesar nočejo nobenimu krivice in kmetiškiga, takö potrebniga in koristniga stanu nočejo in brez velike škode cele dežele tudi ne morejo zatreti, se bo pa naša dežela še enkrat cenila. Že so komisarji poslani in bodo precej se po komisijah razšli. Boste že zvedili, kdaj de bodo do nas peršli. Prejden pa se to zgodi, vas hočem, farmanje, od teh reči nekoliko podučiti, ker veste, de je na tem silno veliko ležeče. 1. Farmanje, skerbite, de bo vsak per svojih delih, per njivah, travnikih, nogradih in hostah, in de bo vsak svoje posestvo odkazal in de ne bo germovje za nograde, spašina za travnike itd. šacovano, de tacih pomot potlej popravljati ne bo potreba. 2. Kar boste govorili, govorite s premislikam in moško, vsih nepotrebnih besedi in okolistav se zaderžite, tudi vsiga vpitja itd. se varujte, ker bi vas zato le zaničovali, ne pa poslušali, in bi tako sami sebi škodovali. Možje, rihtarji in persežniki bodo sicer od vsiga mogli nar bolj odgovor dajati, pa vender tudi gospodarji vsak od svojiga. Pametne in umne, ob kratkem zastopno povedane besede se perležejo iu jih vsak rad posluša, neumnih pa je kmalo preveč. Torej trezni bodite, ne pijani, ker pijanost ne da nobene prave serčnosti, ampak le prav veliko neumnosti. Bodite manirlich in resnični, pa nič boječi ne. Pesnica bo nar bolj veljala, zvijača in laž malo časa veljate. Me bo veselilo, če bodo moji farmanje povsot prav pametno in možko govorili, de bo čast nam in k pridu. Zatorej poprej vse prerajtajte in vse premislite, koliko vsako obdelovanje košta in koliko praviga resničnega dobička veržc. Moremo biti eden za vse in vsi za eniga, to je, vsi vkup deržati. 3. Kteri so bolj umni in zastopni med vami in znajo prav na kratko vsako reč dopovedati, tisti naj se komesarjev bolj derže in naj zäse iu za sosede po resnici iu pravici govore in možem, ki bodo šacovali, naj pomagajo. Nikoli ne recite, ta ali ta njiva je boljši, tudi od sosedov ne, iu če bi tudi sovražnik bil. Farmanje! Ker naš presvitli cesar nam gotovo dobro hočejo in nas nočejo nesrečnih storiti, ker mi vemo, de davki morajo bili in je naša dolžnost tako k sreči kraljestva pomagati, se davkov ne moremo ubraniti, pa tudi povedati vender smemo, de bi tudi mi radi živ-

28 I jen ja veseli, ne žalostni bili, in de jim le to damo, kar zamoremo, ne, kar ne zamoremo. " (pag ). 14. Na praznik Marijinega oznanjenja, t. j. 25. marca 1848., torej II dni po dunajskih marčevih dogodkih, je Zalokar s prižnice povedal, kaj se je zadnje čase po svetu prigodilo, kako se je revolucija iz Italije prek Francije in Nemčije razširila tudi v Avstrijo in bruhnila na Dunaju in v Gradcu na dan. Previdno svari svoje ljudi pred nepremišljenimi koraki, češ, naj rajši počakajo in naj ne skušajo sami s silo kaj doseči. Kar bodo drugi dosegli, boste tudi vi". S temi besedami končava svoje kaj premišljeno in pomirljivo sestavljeno oznanilo Dom. III. Quadrag. Sabato antea, die festo A n n u n c i a t. B. M. V. Farmanje! dans 14 dni, 1. nedeljo v posti, sim vam bil že nekaj med pridgo povedal, de se čudne reči po svetu gode. Takrat še vi niste nič vedli, kaj; zdej pa že sami veste, de se hudo vreme že semkaj vleče. Ker ljudje veliko govore in ne vedo, kaj je, vam hočem dans vse razložiti, kar je v cajtingah iu druzih pismih, ki smo jih dobili, povedano, de boste vedli, kaj de je in kako se vam je v tih čudnih okolistavah zaderžati. Poslušajte! Znano vam je, de že od vlanske jeseni so po v si h laških deželah strašni p u nt je in zatö so naši soldatje in veliko regimentov iz druzih est rajskih dežel na Laško šli. Kar je Laških dežel pod našim cesarjem, je ondi zdej vse polno estrajških soldatov iu ni še dozdej ondi nič vojske bilo in je beri ko ne tudi ne bo. Med tem je ta dan pred s. Matijam letaš v Parizu na Francoskim na enkrat strašiti p u n t vstal, takö de je njih kralj Ludwik Filip mogel bežati (in se skrili). Gcrdo so kraljeve hiše po leni razrupali. Cc vprašamo, zakaj so to storili, ne moremo v cajtingah nič praviga, veljavniga uržoha najti. Samo to najdemo, de je perložnost dala k puntii prepoved, de ne smejo na balih početi, kar bi hotli. Ta francoski p u n t je hitro pcrhruniil v nemške dežele in v vse kraje; zagnale so berž pulite nemške dežele per Rajni, virtetibergska, hesenska, pajerska, iu so ljudje persilili svoje kralje jim tri reči pervolili: 1. de smejo pisati v cajtingah iu v druzih bukvah, kar hočejo, iu govoriti tudi od vikših, kar hočejo, de nobeden jim tega ne sme braniti. 2. N a z i o- nalgardo, to je, pravico, de ljudje imajo za svojo hrambo svoje soldate, kralji pa spet svoje, kakor de bi kralj in pa ljudstvo ne bili vsi eno, ampak sovražniki med seboj..'(. K o n s I i I u c i j o (vstavo), to je, postavo in pravico, de podložni vsili krajev smejo vkup priti v velko mesto, smejo izvolili po postavi svoje namestnike, de bojo za njih govorili iu vkup sklenili, kar je kraljem treba dati in storili iu druge na-

29 prave po deželah napravljati. Po tem je 14. dan tega mesca, ki smo še v njem, to je, ravno pred enajstmi dnemi, ko smo se nar manj nadjali, zahrumil punt tudi na Dunaji in drugi dan potem tudi v Gradcu in so persilili našiga milostiviga in dobriga Cesarja jim tudi te tri reči pervoliti, namreč prostost v govorjenji in pisanji, nazionalgardo pa konstitucijo. Perve dve reči je Cesar precej pervolil; za tretjo pa je obljubil poklicati na Landtag na Dunaj iz vsih dežel nemških, laških in slovenskih, kar jih je pod Cesarjem, te, ki so že dozdej imeli pravico, gospoda in burgerji, na landtage hoditi, za kmete pa še posebe več, kmečke ljudi ali pa druge, ktere bodo kmetje sami izvolili in za njih govorili, kakor bo v kratkim oznanjeno, kdaj in kako. V Gradcu pa niso le samo to hoteli, kar Dunajčanje, ampak še veliko druzih reči, ki so jih do Cesarja poslali, de jim naj pervoli, postavim, de bi dac nehal, postava za štempelne druga bila, de bi sodbe krajše in očitne bile, in take reči. Teh gracarskih reči pa ni še dozdej nobena pervolena, ampak je obljubljeno, de se bo od teh in še druzih reči na velkim landtagu v zboru govorilo, in kakor bodo vsi vkup tam sklenili, bo veljalo. Vas tedej opominjam, farmanje, ostanite per dozdejni postavi mirni in čakajte, kar bo skleujeniga. Ne bodite silni, ucusmilcm, hudobni, ampak modri in pametni, de ne boste v škodo peršli. Vse dozdejne pravice naj se opravljajo kakor dozdej, de ne boste nikomur škode delali, tudi gospodi ne. Polerpitc, de greha ne bo, in pa, de ne boste sami sebe zavirali, če bi nepokojni bili, in bi se morebiti zavolj vas velki zbor tako berž oznanili ne mogel. Govoriti nam je zdej scer perpušeno, pa sami si vendar pravice delati ne smemo in druge ljudi v škodo perpravljati. Čc bojo te reči dobre ali ne, Bog ve. Upati je, de bo marsikako polajšanje za ljudi. Na drugi strani pa se bojim, de bo tudi veliko hudiga iz tega peršlo. Pervič že, skorej vsak bo soldat. Drugič, med veliko dobrimi bukvami bo tudi veliko zapeli vih in slabih, ki nevedna mladost rada po njih seže iu nejevero iu sirup iz njih pije. Dalej se bojim, de bodo ljudje cerkuv in keršanskc nauke še bolj zaničovali kakor dozdej, iu pa mislim, de v taki persileni narcdbi bo ztnirej z.eruo in kal ležalo prihodnih pogostnih puntov. Iz pu n tov je malokdaj sekaj prida peršlo. V čudnih časih živimo, samopašnost tika, pametni ljudje se jokajo. Hudobija kraljuje, poštenost je zaničovana, vera ugasuje, mende z a d n i časi sveta se bližajo. Farmanje! Verjemite, de vam dobro hočem, bogajte, boste vidili, de bo prav. Ko bo vihar minul, nas bodo hvalili. Kar bodo drugi dosegli, boste tudi vi." (pag ).

30 15. Belo nedeljo I naznani župnik volivno postopanje za volitve v državni zbor v Frankfurt. Bile so to posredne volitve po volilnih možeh. Dalje se tudi še napoveduje volitev v državni zbor na Dunaju, ki bo sklican na podlagi Ferdinandove konstitucije Dom. in albis. 30. april. Po povelji vikših Ljubljanskiga lantovža 20. dne tega mesca in novomeške kresije 23. dne tega mesca se vam oznani ta tako velika in imenitna reč, de v vsaki fari bo pojutrišnjim ob 9. dopoldne voli tu v tistih mož, kteri bodo potlej v vašim imenu in kakor od vas pooblasteni volili može, ki pojdejo čez malo dni na Nemško v mesto Frankfurt, da se bo tam začelo delo in takö rekoč osnova konstitucije za vse nemške dežele. Vsi posestniki imajo pravico voliti, kteri niso zavoljo kake pregrehe zaperti ali pa kteri od vbogajme ne žive. Vsi drugi pa imajo to pravico in oblast. To volenje bo v naši fari taköle. Pojutrišnjim ob 9. zjutraj imajo priti semkaj v Skocjan in bo tukej v farovžu volenje iz vsih vasi gospodarji, ne le iz Mokronoške, ampak tudi iz Kerškc komesije, Zakrakovčanje, in bodo od 500 duš do 800 in KKK) izvolili cniga izmed sebe, tako bo v naši fari, ki ima čez 4000' duš, 8 ali pa 7 izvolenih, iz vsake gmajnje eden. Od Kresije postavljen komesär per ti reči per nas so g. Andolšek, c. k. Mokronoški davkov prejemar. Premislite tedej, kteriga boste iz vsake gmajnje ali srednje drugi izvolili, de ne bo volenje predolgo terpclo. Iz naše kresije bo takö potlej v treh krajih od teh od furmanov in gmanj ali sredinj izvolenih mož volenje tistih mož, kteri pojdejo v Frankfurt. V vsakim teh treh krajev, namreč v Novim mestu, v Kočevji in pa na Mirni bodo vsi ti prej izvoleni volili enega moža ali pa gospoda, v kteriga imajo zaupanje, de pojde v njih imenu v Frankfurt. Takö bodo v naši dolenski Kresu za to izvoleni 3, v Ljubljanski Kresii tudi 3, v postojnski 1, tedej iz cele naše dežele 7. Koroška dežela je tudi pod naš Lantovž; v celovški Kresii bodo izvoleni 3, v Blaški pa 2, to jih je 5. Vsih pa na Kranjskim in Koroškim 12. Iz naše fare itd. pojdejo, kadar bo povedano, ti od vas izvoleni, de bodo v vašim imenu volili cniga, kteriga bodo hoteli, v novo mesto. V novim mestu bodo vsi ti od fär in sredinj izvoleni možje, kteri so v kresiiskim (?) vkazu k novim mestu djaui, volili cniga, kteriga bodo boleli, de imajo zaupanje vanj, de bo v njih imenu vedil govoriti za nje. De za takö veliko opravilo in na Nemškim, kjer le samo Nemško govore, in ko bo okoli 1000 tacih iz vsih nemških krajev poslanih, prebrisanih učenih in modrih mož iu gospodov izbranih, ki bodo velike '.Catalogus deri" /a I navuja 411)0 dui.

31 reči imeli premisliti in presoditi in postaviti, le taki, ki so nemškiga jezika dobro vajeni, dobro učeni, skušeni in vse potrebe naše poznajo, so izvoliti, sami lahko spoznate. Potlej, ko bo v Frankfurtu to delo dodelano in od vsih podpisano, bo (upamo) v naših deželah volenje za veliki zbor na Dunaji, kjer bodo vsi deželni stanovi iz vsih deželj izbrani in tudi kmetijski ljudje, ali tisti, kteri bodo od njih izvoleni, kakor je upati, poslani, de bodo nove postave naredili, in za kmete tudi posebno (za tlako in druge reči) 2 govorili in postavili. vam je treba vse to premisliti." (pag ). Vidite tedej, kaj je to in kaj in kako IG. Zadnje oznanilo političnega značaja se tiče nove konstitucije Dom. III. Quadrag. V četrtik 11. dan sušca je leto, kar so presvitli Cesar Ferdinandi, vlani svojim ljudstvam konstitucijo dali. V zahvalo te tolikšne prigodbe ho po povelji Ljub. škofije v četertik zjutrej v ta spomin peta m a š a in z a h v a I j n a pese m." (pag. 225). * * Ob sklepu te črtice mi bodi dovoljenih še nekaj splošnih opazk o zgodovinski vrednosti takih paberkov iz oznanilnih knjig. Župnik Zalokar je prav dobro uvideval kulturnozgodovinsko važnost take knjige in jo je tudi poslal deželnemu zgodovinskemu društvu zur allfälligen Benützung bei der Verfassung der Landesgeschichte". Pomislimo, koliko takih drobtin bi se dalo nabrati iz oznanilnih knjig drugih kranjskih župnij in še iz starejših dob. Toda, kje se hranijo vse te knjige? Dosti jih ostane gotovo doma v župnijskem arhivu, nekaj jih je izvestno tudi v škofijskem arhivu, toda mnogo se jih je najbrž tudi že pozgubilo ali založilo. Ali bi ne bilo umestno, da bi se vse še ohranjene oznanilne knjige shranile na enem mestu, ali v knezoškofijskem ali pa v kranjskem deželnem arhivu? Preiskovalcu domače zgodovine bi bilo delo s tem olajšano ali sploh omogočeno; zakaj prav v teh knjigah utegne najti toliko zanimivih in važnih podrobnosti, da z njimi lahko zamaši vrzeli, ki motijo kulturno sliko v celoti. Tudi jezikoslovec bi našel v njih marsikako drobtino, ki doslej še ni zabeležena. 3 3 Kar je v oklepaju, je v rokopisu prečrtano. 1 Tako na pr. rabi Zalokar za ljubljanske ali tržaške najileneke, ki so jih imele škocjanske žene v rep, izraz cesarski otroci". Prim.: V soboto naj pridejo semkaj tiste žene, klere imajo cesarske otroke, s svojimi pisniami po plačilo za '/. leta.* (pag. 17). Ali: naj pridejo po plačilo" tiste žene, ktere imajo teržaške ali pa ljubljanske otroke v reji." (pag. 11). Dalje:

32 K političnemu programu Antona Auersperga Priobčil dr. Jos. Tominšek. Pravo politično ter parlamentarno delovanje grofa Antona Auersperga se začenja z letom Dne 29. aprila I je bil namreč izvoljen za člana derzavnega svetovavstva" (Reichsrat), in sicer kot zastopnik Kranjske. To vest so zabeležile Bleiwcisove Novice v 19. listu, dne 9. maja, kot novico z 2 Dunaja. V prihodnjem (20.) listu, z dne Hi. maja, pa so v obliki 3 dopisa iz Ljubljane 4 novoizvoljenemu državnemu svetniku posvečene sledeče besede: Kakor je novica, da je slavni naš grof Anton Aucrsperg v državno svetovavstvo poklican, bila radostno sprejeta, tako bojo naši rojaki tudi z velikim veseljem brali vrstice, ki smo jih posneli iz nekega gospod grofovega pisma od 9. t. m., ktere sicer niso namenjene občinstvu, pa se nam na vsako stran tako važne zdijo, da nam prijazni gospod ne bojo zamerili, da jih povemo svojim bravcom: Da bi pač mogel tako srečen biti"" pravi v omenjenem pismu grof Aucrsperg med drugim gospodu doktorju, ki mu jc svoje veselje razodel nad njegovim poklicom v državni zbor - spolniti to, kar od mene pričakujete in saj nekoliko koristiti predragi deželi, ki me jc rodila in ktero serčno ljubim?"" Tisti gospod doktor," ki jc bil Auerspergu časlilal in je zdaj s takim veseljem sprejel Auerspergovc obljube, je bil seveda Bleiweis sam. Kakor pa je Bleiweis z veseljem pozdravil Aucrspcrgovo izvolitev in kakor se je požuril, širši javnosti sporočiti slovesno obljubo izvoljenčevo glede koristij predrage dežele", tako je bil neprijetno izneiiaden, ko se grof Aucrsperg pri prvi dani priliki u i oglasil za pravice prebivalstva svoje rodne dežele. Pri seji dne 21. junija se je namreč pri V sredo ol)!). dopoldne se bo /a cesarske otroke plačilo od vlansklga družino polleto tlikej v farovzu delilo. Kteri imajo take otroke v reji, naj jih v sredo, semkaj prepeljajo iu svoje kontrakte naj seboj preneso." (pag. 148). Jutri ob!). se bo plačilo delilo tukaj v farovzu ženam za tiste otroke ktere imajo iz I. j u b I j a n s k i g a ali Trza škiga Spi ta I a." (pag. 211). 1 Ol. S. Hock, Anton Auerspergs (Anastasius Grüns) Politische Reden und Schriften, Wien 1!XM> na str. IX. J Novice IHM, str Novice IKbO, slr. 15!). ' Ti dopisi izvirajo redno Iz lileiweisovega peresa.

33 , razpravi o zemljiških knjigah naknadno sprožilo jezikovno vprašanje; vse narodnosti so odločno zastopale svoje stališče, zlasti Madžari in Hrvatje (Strossmayr!), za Slovence pa je Aucrsperg molčal. V Ljubljani 5 je to zbujalo sum, ki mu je dal Bleiwcis v pismu do Auersperga (dne 1. julija) v toliko (dasi očitno v diplomatični obliki) duška, da je državni svetnik čutil nekako nezaupnico in da je smatral za potrebno, svoje postopanje v obširnem dopisu pojasniti in s tem opravičiti. Ta Auerspergov dopis z Dunaja z dne 12. julija, se je našel v Blciwcisovi korespondenci. Glasi se tako:»euer Wohlgeboren! Verehrter Herr Profeßor! Wenn ich Ihr überaus intereßantes und für mich so schmeichelhaftes, mir durch I Irn. Bürgermeister-Stellvertreter Guttmann überbrachles Schreiben vom s c l " d. M. erst heute beantworte, so wollen Sie dieses unlrciwillige Versäumniß freundlichst durch den Umstand entschuldigen, daß ich sowohl zur Zeit des Hierseins der Laibacher Deputation 6 als auch seither von so vielseitigen und durch ihre Maßcnhaftigkcit last betäubenden Geschäftsobliegenheiten meist ungewohnter Art in Anspruch genommen war und noch bin, daß es mir fast unmöglich ward, ein Stündchen freier Muße zu erübrigen. So sehr ich mich durch den Iicifall, den die Novice meiner Ernennung zum Reichsrath zollten, ermuntert und geehrt fühlte, so nahe geht mir auch der in Ihrem Schreiben implicite ausgesprochene Tadel meines Schweigens anlaßlich der im Keichsrathe jüngst per incidens verhandelten Sprachenfrage; (ließ um so mehr, als mir jener Tadel ein unverdienter zu sein scheint. Sie wissen so gut wie ich selbst, daß meine Ernennung zum 5 l'rim. Novice 1800, str. 207, Ta d e p u t a c i j a ima sledečo zgodovino: /. razlogom, da se prihranijo upravni stroški, je baš tedaj sklenila državna uprava, da se, kakor drugim manjšini deželam, tudi Kranjski odvzame deželno glavarstvo; Kranjska hi se naj združila s Tržaško iu Goriško v eno glavarstvo s skupnim sedežem v Trstu! In tako se ho ravno narobe zgodilo, kakor smo mislili, da namreč deželno poglavarstvo za Tržaško, Goriško iu Kranjsko pride v Ljubljano," pišejo Novice 18(10, str. 100, z dne 20. junija 1800, kot dostavek k tej zalostnl novici," ki je prcdvccranjim osupnila naše mesto." V prih. (2(1.) številki (27. junija) na str. 207 pišejo Novice obširneje o tej nameri, ki se namerava takoj Izvšlti: s 1. julijem bo Tržaško glavarstvo prevzelo opravila dosedanjega Kranjskega, konec meseca oktobra pa neha blizo do malega vse. Ta novica je poterla celo deželo tako," da je ineslna župani ja" sklenila, nemudoma poslati depulacijo k cesarju, češ, morda se še da zabranlti nesreča ;»zakaj tudi I je bil 29, novembra že ukaz sklican, da se ima deželno poglavarstvo Kranjsko podvreči št a j.irskemu, iu že so vozovi, ki so tirali kaucelijske akte v Gradec, bili v Krasu ji. kar je prišel Ki. dee. ukaz, ki je preklical unega". Dne 2. julija je odšla d epu tac i ja na Dunaj (prlm. Novice str. 210) iu jc dosegla toliko, da so ji cesar obljubili, da se bo ta reč še enkrat prcvdaiha". (Novice 11. julija, str ) S to depulacijo je došlo na Dunaj tudi Bleiweisovo pismo s 1. julija in po odhodu deputacije je pisal Aucrsperg svoj odgovor.

34 Rcichsrathe ganz gegen meinen Wunsch und Willen, gegen meine Neigungen und Gewohnheilen erfolgt ist. Gehorsam und Anstandsgefühl verpflichteten mich zur Annahme des wahrlich nicht rosigen Postens. Ich bin ein trotz meines Sträubens zum Kriegsdienst aßentierter Soldat; als solcher aber will und werde ich meine Schuldigkeit thun, aber ich muß auch darauf gefaßt sein, daß jene, die nicht selbst im Feuer stehen, für die Beurtheilung meiner Pflichterfühlung nicht immer den richtigen Maßstab mitbringen. Ich bin ein Freund geordneten Vorgehens und würde es noch jetzt für einen Fehler halten, wenn ich in der Sitzung vom 21. v. M. in s t c n Ihrem Sinne das Wort ergriffen hätte. Sich an einer unvorgesehen zur Unzeit und am unrechten Orte zufällig entbrannten, die Wogen der Leidenschaften unvermittelt aufbeschwörenden Debatte bctheiligen, hätte soviel geheißen, als die Maße der von allen Seiten auf ein fremdes Terrain geschleuderten Steine des Anstosses auch meinerseits (ohne Noth und Aussicht auf irgend einen Erfolg) durch einen neuen Stein vermehren zu wollen. Die Nation alitäts- und Sprachenfrage ist ich verkenne es durchaus nicht eine der Lebensfragen für Österreich, die gelöst werden muß, aber nach meinen Ermessen im Wege der Verständigung und Versöhnung am besten zu lösen sein wird. In dem Comite zur Beurtheilung des Ministcrialbudgels für Cultus und Unterricht wird diese Sache zunächst zu betreten, dort die Vermittlung der Gegensätze zu versuchen sein; denn dort ist der ()rt, wo die ganze Sache hingehört. Ist in diesem Comite dem ich zwar nicht angehöre, da ich in zweien andern beschäftigt bin durch ruhigen Austausch der Meinungen das Terrain der Verstlndigung geebnet, wird die Frage dann in einer reiferen, milderen Form vor das Plenum gebracht und das leitende Piin zip Festgestellt werden können. Ist das Prinzip aulgestellt, so ergibt sieh dann die lohnende A n w e n d u n g auf die praktische D e t a i 1 b e h a n d 1 u n g in S c h u I e u n d K i r e h e, i n Amt und Geschäft daraus vom selbst. Daß ich ein Herz für die Staatseinheit Österreichs habe, ein Herz für mein 11 e i m a t v o 1 k und d e ß e n gedeihliche E n t w i c k l u n g u n d d a ß ich in diesem Sinne da oder dort, wo die paßende Gelegenheit dazu an mich herantritt, zu wirken trachten wcnlr, das glaube ich Ihnen nicht erst ausdrücklich versichern zu sollen. Ob ich darüber Reden halten werde, denen zu lauschen der Mühe lohnt, weiß ich nicht. Ich werde nicht schweigen, wenn ich ein Intereße, das zu vertreten ich den patriotischen beruf in meiner Hrust fühle, wirk lieh gefährdet oder bedroht sehe und wenn sich kein geübterer M u n d findet, es zu v e r t h e i d i g e n. Aber bloß reden, um nur geredet zu haben, werde ich nie. Ich mache kein Hehl daraus, daß ich zum Schön- und Vielredner keinen beruf in mir fühle, indem die eigentliche Rednergabe, dieses edle (lesehenk des Himmels und der parlamentarischen Erziehung, mir fehlt und nicht so schnell zu erwerben ist. 7 7 Prhn. kar se o Auersperga v tem o/.iru porota oil druge strani (Ariielh, Aus meinen Leben, II, IIb); a/. sem citat posnel po omenjeni II očkov i knjigi, Umleitung VI : Fr (Aucrsperg) besaß weder Schlagfci tlgkcit noch Geläufigkeit im

35 Darum werde ich, wenn ein anderer dasselbe, was ich zu sagen hätte, eben so gut oder beßer, als ich es vermöchte, bereits gesagt hat, weder die Zeit und Geduld der Versammlung noch die Dinte oder Druckerschwärze der Steno- und Typographen nutzlos vergeuden. Entschuldigen Sie freundlich, verehrter Herr Profesor, diese etwas breit gerathene Erürtung und entziehen Sie mir darum ja nicht ihre ferneren gütigen Mittheilungen, durch die ich auf Manches aufmerksam gemacht werden kann, was mir bei der großen Entfernung von meiner Heimat vielleich sonst entgehen könnte. Ich kann es nicht genug betonen, daß ich dafür sehr dankbar und meinem Geburtslande vielleicht hie und da nützlich werden könnte, wenn ich mit ihm durch so freundliche und einsichtvolle Vermittlung wie die Ihrige in stetem herzlichen Zusammenhang zu bleiben vermöchte. Mit dem Ausdrucke etc. Wien, am 12. Juli Euer Wohlgeboren aufrichtig ergebener A. Auersperg.«To pismo je Bleiweis jako spretno porabil v tolažbo domačinov in za moralični pritisk na Auersperga, ki ga je čutil pač edino Auersperg iu ki ga razumemo tudi mi šele zdaj, ko imamo v rokah izvirnik pisma. V Novicah" z dne 25. julija (str. 239.) je namreč Bleiweis, ne da bi naravnost povedal, odkod ima informacije in kdo jih je povzročil, objavil sledeči (svoj!) tlopis Iz Ljubljane": Ker se je v deržavnem zboru preuz.višeni gosp. škof Strossmajer že tako krepko oglasil za narodne pravice slovanskega naroda iu ker se bratje naši na 1 lorvaškem in Slavonskem radujejo že nad zaželjenimi preuredbami, ki jim jih je iz cesarjevih rok prinesel novi ban Sokčevič, za pravice slovenskega naroda pa se na veljavnem mestu še ni slišal dosihmal noben glas, da bi se tudi njemu dalo, kar se daje drugim narodom našega cesarstva in mu tudi po pravici gre, dobivajo Novice od mnogih strani v nekaki boječnosti pisane pisma, češ, da bo slovenski narod spet zadnji ali da se mu celo ne bojo dale pravice, ki grejo njegovemu jeziku v šolah, kancelijah itd. Čeravno se verno zanašamo na cesarjevo besedo, ki jc... zagotovila vsakemu narodu brez izjeme njegove pravice, iu čeravno radostni pričakujemo, da bojo slavni škof diakovarski tudi Slovence pod krilo svojega blagega rodoljubja vzeli (ker le Kranjci imamo svojega rojaka v deržavnem zboru, vsi drugi Slovenci pa nobenega), moramo v tolažbo boječim za gotovo povedati, da tudi naš grof Anton Auersperg, čeravno ni v zboru 21. dan p. m.»svojega Sprechen, und nur wenn ihm lungere Zeil zur Vorbereitung gegönnt war, brachte er oft schöne uiiil tiefe Gedanken, aber auch diese in so holpriger Form vor, daß es allezeit genußreicher war, seine kede zu lesen, als sie zu hören". Tu nedoslatek je očitneje stopal na dan šele v nastopnih letih, a značilno je, svojslvo Auersperg pribil opravičujoče! že zduj. da je to svoje

36 glasa povzdignil«, se bo, kadarkoli bo treba, potegnil za»ljudstvo svoje domovine«." Nato slede deloma v izvlečku, deloma v doslovnem prevodu citati iz navedenega Auerspergovega pisma, in sicer tisti, ki smo jih zgoraj označili z razprtim tiskom. Odkod ima Bleiweis te citate, je dal le slutiti iz neke mimogrede dodejane opazke (»nam je dalje slavni grof zagotovil"). Ako vse te vljudne (Bleiweisove) besede pazno čitamo, nam ne bo prikrito, da je potrošen po njih hud poper za adresata Auersperga; pomislimo le, da se on šele na tretjem mestu omenja kot branilec naroda, ki ga zastopa, in da se v tej vlogi apostrofuje kot kranjski rojak Slovencev. S tem se je Bleiweis odzval na Auerspergovo pikro opazko na koncu drugega odstavka njegovega pisma ( jene, die nicht selbst im Feuer stehen, für die Beurtheilung meiner Pflichterfüllung nicht immer den richtigen Maßtab mitbringen"), ki meri pač tudi na Bleiweisa! Istovetne z direktnim pozivom, kam naj obrne Auersperg smer svojega nastopa, pa so besede, s katerimi zaključuje Bleiweis svoj dopis: S polnim zaupanjem moremo tedaj pričakovati, da mož s takimi domoljubnimi misli(mi) in ker so mu naše nadloge dobro znane, bo iskren branivec naših narodnih pravic v državnem zboru in da, stopivši v kolo s gosp. škofom Strossmajerjem, se bota oba krepko potegnila za blagor Avstrii vseskozi zvestega Jugoslovaustva..." Besede se glase kaj enostavno in nedolžno, a kdor presodi položaj, ta sliši v njih očitke iu si more tudi slikati občutke, ki so pač navdajali Auersperga ob priporočenem mu pobratimstvu. V vljudni obliki se tu že borita poznejša politična nasprotnika; spoznavamo pa tudi že oba: Bleiweis prebrisan in previden ter zato uspešen organizator iu propagator, Auersperg ein Freund geordneten Vorgehens", kakor pravi sam. Ta epizoda nam obenem kaže, da je v Novicah treba iskati nekaj več nego le naivnih notic za člane Kmetijske Družbe; a o Bleiweisu more izreči sodbo le tisti, kdor ga študira, obsodbo seveda vsakdo, kdor le minio gre". < >l>ja\ Ija Avg. Žigon. Izpopolnili mi je mogoče z novim prispevkom danes ono zbirko Čopovih listov in osnutkov, ki jo je objavil Zbornik Malice Slovenske zal. 100M. (na straneh K!) HO). V IV. poglavju, ki govori o celotnosti,

37 oz. necelotnosti tiste Levstik-Guttmanove" zbirke, sem že naglasu takrat, da ima vsaka izmed tam objavljenih listin Čopovih gori v desnem kotu po eno svojo črko iz abecede, zaznamovano s svinčnikom (kar sem tudi ponatisnil tako, kakor sem to našel v izvirniku), a da vrsta črk ni po abecedni zaporednosti popolna, ampak pretrgana, in če oklenem, kar je tam manjkalo takole pomanjkljiva: (a), b, c, č, d, e, (f, g, h), i, j, k, (1), m. Vpraševal sem že tam, ali nam je šlo v izgubo teh pet listin? Kar ob pregledovanju rokopisov licejske knjižnice zasledim štiri, na isti način kakor v Zborniku V. gori v desnem oglu prve strani s posamno črko zaznamovane listine izpod Čopovega peresa, in sicer zaznamovane tudi tu s svinčnikom, in celo z isto roko, kakor tam takrat v Guttmanovi skupini, le da tu s črkami: f, g, h, 1. In ravno te črke manjkajo v oni vrsti, ki jo je objavil Zbornik Matice Slovenske! Potemtakem se nam tu zdaj izpopolni tista abecedna vrsta iu ž njo zbirka listin Čopovih, vsa od b m, torej vsa do edine in same prve črke a, ki je tudi tu nisem našel ohranjene. Naj sledi ta četvorica po abecedni zaporednosti njihove signaturc, ne po kronološkem njih redu. Pripomniti moram le še nekaj besed o pomenu različnega tiska v tej objavi. Kar stoji tu z manjšimi črkami v oglatih oklepajih [gelinder], je v izvirniku Čop sam pač prvotno zapisal, a kesneje prečrtal; kar pa stoji v navadnem tisku med dvema navpičnima oklepajema wehmiithiges, jc Čop pripisal prvotnemu tekstu nad črto. Oglati oklepaji brez manjšega tiska v njih [es], pomenijo, da sem dotično posamno črko, ali dotični kos besede dodal jaz, ker je očividno ob naglem pisanju Čopu le v peresu ostala. To za znanstveno uporabo objave. Kdor pa hoče citati listino le radi njene vsebine, naj čita kar je v navadnem tisku, brez ozira na ta označena znamenja ter naj kar kratkomalo preskoči vsa oklenjena, z drobnejšim tiskom natisnjena mesta. I. Kos lista neznancu; najbrže Kopitarju. Lemberg, 27. L0 b r 1825 f Lieber Freund, Aus Ihrem langen Stillschweigen könnte ich zwar schließen, daß Sie böse auf mich sind aber ich will lieber voraussetzen, daß es Ihnen an / eil, Stoff oder Lust mir zu sehreiben fehle. Wie dem auch sey, ich kann meines Thcils nicht umhin, Ihnen wenigstens für die geschickten Bücher, die mir vor einigen Tagen zugekommen sind, meinen Dank abzustatten. Die (irammalik habe ich bereits ziemlich durchgeblättert grammatischer Sinn, Fleiß, aufmerksame Beobachtung des Sprachgebrauches ist darin nicht zu verkennen, (legen F.inzelnes möchte ich freylieh Hinwendungen machen, wenn Hinwendungen von einem, der sich mit diesem (iegenstande so wenig beschäftigt hat, nicht überllüßig wären. So sehe ich keinen hinreichenden

38 Clrund, warum man z. B. im Alphabet, um einige der mißförmlichen neuer! Figuren zu ersparen, statt r) nicht c, statt 3 nicht das einfache z, statt x nicht das gewöhnliche x gesetzt hat. Daß diese Buchstaben sonst anders lauteten, oder in andern Sprachen anders lauten, hat wenig zu sagen. Statt des e hätte wohl auch das alte e_ stehen 1, welches den polnischen Druck (wo es freylich etwas anders bezeichnet) gar nicht entstellt. Den Gebrauch des 8 finde ich viel zu häufig. Da dieser Laut es ist, der unsere Sprache so klanglos macht, so sollte man vielmehr trachten, wenigstens in der gebildetem Rede, den Vocal, den er vertritt, vernehmlicher zu sprechen. Es ist daher wohl nicht zu billigen, daß man sogar kreh (Brot) &c Schreibt auch davon abgesehen, daß dieß die Biegung erschwert krüh zu schreiben ist kein größerer Uibelstand, als kräj, däj, was man doch krej &c aussprechen muß. Man müßte sich wenigstens consequent bleiben. Ich glaube man sollte in den Fällen, wo das» in der Biegung in 1 übergehl, oder wo es bloß Flexions- oder Ausgangslaut ist, lieber y schreiben, womit auch die Pohlen wenigstens etwas Ähnliches bezeichnen, und man könnte es in der gebildetem Aussprache immer etwas mehr hören lassen, als gewöhnlich. Wir Oberkrainer sprechen ohnehin z. B. am Ende der Infinitive ein förmliches e. Vielleicht hat schon Kastelez das y so gebraucht, wenigstens schreibt er im Titel seines Buches (mehr kenne ich davon nicht) zyl darnach. In andern Fällen aber könnte man den Vocal (mit dem gravis bezeichnet) schreiben, der in der Flexion zum Vorschein kommt. Wegen ein Paar Interjectionen war es wohl auch nicht nöthig das h zu verderben. Da wir sonst nur den Laut (!) haben, so konnte man denselben wohl mit h bezeichnet seyn lassen. pag. 4. Golüf (oder go ff, denn wir sprechen das l mouilliert, und solche Fälle wird es wohl viele geben, wo aber freylich jeder das seinige wird behaupten wollen) dieses golüf" also sehe ich noch immer von goliti ableiten das Wort ist deutseh. Schiller III,.'iol hat ausdrücklich: gelf obliquum, frans; gelphheil pravitas. Kilianus: ghelfs, obliquus. Noch in den Nibelungen (2707»tragen gelfen mut«) erklärt Zeiinc gelf durch falsch (Hagen zwar durch: keck, übermüthig, aber kaum nöthig). Sagen Sie doch das den Herren, damit sie sich nicht länger mit der Htymologie von goliti bemühen, die ohnehin gegen alle Analogie ist. (Übrigens mochte der Slawe freylich an sein goliti anspielen da ihm die Wurzel fremd war. Fs findet sich diese Bedeutung von ogolili auch in andern slaw. Dialekten pag. 5. Der echte Oberkrainer (der nähmlieh die Hosen nicht mit der Hand aufhält) spricht das (I am Hude nie wie s, sondern wie dei (astilianer in gleichem Falle, oder wie der Engländer das harte Iii, der Grieche das <> ote, was dem Oberkrainer bey der Erlernung dieser Sprachen gut zu Statten kommt. Gegen oder über die Oberkrainer ist auch sonst Mehreres nicht richtig bemerkt, so z. II. sagl der l Iberkrainer nie drushi, sondern druji (pag. 8). Die Unterscheidung des doppelten Iii (p. 8) ist richtig doch sagt man auch im hohen (»berkrain l'hzhipljem in l'hiwam aber spricht man das sh schärlcre Iii. Wir unterscheiden aber auf diese Art auch mich ein doppeltes sh (doch lallt mir kein Wort können je ostalo Čopu v peresu.

39 ein, [das] wo wir auf die schärfere Art das sh aussprechen würden, nähmlich so wie man es bey Laibach gewöhnlich thut, oder wie das j im Französ. lautet, wir sprechen es wenigstens [gelinder] meistens gelinder; noch bestimmter aber unterscheiden wir ein doppeltes zh; schärfer in zhefhna (wir sprechen nicht 1.1) zhevli &c; gelinder in zheda, zhaf. So würde bey uns jeder lachen, wenn man das Zh in jneinem Nahmen so aussprechen würde, wie in zhaf. (A propos: Schreiben Sie doch nicht meinen Namen Tschop hier heiße ich nicht so, man spricht das Zh ganz anders aus, und ich gebe mir gar keine Mühe die Aussprache zu berichtigen. Schlagen Sie im Linde [et] czop nach, so werden Sie die Ursache finden.) 2. Kos lista drugemu neznancu, Kranjcu. Lemberg, 10. April g Lieber Freund Ließ ist nun schon der dritte Brief, den ich Dir schreibe, ohne Antworten von Dir abzuwarten. Daher wirst Du beym Empfang desselben wohl vermuthen, ich habe Dir was besonders Wichtiges zu melden. Dieß ist nun aber keineswegs der Fall. Die Veranlassung zum gegenwärtigen Schreiben ist nur ein Brief, den ich von meinem Laibacher Freunde u. Agenten Masek erhalten, über dessen Inhalt ich Lust habe, mit jemand zu sprechen, und da Laibacher Sachen hier niemanden interessieren können, so wende ich mich an Dich Du wirst mir diesen, vielleicht lästigen, besuch zugutehalten. Masek meldet mir erstens, daß aus meiner Hoffnung nach Laibach zu kommen, vor der Hand nichts wird, die Studien-IIof-Comm. habe dem Fisler die Pension nicht bewilligt, sondern nur bemerkt, daß wenn Eisler es am Laibacher Gymnasium nicht länger aushalten könne, er an ein minder starkes zu übersetzen sey, wozu sieh Eisler natürlich nicht bequemen will. Der Präfekt Hlad. läßt mir sagen, ich möchte auf mein Vaterland nicht vergessen, es werde sich in Laibach bald was erledigen, er selbst sey schon alt und kalt geworden, u. werde bald abtreten; alsdann würde einer von den dortigen Humlehrern seine Stelle erhalten; auch soll an allen Lyccen das ;i, c Jahr der Philosophie errichtet werden, folglich auch zu l.aibaeh &c. Mas. sagt weiter, es verlaute stark, Rebizh werde nach Grätz als Prof. der Ästhetik kommen (!). Nach Ostern kommt Louschin Prof. d. Mathem. in Görz, als solcher nach Laibach. Zum Bischof von Laibach ist ernannt worden der Gub-R. Wolf von Triest Kaj le ti sdl? Pa I'hkoda ko bi govoril, fej vem, de ravno tako miflilh, kakor jeft. Der vorige Bschf Gruber hat schon am 22. März, (wie ich eben im Beobachter lese) in Salzburg als Fürst- Lrzbisehof seinen Einzug gehalten. Sdaj pa fhe nekaj, le I'hkoda de tu' nifi, de bi fe en malo zhes take rezhl pogovorila: Tie' imal'h Masekovc befede:»der Herr Raiinieher (!?), Meschular (!!??) und l'auschek (!!!??? &c) sind als Gubernial-Rälhe

40 für Innspruck vorgeschlagen worden«dieß doch wohl nur so zu verstehen seyn, daß sie um die dort erledigte geistliche Gubernial- 2 Ratsstelle durch das Laibacher Gubern. eingekommen sind, und in Laibach in dieser Ordnung anempfohlen wurden. Dem R könnte es indessen doch gelingen al meni fe sdl de ga bo fhe grevalo nikoli is dushele ni bil, perklanja fe mu vfe po želim' Kranju zhe v' Tirole pride, mu bo tako vfe puftö in dolgozhalno, kakor je bilo meni, k' fim na pervo na Dunej perfhel, al pa tebi v' Rezi od konza De fe pa uni reveshi podftopio sa kaj takiga profiti take nefpamelne lakomnofti po zhafti Ihe nifim vidil Mende hozhjo bersh vfi Ihkofjc biti, k'je Volf poftal De fo lih taki moshje kakor on al faj ne veliko flablhi, je pazh ref. To je ponishnolt! &c. 3. Začrt lista neznanemu Poljaku o Pan Tadeuszu. h Es sind schon wieder einige Tage verflossen, bevor ich Zeit fand, mein Schreiben fortzusetzen. Jetzt 1 Ich blieb beym Pan Tadeusz. lieber diesefs Ged Dichtiing Gedicht werden wahrsch. nicht nur die Rozmaitošci albern urlheilen (mit Recht machen [sjsie hinter deren»wyszczegölnia sie; picknemi myslami drey!(!!!) - bey diesen Leuten hat Mickiewiez scharfe Züchtigung der Wa[h]rschauer- Reccnsenten noch nicht genützt!) sondern manche andern poln. Zeitschriften u. Leser. Man wird sich [nicht ohne] tadelnd verwundein, daß Mick, von der Erhabenheit Wallenrod &c. so herabgesunken] zu dieser Gemeinheil wofür man die echt-epische, und doch zugleich auch humoristische Einfachheit des Tadeusz nehmen wird herabgesunken sey, ungefähr wie es die Engländer bey der Erscheinung von Byrons Don Juan thalen, die auch lange nicht begreifen wollten, daß Don Juan eine so große Dichtung sey wie (bilde Harold. In humoristischer Beziehung läßt sich der 'Tadeusz auch wirklieh mit Don Juan vergleichen, (ungeachtet des so sehr verschiedenen Stoffes); die natürlichste Vergleiclumg aber ist freylich mit Göthe's Hermann u. Dorothea, die [Mick. dießmahl der erslere auch gar nicht zu scheuen braucht. [ich hebe sage dlcfs, nachdem Ich unmittelbar nach dem lad. oh] Man findet zwar im Werk des letztem allerdings nicht deutsches Gemiilh, oder Charaktere von d jener sittlichen Würde, wie nahmentlich der von Hermanns Mutter; aber dafür ist dieses Gcmähldc des polnischen Lebens reicher, mannigfaltiger (freylich ist auch dleses hier geschilderte leben an sieh poet. als das [deutsche] in Göthe's Gedieht), die Auffassung u. Darstellung [und] der lilthanischen Naturseenen lebendiger, begeisterter und ich möchte geradezu sagen poellscher dichterischer. (Das Ganze noch nationeller volkstümlicher.) [Den] Auch einen welthistorischen 1 I die Handlung hebenden Hintergrund hat der Tadeusz mit Hermann ' wird ostalo v peresu. ()p. prlobc. 1 Ta stavek jc Čop pripisal izven teksta ob levem robu lista.

41 gemein; so wie bey diesem [bildet ihn] die französische Revolution mit ihren Schrecknissen, bildet ihn bey je[m]nem der russische Feldzug vom Jahre 1812, (nur daß dieser doch mehr in die Handlung eingreift und 4 [beynahe die] gewissermassen die Grundlage derselben wird. Kurz dieses Gedicht ist eine wahre Epopöe unserer Zeit, eben so sehr wie die sonst so unendlich verschiedenen Don Juan u. Hermann u. Dorothea, obwohl es in der Form [beynahe] noch mehr homerisiert als [letzteres] ersteres. Und dann ist ein wehmüthiges Lied der Sehnsucht nach der Heimath, und j doch I [selbst dies] schadet selbst dieses elegische Gefühl der epischen Objectivität durchaus nicht. Ich kann mich hier in kein Detail einlassen; nur das bemerke ich, daß die Beicht des Ks. Robak im 10. Gesänge der bekannten des Byron'schen Giaour gewiß nicht nachsteht. Und was sagen Sie zu der Versification, zu dieser im Polnischen neuen Behandlung des Alexandriners? [Fr] Dieser unterscheidet sich von dem unförmigen Felinski'- schen eben so, wie der eines V. Hugo, [Sainte] A. de la Vigny, Sainte- Beuve, &c. von dem steif-symmetrischen des Boileau und Delille. Mickiewiez ist auch ohne Zweifel [zu den] durch die metrischen Freyheiten der neuen [po] franz. poetischen Schule zu den seinigen, der bcwcgli[sch]chcn (äsur, dem freyen enjambement (l'eberschlagen des Sinnes [in de] aus einem Verse in den folgenden), cic. veranlaßt worden; [und hat sie trefflich angewendet.] [aber] es gebührt ihm jedoch das Lob der glücklichsten Anwendung derselben. Was werden indessen die [altklassischen] polnischen Kritiker von altem Sehlage, die selbst in der französischen Literatur etwas zurück zu seyn pflegen, zu Versen sagen, wie die folgenden: Re.ka, da) znak 1 On patrzyl j 1 P' / 9 ' Sie dürften selbst in folgendem die rechte Cäsur vermissen: Slyhae swisty kul, zamköw chrzqsly, sz.lc.flow dzwicki. Uibrigens ist dieses Gedicht auch in einer andern Beziehung eine erfreuliche Krscheinung. Die polnische Poesie droht, wie die neuste französische, in nichtige Phantasterey auszuarten, vorzüglich durch Leute, die den Mickiewicz überbielhen möchten. Ein neuer Beweis davon ist [miter Sl owacki's Kordjan, den ich zwar nur ganz flüchtig durchgesehen, dessen unnöthige Hexereyen u. Teufeleyen, ä la] [schlechte] Nachäffungen der Faustischen und Manfredischen (von Byron) s mich aber auch wenig zum Lesen einladen [um v Von der Kritik des närrischen A. Gurowski I will I nichts zu sagen/' der [das von dem] den, wahrscheinlichen eben so * Nad te besede je zapisal Čop drugo varianto: dieser bedeutend mehr hervortritt. ' Tu je nekaj mest tako popravljenih, da ni mogoče izraziti to v ponatisku; zato bodi to v podčrlni opombi. Tu n. pr. je Čop najprej zapisal: Teufeleyen, a la Faust und Manfred (von Byron)" a kesneje to besedilo tako izdelal, kakor sem gori natisnil. 6 Čop prvotno: um von der Kritik des närrischen A. Gurowski nichts zu sagen"; poleni pa prečrtal um" ter vtaknil will, zu" pa prezrl prečrtati: zato tu ta../u" brez potrebe. V sledečem.wahrscheinlichen* je en" odveč; pisna hiba.

42 närrischen A. Quinet u. sein (so viel [er] ich aus [der] einer Anzeige in einem deutschen Blatte schließen kann) [albern-] phantastisches Mystere»Ahasuerus«mit der lächerlichsten Emphase preis't, zunächst wohl nur darum, um dem Mick, etwas Unangenehmes zu sagen. (> Wyniesiony nie tylko Czymbo- rasso!!! Unter solchem Umständen ist es gewiß sehr heilsam, daß ein 7 8 [wahrer] echter Dichter [mit] [Gestalten bringt, wie] mit einer Schöpfung voll [echten] wahren u. [doch] poetischen Lebens hervortritt, [wie dieser Tadeusz]; mit Gestalten, [die] welche nicht Schatten sind, die ein künstlicher Fiebertraum erzeugte. Und um so erfreulicher ist es, daß gerade Mickiewicz dieses thut, den man sonst beschuldigen könnte, die poetische I'hantasterey in [Holden] der poln. Lit. veranlaß t zu haben. 4. Kos lista Šafariku o slovenski prozodiji. I Und doch müßte, denk ich, die vom Acccntc unabhängige Quantität eine allen slaw. Mundarten gemeine seyn, da gerade durch die verschiedene Accentirung dieselben so bedeutend von einander abweichen. Da entsteht aber vor allen die Frage: Haben wir außer dem Accent sichere Kennzeichen der Kürze und Länge? Oder: Machen im Slavischen die Di ph phlhongen und Positionen immer Längen, und haben wir von Natur lange Vocale, und wie erkennen wir sie? Die Länge der Diphthongen kann man unsern weniger behaupten, da dieselben in den slawischen Mundarten nicht ganz das sind, was im Griechischen, ja nicht einmahl das, was die deutschen Diphthongen, weßwegen auch neuere poln. Sprachforscher die Diphthongen ihrer Sprache ganz absprechen, und conseejuent, wie man aw, ow etc schreibt, auch aj, oj (nicht ay, oy) schreiben, da das bisher in solchen Fällen geschriebene y in der Flexion in ein förmliches j übergeht, und von dem vorhergehenden Vocal, mit dem es einen Diphthong zu bilden scheint, gelrennt ausgesprochen wird, z. H. kray, kra-ja (ganz anders im Deutschen, z. B. drey, drey-er, wo also cy ein wirklicher Diphlh. ist.) Doch es ist hier nicht der Ort, dieses weiter auszuführen. F.ben so wenig dürfte die Position bey uns wahre Längen machen, schon deßwegen nicht, weil unsere Organe so gewohnt sind, mehrere (onsonanten nach einander ohne - die geringste Schwierigkeil auszusprechen, dß wir durch dieselben zu gar keinem Verweilen genöthiget auf dem vorhergehenden Vocal genötlüget werden, so wenig als dieses auch im Deutschen der Fall ist. Für die Länge der einfachen Vocale aber dürften wir wohl kein anderes Kennzeichen )'' haben, als den Accent; im Krainischen und Hohlnischen gewiß nicht; denn die großpohlnischen Dehnungen sind wohl nur eine andere Art von Accent, und eben so dürfte es mit dem seyn, was man im Böhmischen für accentlose Längen nehmen will. Ich bin zwar mit der letzten Sprache gar nicht näher bekannt, aber schon die Autorität Dobrow sky's (er ist ja doch wohl Ihr Uecensenl in den Wiener Jahrb. d. Litt.?) 7 III je Čop oklepaj v listu izpustil. N Čitaj: solchen; pisna hiba. 0 Tu prične '1. stran lista.

43 macht mir das ganze böhmische und slowakische Metricisieren verdächtig. Ich weiß zwar, wie es blinde Enthusiasten in Böhmen dem Dobrowsky übel genommen haben, daß 1 ü er sich in gewissen Dingen nicht, wie sie, aus verkehrtem Patriotismus [selbst] freywillig selbst täuschen wollte, aber gerade dieses muß ihn in der Achtung der Besonnenen um so höher stellen, u. hat ihn wirklich gestellt. [Uiberliaupt[ Oder [haben etwa] können sich etwa [diese] jene Eiferer rühmen, [durch] durch Übertreibungen &c. ikc. die slawischen Studien mehr gefördert u. zu größerer Bedeutsamkeit erhoben zu haben zu haben, 1 1 als Dobrowsky durch seine echtkritischen Forschungen? [Wir Slawen haben zwar eine herrliche Sprache und viele schätzbaren Eigenschaften, aber deßwegen nicht gerade alles besser haben und in allem besser seyn wollen als andere Leute.] Aber ich sehe ich komme von dem eigentlichen Gegenstande dieses Briefes immer weiter ab, und belästige Sie mit ungebührlich [langen Auseinandersetzungen von] weitläufigen Bemerkungen über Dingefn], über [diese] die Sie wahrscheinlich meine Meinung gar nicht zu wissen verlangen. Entschuldigen Sie gütigst die Länge dieser Abschweifung, 1 2 und sollte Ihnen irgend ein Ausdruck in derselben zu absprechend scheinen, so wollen Sie denselben ja nicht so nehmen, als hätte ich für Ihre Ansichten nicht die gehörige Achtung, was um so ungeziemender wäre, da Sie im Gebiethe der slaw. Philologie u. Literatur ohne Vergleich umfassendere u. tiefere Forschungen angestellt zu haben, 1 3 als ich. Für die mitgethcilten litt. Nachrichten danke ich verbündlichst. Ihre Abhandlung über die Abkunft der Slaw. 1 4 habe ich mir bis nun nicht angeschafft, da ich glaubte, es sey nur eine Uibersetz. der Schrift von Surowiecki, die ich im Original besitze. Schließlich wiederhohle ich meine Bitte um die genauere Bestimmung der Zeit, bis zu welcher Sie die Notizen über unsere Litteratur unumgänglich brauchen winden, u. verharre mit der vollkommensten Hochachtung &c. [Ihr ergebenster Diener MZh 10 Tu skouča vrsta in kaligrafsko pisani del lista, ki se mu vidi, da ga je hotel Čop odposlali; a tu je prekinil iu kesneje le še z Jako naglo pisavo si začrtal koncept nadaljnjih misli. " Čop je tu prvotno zapisal: die slawischen Studien mehr gefördert zu haben", a kesneje nad črto pripisal, kar stoji tu zato v parantezi: u. zu größerer Bedeutsamkeit erhoben zu haben "; vslcd tega dvakrat zu haben" tu v natisku. I J Prvotno: Entschuldigen Sie gütigst diese Abschweifung, a kesneje s temnejšim črnilom: die Länge dieser Abschweifung. 13 Tu jc inoral šc neki glagol ostati ob naglem pisanju v mislih Čopu, ker»leer ui ta zu" na incstii. 14 der Slawen. Čop misli Iu Šafafikovo knjigo, ki jc izšla 1. 1H2H.: Über die Abkunft der Slawen nach Lorenz Surowiecki von Paul Joseph Schaffarik... Ofen, 1H2K. 8"".

44 Ljudsko šolstvo v ljubljanskem okrožju leta Objavil A. Aškerc. V ljubljanskem mestnem arhivu leži v fascikeljnu 18. francoske dobe akt 2., obstoječ iz štirih listov. Ta akt ima napis: Ltat des e c o 1 e s elementaires a 11 c in a n d s et c a r n i o 1 i e n n e s en C a r - niole dans le Cercle de Laybach". Ta zanimivi zgodovinski izkaz o stanju ljudskega šolstva jc bil sestavil Jožef Walland, chanoinc et surintendant d' ecoles elementaires" 18. aprila Ker je letos ravno 100 let izza tistega časa, objavljam ta izkaz. Prepričan sem, da utegne zanimati naše šolnike in izobraženec sploh. Akt je sestavljen v francoskem jeziku in obsega učni načrt ^elementarnih" šol, potem imenik učiteljskih moči s plačami vred ter seznam šolskih krajev v ljubljanskem okrožju. 1. Učni načrt. V rubriki oponibe" (franc.: remarques) stoji pred učnim načrtom samim stavek: Les petiles ecoles allcmands et carniolines etoietit jusqti' ä present sous la survicillance d' eveque, de son consistoirc et d' mi surintendant general". Za tem sledi učni načrt, ki ga podajam, kakor se spodobi za tak historičen dokument, v francoskem originalu. Glasi se: Daus la premiere classc, dcstiniič aux plus petits cnl'auts, on cnseigtie ä connoitre les lettres, a epeler, le coinuieiiceinent a lire, a COmpter par coeur, le rcligiou et le commcncciiient a eerire. Dans la ser o ude classc: la religion, les Clements de la langue alleinande et d' Orthographie, a lire les livres et les eserits, a COmpter en chiffrcs, ä eerire en alleniand el latin. Dans la troisiemc classc: la religion et I' exposition de I'cvaugilc, les regles de la langue alleinande el de I' ortographe, ä bien lire, a bien eerire en alleniand et latin cc qu' on diete, les diverses especes de COmpter, et ä former les eserits le plus coininunes dans la vie liumaine par cxcmple: des quittances, des billets d'obligation etc. Dans la quatr lerne classe, destinne ä ceux, qui ne poursuivenl nas letirs etudes, mais qui vetilent s' appliipter aux atts, a la iiegocialion

45 et autres metiers, on enseigne pendant le cours de deux annees le perfectionnement, de lire et d' ecrire bien, de compter et de former les ecrits les ]>lus necessaires dans la vie humaine, le style allemand ; outre cela 1' architecture, la geometrie populaire, la geographie, la Stereometrie la mechanique, 1' histoire naturelle et les Clements de la physique et aussi la religion. Dans les ecoles rurales consistantes en deux classes on n' enseigne que la religion, ä lire, ä ecrire, ä compter, les Clements de la langue alleinande et ä former quelques ecrits les plus necessaires". 2. Šole in učiteljstvo. A. V Ljubljani. ficole normale ä Laibach consistante en 4 classes. Lggenberger Jean, Directeur et professeur d' art pedagogique. Appointement (>()() f. Fond publique. 1 Wruss Andre, catechiste. Appointement 400 f. Fond publique. Dorfmeister Vincent, maitre ä dessigner. Appointement 500 f. F. p. Sicherl George, preeepteur de la 41ÜÜ2S classe. Appointement 400 f. F. p. Gollob Joseph, preeepteur de la langue alleinande. Appointement 500 f. F. p. Strohmayer Frederic, maitre a ecrire. Appointement 400 f. F. p. Win s cheg Joseph, preeepteur. Appointement 400 f. F. p. J es sen o vi t z Ur ha in, preeepteur. Appointement 400 f. F. p. Kopitar Andre, adjoint et aide d' ecole. Appointement 250f. F.p. Klan der Matthieu, regent d'ecole. Appointement 120 f. F. p. IL Ljubljanska predmestja. St. Pierre, f a üb nur g de Laibach. - Suppan Antonie, preeepteur el orgauistc. Appointement 120 f. Fondation de Schilling. 20 I' eglise. 10 ecolage. Tirnau, faubourg de Laibach. Kuss Barthelemi, >rccepteur. Appointement 7S f. F. p. 30 d' o r d r e I e u l o u i ( u e.., ecolage. ' Pri svotali sloji znak f. tili fl. ter xr. kar Iii pomenjalo florins goldinarje in krajcarje. Du In bil >a imel bggcnlicrgcr (i(k) glil. plače, ali je verjetno?

46 Au couvent des Ursulines, ecoles des filles consistante en une ecole Interieure et une exterieure. 9 Religieuses. Appointement 135 f. F. p. comme remuneration. Chaque religieuse recevoit aiinuelment une remuneration de 15 fl. St. Pierre, faubourg de Laibach. cole des filles. Suppan Ursule, maitresse d'ecole. Appointement 25 f. F. p. comme remuneration. C. Izven Ljubljane. Igg, paroisse et village. S k u bit z Sebastian, preeepteur et organiste. Appointement 27 f. 1' eglise. 150 collectc de grains evaluc en numeraire. Pelland, paroisse et village. N o t h a r Jean, preeepteur et marguillier. Appointiment 70 f. Collectc de grains. Seirach, paroisse et village. AI brecht Martin, preeepteur et marguilier. Appointement 70 f. Collectc de grains et 5 f. ecolage. Laak, ville et paroisse. Widmar Paul, preeepteur et organiste. Appointement 54 f. Fondation particuliere, 71 f. I' eglise, 77 f. collectc de grains, 80 f. ecolage. Na voda Blaise, aide d'ecole et marguillier. Appointement 25 f. 1' eglise ; 80 f. ecolage. Laak, ville, au couvent d' Ursulines, ecole de filles. 9 religieuses. Tout le couvent reeoit sa pension de fond public pour chaque religieuse 200 fl. Krainbourg, ville et paroisse. ftcole de trois classes. AI brecht Andre, directeur et catechistc. Appointement 150 f. fondation particuliere. Sehn gel Simon, preeepter de la 3^25 classc. Appointement 2(K) f. fond public d'ecoles. Pc t er mann Andre, preeepteur de la 1*I classc. Appointement 150 f. Fond public d' ecoles, 50 f. ecolage. Priponi nje. La charge du preeepteur de la 2. classc est vacantc. Ccttc ecole (v Kranju namreč) etant encore en ercclion est en peril de cesscr, parceque les preeepteurs ue reeoinent pas leurs appointements de fond public. ()n leur avanca par deux ans la soninie nomine provisoircinent de fond public d' ecole; mais ccttc annec la haute Regente n' osa pas en faire I' assignation. La bourgeoisie de Krainbourg s' engagea ä fonder les appointcmciits des preeepteurs, mais les dimes, qui devroint fournir ce fond, se troiivcnt encore en contcstalion. Nli. M - Barthelemy Stritter, organiste a presente des r rcscigneincnts et certificats assez bons et suffissants pour etre employe a I' ecole primaire de Krainbourg, ott quclqu' anlre.

47 Höflein, paroisse et village. Pot o t sehn ig Barthelemy, preeepteur et organiste. Appointement 64 f. 40 j kr. Fond puhlic; 14 f. 9 j xr. 1' eglise; 37 f. collecte de grains; 10 f. ecolage. Kropp, endroit de miniere et paroisse. Tomaschowitz Joseph, preeepteur et organiste. Appointement 74 f. Fondation particuliere; 21 f. 1' eglise; 17 f. collecte de grains; 24 f. ecolage. Neumarktl, bourgade. Pibernik Antoine, preeepteur et organiste. Appointement 94 f. Fondation particuliere; 25 f. 30 xr. 1'eglise; 27 f. collecte de grains; 50 f. ecolage. Peharz d' ecole. Appointement 70 f. Fond public. Joseph, aide Radmannsdorf, ville et paroisse. Catechiste et premier preeepteur, Appointement 250 f. Fondation particuliere; 50 f. collecte de grains. Esch Jean, second preeepteur et organiste. Appointement 22 f. Fond public; 150 f. Fondation particuliere; 20 f. 1'eglise; 40 f. ecolage. Vigaun, village et paroisse. La charge du preeepteur vacantc. Appointement 18 f. 1'eglise; 182 f. collecte de grains; 8 f. ecolage. Kronau, village et paroisse. Hribar Antoine, preeepteur et organiste. Appointement 120 f. Fond public d'ecoles; 14 f. 39 xr. I' eglise; 43 f. collecte de grains; 20 f. ecolage. Mannsbourg, village et paroisse. Krahl Christophe, preeepteur et organiste. Appointement 17 f. Fondation particuliere; 12 f. 1' eglise; 220 f. collectc de grains; 5 f. ecolage. Stein, ville et paroisse au couvent de cordcliers. 3 cordeliers. Appointement 80 f. Fond public; 108 f. Fondation particuliere. In meine endroit ecole de filles. Pet sehn ig Cecile, veuve, maitresse d' ecole. Appointement 81 f. 54 xr. Fond particuliere. Aich, village et paroisse. Pengou George, preeepteur el niarguillier. Appointement 8 f. 1'eglise; 02 f. collectc de grains; (i f. ecolage. Moräutsch, village et paroisse. Mayer Aloys, preeepteur et organiste. Appointement 50 f. I' eglise; 170 f. collecte de grains; > f. ecolage. * * * Kdor hi se čudil, da se v učnem načrtu izrecno ne navaja slovenski ali kakor bi se bil tiste čase imenoval kranjski jezik, * il naj pazno čila napis VVallaudovenni poročilu, kjer stoji: Ltat des ecoles allcmandes et c a r n i o I i e n n e s..." P.coles allcmandcs so "emške šole in kol anlitheza sloji zapisano: ecoles c a r n i o I i c n n c s, j - kranjske ali slovenske šole. To je jasno. Vrhutcga imamo v

48 mestnem arhivu, francoska doba, fasc. 3., akt 13. še za pričo Valentina Vodnika samega, ki v svojem poročilu na nuinicipalno komisijo dne marca I piše med drugim: V 1. razredu: gladko čitanje nemškega, francoskega in deželnega jezika..., gramatična umetnost v deželnem jeziku, na podlagi katerega naj se uče drugi deželni jeziki..." Tako je pisal pred sto leti Vodnik popolnoma v duhu Komenskega. Inicijativo za organizacijo šolstva v Iliriji je bil dal, kakor je znano, maršal Marmont Das Schloßarchiv in Auersperg. Von Fr. Komatar. Schluß. 48«) 1467 August 5 (an sand Oswald). Theilung oder Vergleichung zvischen Wilhelm und Georgen von Auersperg Herrn zu Schernberg und l'angrazen, Lorenzen und Volkharden von Auersperg breyherrn umb das Gschloß Samobor. Testamentslibell fol. 105 b. Richter, Die / '. v. A. 708 cit. - Radics, Herbard VIII, 35 cit August 7 (am freytag vor sand Larenczentag). Ulreich abbl ze Sittich und der gancz couvent daselbst beurkunden, daß Fangracz von Awrsperg mit den Klosterleuten zu Runnskh gesessen wegen der drei Äcker, dy gelegen sind uuder dem Grasscnperg und die Pangraczen Awrsperger und seinen Brüdern gehören, in Streit geraten ist, und daß der Auersperger diese Äcker jetzt dem Kloster Sittich gegeben und den Klosterleuten zu Runnskh unter der Bedingung hat ausfolgen laßen, daß sie den Auerspergern jährlich zu sand Mertenstag zwei Kapaune reichen. Besiegelt mit dem klaiu aufgedrukten insigel des Abtes. Orig. Pap. Rückwärts aufgedrücktes Siegel vom grünen Wachse. Wasserzeichen: liriquet big Mathlasen Zellenbergers Aufsandtscopy an Herrn l'angra/eu von Auersperg per ein öde Uneben. Testamentslibell fol. 123 b April 13 (an miticheu vor dem heyligett Antlastag). Prueder Cunradt die zeyl prior und der gancz convendt zu Sitich bestätigen für das Jahr 1467 von dem edlen und vesten Pangraczen -' To Vodnikovo poročilo sein hü objavil I. LH).'!, v..ljubljanskem Zvonu" na str Pis.

49 von Awrsperg 13 Pfund Pfen. erhalten zu haben, welche der Auersperger von seiner vodren stift jarleich zu sand Luceintag geben Besiegelt mit dem chlain aufgedrukchten insigel des Konventes. Orig. Pap. Rückwärts aufgedrücktes Siegel unter der Papierdecke August 10 (an sand Larenczentag). muß. Bruder Christan prior und der gancz convent zu Frenicz cartliuser ordens beurkunden, daß sie gegeben haben dem edlen und vesten Larenczen Krumpach zu Igdorff und Pynosa seiner deichen wirtin umb die lieh und hegier, die diese zu dem Gotteshause hegen, ir yedem hesunder oder baiden mit einander, wann die Aussteller mit dem Brief ermant werden, einen dreisiker oder dreisikch mess und darnach einen ebigen jartag in dem Gotteshause nach des Ordens gwanhait nach irer baider tod. Besiegelt mit dem Siegel des Klosters. Orig. Perg. Anhangendes Siegel. Indorsat: Ain verschrelbung vom pryor zu Fränntz dem l.arentzen Krumpach und seiner wirtin von wegen ainer begeung nacli ihrem tod und abgangk in yrem closter ze halten verschriben. No Jahrh April 1 (die prima aprilis) Aqilileia. serenissimo Andreas Dei et apostolice sechs gralia episcopus Ferentini et pro temporalibus domino nostro in patriarchatu Acjuileiensi in spirittialibus et vicarius et guhernator generalis verleiht dem Diakon Jakob quondam I lebardi Auspergher die Priesterwürde. Besiegelt mit dem Siegel des Ausstellers. Rechts unter dem Buge, von anderer Hand: F. de Sanctoninis canc(elarius) man(dato) s(ub)s(cripsit). Orig. Pcrg. Testamentslibell fol. 24 b. An brauner Seidenschnur anhangendes Siegel. Indorsat: Domini Jakobi Aursperger testimonium ad presblteralus ordlnem promotl. No. W. 17 Jahrh. Riditer, Die T. v. A. 708 cit. Radics, Herbard VIII. 36 cit April 29 (peuultima die mensis aprilis) Laibach. l'rater Andreas sacrae theologiae humilis leclor sedis apostolicae nec non reverendissimi in Christo patris et domini domini Laurentii divina Providentia episcopi Ferariensis per universam Ciermaniatn legati ('e lalere in priueipatu Caruiole el in singulas ipsius provincias commissarius orclinis saneti Augustini fratrum eremitarum erteilt die Absolution den generosis ac tnagnae nobilitatis domiuis domino Laurentio Auspurg et Wolfhard«) milili de fratri suo, weil sie eine Beisteuer geleistet haben pro exlerminio hacrcticac pravilatis Bohemicae geutis, und die Erlaubnis s'<h einen Beichtvater hallen zu dürfen. Besiegelt war die Urkunde vom Aussteller. Kopialbuch fol. Il>8 b bis lli'ja. Richte,. Die / -.,,. A. 712 cit Radics, l/erbard VIII, 2!) cit.

50 September 10 (an suntag nach unser liehen frauntag der gepurd). Doyin von Frangepan graf zu Vegel, Czeng und Modrusch etc. verspricht dem edlen hcrrn Pangreczen von Aursperg ohristen erbkamrer in Krain und an der Windischen March die wolgehorn junckhfrau Anna seine tochter innerhalb dreier Jahre zur Gemahlin' 1 zu geben. Im Falle des Ausstellers Ablebens vollziehen seine Gemahlin Barbara und seine Erben dies Versprechen; sollte dieses nidit erfüllt werden, so verfallen der Aussteller und seine Erben der Buße von 6000 guetcr wolgewegner gülden Unger und ducaten zahlbar im ersten Monat nach drei Jahren. Der bemelt herr Pangrecz von Aursperg mocht dennoch die bolgeborn junckhfrau Anna des Ausstellers liehe tochter umb die gelüb der ee ersuechen und erlangen mit geistleichen rechten der gelüb halben, so sy herrn Larentz Desitz mit ieren handtgelobten trenn au seiner statt vor dem Aussteller die ee gelobt und versprochen hat. Besiegelt mit den Siegeln: 1. des Ausstellers, der 2. den edlen und strengen ritter herrn Larentz Desitz um die Besiegelung bat. Orig. Perg. Anhangendes Siegel, 1. fehlt. Indorsat: Ain verschreibung von graf Toyan von Frangepan, das er sich gegen hern Pangreczen von Awrsperg bey ain peenfall VI "' Ungcrischer gülden verschreibt, Im sein tochter junkhfrau Anna zu ain elichen geinahel zu geben. 15. Jahrh. ' und ihr zur Heimsteuer 2000 guetcr wolgewegner gülden Unger und ducaten. Dieser Zusatz ist enthalten in einer Abschrift {Pap.) des 15. Jahrhunderts. Die Urkunden Nr. 496, 497 und 498 sind audi absdiriftlich aus dem linde des 15. Jahrhunderts auf 2 papierenen Blättern unter dem gemeinschaftlichen Titel: Vermerkt solich verschreibung so der hachgeboren herr her üoym von Frangepan und ich gen ainander tau haben am suntag nach unser lieben frauntag der purd im I.XVIIII im Archive vorhanden September 10 ( No. 496). Pangrctz von Awcrspcrg obrister katnrer in Krain und an der March verspricht, da ihm der hochgeboren herr herr Doyin von Frangepan graf zu Vcgl, /.eng und Modrusch etc. seine tochter jtitickfrati Anna zu einem deichen gemachel mit 2(KM) gülden Unger und ducaten gelobt hat zu geben, diese in den dreien Jahren zu heiraten, sonst ist er herrn graf Doyin (KHK) gülden fellig. Besiegelt mit den Siegeln: 1. des Ausstellers, der die edlen herrn herrn 2. Andre freyherrn zu Kreig und 3. herrn Andre I locheubarlter ohristen drucksaez in Krain und au der March haiihtinan in ihr Mettling seinen swager ///// die Besiegelung ersuchte. Kopie, Pap. des 15. Jahrh.

51 September 10 (= No. 496). Pangrecz von Auersperg obcrister kamrer in Krain und an der Windischen Marken beurkundet, daß ihm der hochgeporen herr her Doym von Frangepan graf etc. zu Czeng, Vegl und Modrusch etc. die wolgeporen junkchfrauen Anna seine tochter zu einem elichen gemacht, und als Heimsteuer 2000 guetcr wolgcwegner gülden Unger und ducaten gegeben, wofür der Aussteller seiner Frau als Wiederlegung und Morgengabe 1000 gueter wolgcwegner gülden auch Unger und ducaten ausgerichtet hat. Für die Heimsteuer und Morgengabe verweist der Aussteller seine Frau auf sein gsloss mit namen Aucrsperg mit 300 gülden zugehorung jerlicher nuez und gult. Stirbt der Aussteller vor seiner Gemahlin kinderlos, so zahlen ihr seine Erben, wenn sie nicht in Auersperg bleiben will, 14 Tage vor oder nach sand Jorgentag, welicher tag und jar das ist, 3000 gülden und ihr fahrendes Gut, sie dagegen tritt das Schloß an des Ausstellers Erben ab. Bleibt aber des Ausstellers Frau in Aucrsperg, so dann schulten ir des Ausstellers hrueder oder nagst erben auf sy und all ir junkchfrauen und diener ir erber notdurft als ir gehurt zu geben, auch alle jar zu sand Jorgentag 100 gülden darzu schikchen. Derselbe Fall tritt auch ein, wenn sie nach dem Tode ihres Gemahls bei den Kindern, die sie mil ihm haben würde, bleibe; verlasse nie dagegen die Kinder, so scholl man ir für all sach nicht mer denn 1000 gülden gehen und das varund guet nach landes gewonhail und das übrig scholl alls pcy den kindern beleyben. Stirbt dagegen die Frau vor ihrem Gemahl, verspricht er ihr, alle etwaigen Legate aus ihrer Heimsteuer auszuzahlen. Lorcncz und Volkchart gebrueder von Auersperg bekräftigen, daß ihr prueder her Pangrecz mit ihrem Wissen und ihrer Einwilligung diese Verschreibung seiner Gemahlin gemacht hat. Besiegelt mit den Siegeln der drei genannten Brüder von Auersperg welche 4. den edlen herrn Herrn Andren freyhern zu Kreig ihren liehen ohaim, 5. hern Andre Hohenwartter obrister trugscheez in Krain und an der Markch hauht- '"«'in in der Meiling ihren liehen swager, (i. hern Andren Appholtrer Um die Besiegelung baten. Orig. l'erg. 4 anhangende Siegel, 2. it. 3. fehlen. Durch liinschnitt kassiert. Richter, Die / '. v. A. 713 cit. Radics, llerhard VIII, 35 cit. Dimiiz, Re Kesten Ii n" Regest. Bin lateinischer Brül von dem Bischof zu Fcrrara, crafl dessen dein Herrn Pangrazen von Aucrsperg die Aulorilel verliehen worden, ilune einen tauglichen Beichtvater zu erwölen und von allen seinen Sunden loszusprechen mii Erthellung vollkhombiien Ablaß. I'estainenlslihell fol. KHi b.

52 Mai 13 (geben zu Volkenmarkcht an suntag Jubilate nach Cristi geburde im 1470., unsers kaisertumbs im 19., unscrr reich des romischen im 31. und des hungrischen im 12. jarn). Kaiser Friedrich III. verleiht seinem Getreuen lieben Pangreczen Awrsperger seinem drugsassen und haubtman in der Mettling sein ambt daselbs in der Mettling mit sein nutzen, reuten, Zinsen und zugehorungcn in Bestand auf ein Jahr, vom sand Jorgentag dieses Jahres an gerechnet, für 200 Ungrisch und ducaten guldcin. Besiegelt mit dem Siegel des Ausstellers. Auf der Rückseite: R'"- Orig. Pcrg. An Pergamentstreifen anhangendes Wappensiegel (Sava, Fig. 113) vom roten Wachse in ungefärbter Schale. Richter, Die F. v. A. 713 cit. - Dimitz, Regest en 6 no 22 Regest April 20 (geben zu Oretz an sambstag vor dem suntag Quasimodogeuiti nach Christi gepurd im 1471., unsers kaisertumbs im 20., unserr reich des romischen im 32. und des hungrischen im 13. jaren). Kaiser Friedrich III. beurkundet, daß ihn sein Getreuer lieber Wilhalm Awrsperger sein kamrer ersuchte, im als dem eitern und lehentrager anstat sein selbs und Jörgen Awrsperger seines drugsessen und phlcgcrs zu Sewscuburg dessen bruders das erhniarschalhambt in seinem fürstentumh Krain und an der Windischen March und die nachfolgenden Erbgüter zu Lehen zu verleihen. Der Kaiser gibt dem Gesuchsteller zu Lehen: das gesloss Schönberg mitsamht dem burkhfrid, leutcu, gütern und pymerkehen, dörfern, mayrhöfen, gerten, holtzcrn, wassern, gereuten und vorsten und allen andern iren zugehorungcn; das gantz ambt in der Mettling mitsamht seiner zugehoruug; das haus zu Laybach mit gantzer fürstlicher freyung bey dem Nidem kloster mit aller zugehorung; zu Arlakhen I hüben; zu Jehabitz 5 hüben ; zu lliuderperg 2 hüben; zu Polau 2 hüben; zu Prapratsch 3 hüben; zu Sewscnberg 4 hofstet und die undersassen daselbs bey der Prugken; zu Lyplach 4 hüben; zu Swertz 4 hüben; zu Noralt 4 buhen; zu Pribstorff 3 buhen; das dörfl zu Plcschihitz; 9 hüben an der Scheunitz mit sanibt dem perkhrecht und weinzehent daselbs; zu Sagoritz."> hüben; an der Dobrav 2 hüben; zu Pranpach (i Indien und allcrlay gclraidzehenl, perkhreclit und weinzehent daselbs; zu Ldersperg 5 hüben ; ain gelraidzehctil zum Cicschycss; ain getraidzeheni zu Gritsch; ain getraidzchenl zum Tal; ain getraidzehent zu Altendorf; zu Kriseupcrg weinzehent und getraidzehent; zu Oberpolau auf 14 hüben getraidzeheni ; zu Niderpolan auf 6 hüben getraidzehent; ain drittail ains weinzehent und perkhreclit in dem Loknitz; ain hyers/eheut und weinzehent in dem Weinperg. Besiegelt war die Urkunde mit dem Siegel

53 des Ausstellers. Am unteren Rande stand: Commissio domini imperatoris in consilio. Kopie, Pap. des ausgehenden 18. Jahrh. Kopialbuch fol. 169 b bis 171 a. Indorsat lautete: Lehenbrief. Richter, Die F. v. A. 714 cit. = Radics, Herbard VIII, 41 cit Dezember 13 (an sand Luceintag der heyligen junkchfraun) Sittich. Ulrcich abbt des gotzhaus zu Sittich und der gantz couvent daselbs bestätigen, daß der edel und streng ritter her Larentz von Awerspergk für das sclgerät von wegen der stift und ewigen mess, die dy von Awerspergk in sagrat hie zu Sittich auf sand Georgen altar haben, 13 Pfund Pfen. bezahlt hat, welche man alljährlich an sand Luceintag erstatten muß. Besiegelt mit dem Siegel des Abtes. Orig. Pap. Rückwärts aufgedrücktes Siegel unter der Papierdecke Oktober 12 (an mantag vor sand Cohnanstag). Laibach. Mathes Czellenperger des edlen herrn herrn Sigmunden von Sebriach seines herrn verweser in Krain beurkundet, daß Stefan Schawr anstat des obemelten seines herrn des haubtmans heut vor gericht sein Vierden und eiidhafleu tag hat furlragen: ain hol' zu Gritsch; die guetcr zu Sabardie, darauf Marin, Malheus, Primas, Juri Lehacher, Herman, Sore, Lucas, Marin, Pawl und Michel gesessen sein; die guetcr in dem dorf zu Schewnicz, darauf gesessen sein Cleineu, Marin, Michel, Thomas, Juri, Marlin, Marin Matheus, Heimse und Jursse; die guetcr in dem dorf zu Wideczdorf, darauf gesessen sein Jennsc, Martin, Marin und Gregor; die guetcr zu Szell, darauf gesessen sein Gregor, Martin, aber Marlin, Marin und Matheus; zu der Chili 2 blieben, darauf Juri und Pcrnhart sicz.cnl; 1 buchen zu Miugorieza, darauf Juri siezt; zu der Eben 1 blieben, darauf Synum siezt; zu Brcsawiez 2 buchen, darauf Matheus und Jursse siezent; 1 zehent zu Glinikg; 1 zeheut zu Czeel. Darauf der heiiielt sein herr der haubtmaii mit gerichtshoten geweisl von der behabnus wegen, so er hiiicz Ludweigcs Mindorfcr in dem landesrechten erlangt hat mil lanl des hehahbriefs von gericht darumb ausgangen. Die Landleute sprechen diese Güter dem Landeshauptmann, da niemand dagegen Einsprache erhoben hat, zu und stellen dem Stefan Schawr anstatt des Landeshauptmanns den gerichtlichen Schirmbrief aus. Besiegelt mit dem Siegel des Landesverwesers. Orig. Perg Anhangendes Siegel. Indorsat. Alu scliciinbricf der m landsrechten zu Krain hern Sigmunden von Sebrlach aul Ludwclgen des Myndorfer guter erkannt und gegeben worden Ist. /5. Jahrh.

54 Dezember 13 (an mantag sand Luceintag) Sittich. Ulreich abbt ze Sittich und der gancz couvent daselbs bestätigen, daß der edel und streng ritter herr Larencz von Awrsperg für das seigerät von wegen der stift und ewigen mess, die dy von Awrsperg in sagrat hie zu Sitich auf sand Jorgen altar haben, 13 Pfund Pfen. hat. - Besiegelt mit dem Siegel des Abtes. gezahlt Orig. Pap. Rückwärts aufgedrücktes Siegel vom grünen Wachse, beschädigt August 24 (an sand Bartholome des heiligen zwelfpottentag). Larentz Krumpach verkauft dem edlen gestrengen ritter hern Pangratz von Awerspcrg ohristen erbkamrer in Chrain und in der Manch die zeit haubtman der grafschaft Metling und seinen Erben um eine Summe geltz nachstehende Güter, welche zu Lehen vom Kaiser Friedrich III. herrühren: den hof zu Igdarf, darauf ietz gesessen ist Paule Ambtman, mit dem ganzen Zugehör; 1 buchen zu Igdarf, darauf gesessen ist Terlitz; 3 blieben zum See, auf der ain sitzt Martin, auf der andern Michel Kleyfcnge, auf der dritten Jame Jurayan; zu Berblach (i 1 2 blieben, auf der ain sitzt Janes Vrenigk, auf der andern Rucppl, auf der dritten Gemen, auf der Vierden Laiire Kryse Pernhartz sun, auf der fünften Tschernc und Martin, auf der sechsten Gemen Smid und Primus Jelenitz, auf der siheiithalben sitzt Supanitz, alles in Iger phar gelegen; 1 hofstatt under dem Stain auf der Laybach, darauf Weysska sitzt. Besiegelt mit den Siegeln der edlen und vesten: L Pernhart Katter, 2. Ludbcig von Kosiagk die zeit )hleger zu Maichaw, 3. Hanns Leiiiigenhaiiner von Bcrdl, wann der Aussteller zu disen zeiten sein aigens grabens sigl nicht gehabt hat. Orig. Perg. Testamentslibell fol. 2fi a. Drei anhangende Siegel. Indorsat: Ain kaitflirief mul) den hof zu Ygdorf und uuib ellleh ander guetcr in der pharr zu Ygg gelegen, so Larentz Khriinipach hern l'angiel/.eii von Awrsperg ledig klich verchauft hat. n 10t). 15. Jahrh. Richter, Die F. v. A. 713 eil Februar 10. An Herrn Jacoben Auersperger lautender Verleieliungsbiüf der l'f.ur St. Rueprecht bey Nassenfueß. Testamentslibell fol. 24 b Juni 9 (an sand Preimbs und sand Pelicianstag der heiligen niartrcrtag). Pinosa Thainas Rilterspcrger saugen lochler und jelz Larentz Krumpach eliche hausfrau beurkundet, daß ihr elich hausbirt Larentz Krtimpach mit ihrer Einwilligung dem edlen hern Pangretzen von Aursperg haubtman in der Meiling den hol' zu Igdarf und I buchen daselbs

55 und zu Werblein 6 / 1 2 hueben in Iger phar gelegen und zum See 3 hueben und an der Laibach 1 öde hofstat Lehen des Kaisers Friedrich III. um eine Summe gülden verkauft hat. Besiegelt mit den Siegeln: 1. des erwirdigen hern Wolfgang Hann comentheur teutsch ordens in der Mettling, 2. des edlen und vesten Pcrnhart Katter die zeit verweser auch in der Mettling, wann die Ausstellerin kain aigen gegrabens insigil nicht hat. Orig. Perg. Testamentslibell fol. 27 a. Anhangendes Siegel, 2. fehlt. Richter, Die F. v. A. 713 cit Jänner 6 (an der heiligen dreyer kunigentag). Ursula weilent Erascm Stainer seligen tochter und Jorgen Greczer von Grecz seligen wittib beurkundet, daß sie der vorgenant Jorg Greczer ihr gcmahel golds und recht seiner seliger umb 1000 guidein Unger und ducaten die gutes swer an der wag sein auf das gesloss Grecz mit aller zugehorung verweist und versorgt hat nach laut und inhalt ihres heiratbriefs, den sie von im darumh hat und den sie mit aller gerechtigkait, seiner punlen und artikcln, so er inhaldet in der landschrann Metling offeulich furtragen und mit recht als sich gebüret bestät hat nach laut des bestätbriefs der darumh von gericht ist ausgangen. Nun übergibt die Ausstcllerin dieses Schloß Grecz den edlen u n d gestrengen rittern herren Pangreczen und herren Larenczen gebrüdern von Awrsperg ohristen erbkameren in Krain und an der Windischen March und ihren Erben um die obgenannte Summe guidein gut am gold und recht swer an der wag. Besiegelt mit den Siegeln: 1. der edlen und des gestrengen ritter herren Andres 1 lohenwarter ohristen drugsesscu in Krain und an der Windischen March die /eil haubtman zu Obercili, 2. Herman des Pawber phleger zu Czohelsberg, 3. Merten Valkchen. Orig. Perg. Drei anhangende Siegel. Indorsat: Ubergabbrief von fraucn Ursula Grazerin wittib per ilir an dein gscliloü Graz gehabte und berrn l'migiazcii und berrn l.orenzeu von Auersperg gebrüedern ubergebne und cedirle gerechtigkait 16. Jahrh. 500 Richter, Die F. v. A. 713 cit Jänner 6 (au der heyligen drey kunigtag). Pangrecz und Larencz gebrueder die von Awrsperg ohristen erbkainrcr iu Krain und an der Windischen Marich beurkunden, daß sie der edlen fraim franii Ursula Jorigen Greczer von Grecz säligen witib ////(/ ihren Erben UDO gülden Unger und ducaten, die all an gold und wag gerecht sein, schulden, rückzahlbar vom heutigen Datum über zwei Jahre. Besiegelt mit den Siegeln: I. und 2. der beiden Aussteller. 10

56 die 3. den edlen und ernvesten Hannsen Lenghaimer vom Werdl zu Weiclislwerg ihren swager um die Besiegelung baten. phleger Orig. Perg. Kopialbuch fol. 146 a bis 147 a. Die Siegel fehlen. Indorsat: Schuldbrief vom Herrn Pangrazen und Herrn Lorenzen von Auersperg an Frau Ursula Grazerin von Graz witib per 300 ducaten in gold. 16. Jahrh. Durch Einschnitt kassiert März 3 (an montag nach dem sontag Reminiscere in der vasten) Laibach. Caspar Melcz des cdclen herrn Sigmunden von Sebriach seines herren verweser in Krain beurkundet, daß Florian und Jorg gebrueder die Archer heut vor gericht gaben zu erkennen wie Jorig Scheyrer ir freund sew angelanget und gepeten het, das sy im offen und verkünden solten wie nahent sy im an der syp gefreundt weren. Nu weren sy da und... verkundten im und meniklich, das des bcmelten Jorgen Scheyrer vrau derselben Archer vatter seling rechte swester gewesen, wie auch derselb Jorg Scheyrer alles des erbs und guts, so sy ieez hetten oder noch hinfur gewunnen, uaster und angeunder erb sey und nyemands anders. Die Landleute stellen dem Jorgen Scheyrer einen gerichtlichen Zeugbrief über seine Verwandschaft mit den Archern aus. Besiegelt mit dem Siegel des Landesverwesers. Orig. Perg. Anhangendes Siegel. Indorsat: Zeugbrief wie nahend Archer und Scheyrer gesypt fraind sein. n Jahrh. u Kin Schuld- und Saz.brüf umb ein Hueben gelegen zu Skhapotschnig in Igger Pfarr, die Hanns Hairer Frauen Margareth Caspern des Leimtusch selige Wittib umb 15 ungerische Gulden verpfendl hat. Testamentslibell fol. 110 b. 512 ( n" 8,!), 11) 1478 März 24 (datum in monasterio Sitticensi l'cria tercia in festo pasce). Udalricus ahbas monasterii beute Marie virginis in Sitich und Caspar Melcz prcfcclus in Camiola vidimieren die Urkunden n" 8,.'/ und 11. Besiegelt von den beiden Ausstellern des Vidimus. Orig. Perg. Zwei anhangende Siegel, 1. beschädigt Mai 17 (des suntags der heyligen drivaltikait). Hanns Ilarar verkauft eine Wiese gelegen unter Pyerkehpain an dem perig in der Seiein und leyt bey des Novina wismaid und haisf Nadollzi dem Janues Schoba von Friin und seinen Erben um 7 gülden Ungern und ducaten wol gebegen. Besiegelt mit dem Siegel: l.des fuersichtigen erbern und weisen Jurse Huetter die zeit purger und rat zu l.aybach.

57 Orig. Perg. Anhangendes Siegel. Indorsat: Ain kaufbrief umb 1 wisen gelegen under Piergkpem an dem perg in der Seelein, dy Hanns Harrer dem Jannes Schoba von Prunn vercliauft hat. 15. Jahrh Juni 30. Ehekontrakt zwischen Pancraz Auersperger und Anna Gräfin von Frangepan, Joann Trajans von Frangepan, Grafens zu Veglia Modrusch und Anna Gräfin von Schaumberg aus Österreich Tochter. Wißgrill, Schauplatz I, 243 cit Dezember 13 (an sand Luceintag) Sittich. Ulrcich abbt zu Sittich und der gancz convent daseibist bestätigen, daß der edel und streng ritter her Pangracz von Awrsperg für das seigerat von wegen der stift und ewigen mess, die dy von Awrsperg in sagrat hie zu Sittich auf sand Jorgen altar haben, 13 Pfund Pfcn. gezahlt hat. Besiegelt mit dem Siegel des Abtes. Orig. Pap. Rückwärts aufgedrücktes Siegel vom grünen Wachse, abgesprungen Pin Sazhrüf umb ein Traidzehent auf <> Hueben zu Gabriach in sand Merten Pfarr, so von Hämische und Lucia seiner Hausfrauen den Zechleuten St. Canzianskflrchen bey Auersperg umb 5 /7 verpfendt ist worden. Testamentslibell fol. 104 b Wilhelm Auersperg wendet der Gotteslcichnamsbruderschaft in Neustadll allerhand Leben. Richter, die F. v. A. 715 cit. 51S 1481 Juli 23 (an montag vor sand Jacobstag im snydt). Kunigund Merten des Fläming saling tochter ytz Jorgen des Licchtenwalder elichs geniahel verkauft ihres freien ledigen eigenen Gutes eine Hube, die da gelegen ist zum 'lall bey sand Jobst iu sand Mareincr pharr, die da vor gedint hat 3 inarkch Schilling, dem erbern Peter Scopcr, Urban und Oswalden all drey zechmaister zu sand Jobst für 13 guetcr Ungrisch und ducaten gülden mit dem Vorbehalte des WicdcrkauJcs in den nächsten 5 Jahren, je 14 'Tage vor oder nach sand Michelstag. Besiegelt mit den Siegeln der fursichtigcn erbern und weisen: 1. Casper Krobateu und 2. Jorgen I lueter baid hurger geswarn des rats zu l.aibaeh. Orig. Perg. Zvcl anhangende Siegel.» Jänner (> (an aller drey kunigtag). Walthcsar Glowitzer verkauft seines freien eigenen ledigen Gutes dn Öde hueben zu sand Pueprecht zu llündtam, darauf vor Zeiten gesessen ist Marin Schkerwitz, die ander halbe öde hueben ist gelegen 16*

58 zu Pless, darauf vor zeiten gesessen ist Paul Slana, ped in lgger phar gelegen, dem Hannsen Schoba für 10^\ 2 gueter Ungrisch und ducaten gülden. Besiegelt mit den Siegeln: 1. des edlen gestrengen ritter herren Pangretzen von Awrsperg haubtman in der Mettling, 2. des fursichtigen erbern und weisen Casper Krohatt die zeit statrichter zu Laybach. Orig. Perg. Zwei anhangende Siegel, 1 beschädigt Dezember 13 (an sand Lucientag). Oswald ahbt zu Sittich und der gancz couvent daselbs bestätigen den Empfang von 13 Pfund Pfen. Vendiger müns von dem edlen und vesten ritter herren Pangraczen von Awrsperg für das seigerät, welches alljährlich an sand Lucientag bezahlt werden muß Orig. Pap. Vorne aufgedrücktes Siegel des Abtes vom grünen Wachse. Ein Bevelch vom Klmyser Fridriclien an Sigmunden von Sebriach Haubtman in Crain betreffend die Wälder in der Eytsch, darinen denen von Auersperg Eingriff beschlcht Testamentslibell fol. 49 a Jänner 19 (an mantag vor sand Sebastianstag) Sittich. Osbald ahbt zu Sittich bestätigt, daß er von dem edlen und strengen ritter herrn Pangratzen von Awersperg an der jarlichen stift für das Jahr Pfund Pfen. empfangen hat. Besiegelt mit dem pedschat des Ausstellers. Orig. Pap. Rückwärts aufgedrücktes Siegel vom grünen Wachse, beschädigt Juli 6. Georg Aucrspcrger präsentiert für die Pfarre Unser lieben Trauen in Töplitz den Udalrich Zeltler, Prämonslratenscr zu Orelffentheil. Salzburger Diözese. Richter, Die / '. v. A. 714 eil Dezember 13 (an sand Lucientag). Oswald ahbt zu Sillich und der gancz couvent daselbs empfangen von dem edlen und vesten ritter herren Pangraczen von Awrsperg 13 Pfund Pfen. für das selgräl und stift, welche seine Vorfahren beim Gotteshause Orig. Pap. Rückwärts aufgedrücktes Siegel vom grünen Wachse, abgesprungen. errichtet haben Ladung ins l.andsreclil Herrn l'.uigra/cn von Auersperg. Testamentslibell fol III b.

59 März 12 (an sand Gregor ains pabsttag). Walthesar Glowiczer verkauft seines freien eigenen ledigen Gutes eine öde Hube zu Praprotzach, da vor zeyten Thwmicz darauf gesessen ist, gelegen in Harlander pharr, dem ersamen und geistlichen hern Leonharten pharer und zechleuteu zu sand Canczian für 5 gülden Unger und ducaten. Besiegelt mit den Siegeln: 1. des edlen und gestrengen ritter hern Pangretzen von Awrsperg hauptman in der Metling, 2. des edlen vesten Andrec Puehler. Orig. Perg. Kopialbuch fol. 101 b. Zwei anhangende Siegel März 25 (an unser liehen frauntag der Rundung). Jacob Wackin bestätigt vom heren Pangreczn von Aursperg 100 gülden in gold empfangen zu haben, welche ihm seine Gemahlin Susanna als Heiratgut bringen sollte. Mit des Jacob Wackin hantgeschrifl und mit seinem aufgedrukten insigl. Orig. Pap. Rückwärts aufgedrücktes Siegel unter der Papierdecke März 12 (an sand Gregory des hailigen pabsttag). Chunigundt Merteiu des Fläming saligen tochter jeez Jorgen Liechtcnbalder elichs gemachel verkauft ihres freien ledigen eigenen Gnies 2 Huben und den Forst, der dapey ist, die gelegen sind zum Tal bey sand Jobsten in sand Mareiner phar, die vor gedient haben, die ain 3 mark Schilling, die ander 1 mark schillig, dem edlen gestrengen ritter hern Pangreczen von Aursperg ohristen erbchamrer in Krain und in der Windischen March und seinen Erben um eine Summe: geltz gukleiu. Besiegelt mit den Siegeln der edlen vesten: 1. Bartholome Mindorffer von Arich, 2. Andre Ilarrer; Jorg Liechtcnbalder beurkundet, daß seine Gemahlin diesen Verkauf mit seiner Einwilligung gemacht bat, und bat 3. den erbern und weisen Caspar Krabalt die zeyt statrichter zu Laybach um die Besiegelung. Orig. Perg. Testamentslibell fol. 107 b. Drei anhangende Siegel März 23 (an freilag vor Letare in der vasten). I lerman Rauher tauscht seines Gutes eine Hube zue Teuschendarff, da jeez siezt mil namen Paul, und ain oede hueben zue Bolfspach, da Andre des Jacoben sun von Teuschendorff vor Zeilen aufgesessen st gebesen, die in Oblacher phar gelegen sind Lehen der Patriarchen von Aquileia mit dem edlen gestrengen ritter hern Pangrecz von Aursperg ohristen erbchamrer in Krain und iu der Marich um den pey Sneperg in Lasser phar der vor zeyten Jacob Sneperger gebesen is - Besiegelt mit den Siegeln: I. des Ausstellers, 2. der edlen und vesten Bartholome Mindorffer von Arich und 3. Andre I larer. Orig. Perg. Testamentslibell fol. 23 a. Drei anhangende Siegel.

60 5, Indulgentiae 40 dieruni propter tria altaria consecrata in ecclesia prope Auersperg. sancti Canciani Testamentslibell fol. 25 a Herrn Hörwarden und Dietrichen Gebrueder Freyherrn zu Auersperg für sicii selbst und anstatt ihres Brueders Herrn Weikharden Freyherrn zu Auersperg hittlichcs Anbringen an die Herrn Verordneten l.ehensconinüssarien in Crain : Ein Fellen des Gschloß Graz in der Grafschaft Möttling gelegen, weliclies Herr Pangraz von Auersperg Herrn Frasinen Müudorffer versezt betreffend. Darbey ein Reversbriifscopy sanibt beygelegten Urbarsregister gemelter Herrschaft Graz. Testamentslibell fol. 123 b Ftliche alte von Khayser Pridrichen an l'angra/.en Auersperger lautende Concept und darauf gevolgte Beantwortung. Testamentslibell fol. 134 a Jänner 6 (an mittichen an der hayligen dray ktinigtag). Margrcth hauend des bolgeporn graf Niclasn von Frangepan graven ze Vegl ze Zeug und Modrusch löblicher und seliger gedachtuus tochter und graf Wartholomes auch von Frangepan graven ze Vegl ze Zeug und ze Modrusch loblicher und saliger gedachtuus beurkundet, daß laipliche swester waileud der edel herr Wilhalbn von Liechtenstain von Niclaspurgk saliger gedachtuus die Frau Barbara auch des obgeineltcn graf Niclasn von Frangepan lohlicher gedachtuus tochter sein elichs gemahel ihre swester auch salige für ihre IIciinstcucr, Wiederlegung und Morgengabe im Betrage von 5000 Pfund Pfen. zufolge des Hciralbricfcs auf 500 Pfund Pfen. ierlicher nutz und gttlt verwiesen und ihr das mit seinen versigelfeu regisleru verschrieben hat auf sein erblich geschlos I lernpawiigarthcn. Da Frau Barbara kinderlos gestorben ist, fielen ihre Ansprüche auf das Schloß Hcrnpawngarthen an ihre Schwester Margrelh, welche den genannten Heiratsbrief samt allen Forderungen an das obgemelte Schloß der Frau Anna hern Paugrcczen von Aursperg ohristen erbkatnrer iu Krayu und in der Windischen Marich hatihtinan in der Mettling clichen gemahel ihrer nuieineii übergibt. Die Aitsstellerin bat um die Besiegelung: 1. den wolgcparu hern Micheln von Frangepan grave ze Vegl ze Zeug und ze Modrusch etc. ihren vetern, 2. die edeln und ernvesten Jorgen Niculiczicz von Woschin und 3. Iban Bcncfcnud von Skrad. Orig. Perg. - Die Siegel fehlen.

61 nach 1. November (nach Allerheiligen) Linz. Kaiser Friedrich III. bestätigt Pangrazen von Auersperg das Dorf Runersko im Landgerichte Ortenegg landesfürsllicher Vogtei, das der Auersperger von dem Kloster Sittich umgetauscht hatte. Richter, Die F. v. A. 713 cit. - Testamentslibell fol. 28 b Jänner 17 (geben zu Lyntz an erilag sand Anthonientag nach Cristi geburde 1492, unsers kaisertumbs im 40., unser reiche des romischen im 52. und des hungrischen im 33. jaren). Kaiser Friedrich III. tötet die Verschreibung, die sein Getreuer Pangretz Awrsperger sein hawhtman in der Mettling ihm wegen der Hauptmannschaft, des Schloßes und Amtes in der Mettling gegeben hat, da der Aucrsperger dies alles dem Getreuen Sigmunden Pierssen abtreten mußte. Besiegelt war die Urkunde mit dem Siegel des Ausstellers. Am unteren Rande stand: Commissio domini imperatoris propria. Kopialbudi fol. 162 b bis 163 b. Indorsat lautete: Kaiserlich maiestät löthrief und Vorderbrief der haublmansehaft und anibts in der Mettling, so her Pangrctz von Awrsperg inngehabt, dem Sigmunden! Pierssen abzetreten geschafft. Richter, Die F. v. A. 713 cit Pin l.ehenbrüf von Kheyser Fridrichcu ausgehend au Wilhelm von Auersperg umbwillen etlicher Weinzehent, Hof und Hueben lautend. Testamentslibell fol. 113 b Juni 22 (gehen zu Lyntz an samhstag sand Achacienlag nach Cristi geburde 1493, unsers kayserttunbs im 42., unserr reiche des römischen in 54. und des hungrischen im 35. jaren). Kaiser Friedrich III. beurkundet, daß sein Getreuer Pangretz Awrsperger sein phleger zu Zohelsperg und I lerberg sein ambt in der Mettling vom sand.lörgentag 1470 bis zum sand Jörgentag 1492 in Bestand gehabt und für diese Jahre das Bcslandgcld Besiegelt mit dem Siegel des Ausstellers. entrichtet hat. Auf dem Buge rechts unten von anderer Hand: Commissio domini imperatoris propria. Auf der Rückseite: R,n - Orig. Perg. Testamentslibell fol. 105 b. An Pergamentstreifen anhangendes Wappensiegel (Suva, T'ig. 113) vom roten Wachse in ungefärbter Schale. Indorsat: Ain kayserlleh qulltung, das her Pangrecz von Awrsperg sein bestand V< >"1 ambt Mettling von XXII jaren kayserlieher mayestüt betzalt hat. 15. Jahrh. ->3S 1493 Dezcmbi r 9 (an monlag vor sand Luceintag). daß Thomas ahbl zu Sittich und der gantz couvent daselbs bestätigen, der edel und sireng ritter herr Pangretz von Awerspcrg 13 Pfund

62 Pfen. für das seigerat von wegen der stift und ewigen mess, die dy von Awersperg in sagrat hie zu Sittich auf sand Jorgen altar haben, bezahlt hat. Besiegelt mit dem Siegel des Abtes. Orig. Pap. Vorne aufgedrücktes Siegel unter der Papierdecke. Wasserzeichen: Briquet Fig Dezember 20 (gehen zu Wien an freytag sanct Thomasahcnt des heilig zweifboten nach Cristi gcburd 1493, unser reich des römischen im 8. und des hungerischen im 4. jar). König Maximilian 1. beurkundet, daß sein Getreuer Wilhelm von Aursperg sein rat und haubtman zu Crain ihn für sich und anstatt des Lehenträgers Hannsen von Aursperg seines Vetters ersuchte um die Belehnung mit dem Erbmarschalamte in Krain und an der Windischen Mark und den folgenden Erbgütern, welche Wilhelmen und Georgen seinem brueder, der mit todt abgangen, schon vom Kaiser Friedrich III. verliehen wurden. Der König gibt dem Gesuchsteller zu Lehen die in n 501 angeführten Besitzungen. Besiegelt war die Urkunde mit dem Siegel des Ausstellers. Kopie, Pap. des 16. Jahrhunderts. Vidimiert vom Erzherzog Fcrdinund am 29. Jänner Richter, Die F. v. A. 720 cit Oktober 4 (an sambstag nach sand Michelstag). König Maximiliatn I. verleiht Wilhalhm von Auersperg folgende Besitzungen in Steiermark, welche er teils vom Kaiser Friedrich III. zu Lehen empfangen, teils von Margrethen des Getreuen Jacoben Galin hausfrauen gekauft hat, zu Lehen: 2(5 buchen gelegen zu Obern und Nidern Gastrey; ain weinzehent 2 (ail zu I'raitnpiieh; ain Iraidzehent 2 tail auch daselbs iu dem dorf gelegen au dem l'aher; zu Eresn und I.asestorf ain getraidzehent 2 tail gelegen daselbs in dem l'aher; ainen traidzehent ganz auf ainer hueben undcrin Egg, auf ainer hueben ain mairhol' in dem dort zu Grucnhurg und auf 2 hueben im Khallisch gelegen auf dem l'aher; ain weinzehent gelegen am l'uehpcrg auf dem l'aher; ain harzeheul au dem Thravcldt und auf dem l'aher und enhalh derthren und Schtetuberg auf allen den guetern die zu der veslu gehorn und in dem Greils; 2 panwascr, aius geuanl Pulskha und das ander di Dehrn, alles glelh Halbs. / olgende Güter führte der Auersperger vom Kaiser Friedrich III. als Lehen der Grafschaft Cilli: ain hueben im Glantz ob Oamblltz; ain hueben und ain muh gelegen iu der Grenach hei Gamblitz; 2 hueben gelegen oh Ernhausn zu dem Novagg. /// Krain empfing der Auersperger vom Kaiser Friedrich III. zu Lehen: ain weinzehent im Arnperg ; ain weinzehenl im Neuperg, 2 lad

63 zehent zc nemben ; das pergrecht daselbs in den zwaien pergen; ain hof zumb Khall; ain hueben zumb Khall; 3 buchen zumb Gumbisch. Vidimiert vom Erzherzog Ferdinand am 29. Jänner Dezember 4 (gehen an sontag sanet Barbaratag nach Cristi geburd 1496, unserer reiche des romischen im 11. und des hungerischen im 7. jaren). König Maximilian I. beurkundet, daß ihn sein Getreuer Volckhardt Auersperger ersuchte ime als dem eitern anstat sein selhs und als lehenstrager und vormund Darius, Octavianus und Troians seiner vettern, weilend Pangratzen Auersperger seines bruedern sunen folgende Erbgüter als Lehen zu verleihen: das haus Aursperg und das alt haus darhei mit dem purgperg mit leiden und guetern, pimerken, dorfern, mayrhofen, gärten, höltzern, wassern, vischwaideu, gereuten und allen andern iren zuegehorungen; die gegend genant Nadlischeckh auch mit pimerken, wälden, höltzern, wassern und andern zuegehorungen; das cameramht in Crain und an der March; das ambt in der Mettling mit aller zuegehorung; das haus zu Laybach mit gantzer fürstlicher freiung hei dem Nidcrn closter not aller zuegehorung; ainen hof am Pukhlach; ain hueben zu Wultschitsch ; 3 hueben zu Rogatetz ; 2 hueben und 2 muh in der Selain; ain müll in der Eisch und der wald; 7 blieben und ain müll zu Lipoglau ; ain hof an dem Podleg; ain hueben zu Zerovetz; zu Pcrglcin ain hueben ; zu Trebel ainen hof; die zehent zu Sagrad auf 11 hueben zchentliche recht 2 tail zu nemen ; zu Khlenchigkh auf 6 hueben den dritten tail zu nemen ; zu Obern Lockhnitz auf 9 hueben ainen dritlail aincs weinzchents und )crgrecht und getraidzehent auch in dem Lockhnitz ; den zehent zu dem Tal und zu dem üschiess mit wein und traid den zehent 2 tail zu nemen; ain hiersch- und weinzehent in dem Weinperg; item zu Altendorf; zu Griesscnpcrg ain zehent mit wein und traid ; in den pimerken und gegenden gelegen im... land Crain, die gehaissen sind Nadlischeckh und slossen au das patriarchtinnb, stockh und galgen zu haben und zu richten über lettt und guet und muh all ander Sachen nach dem rechten gctnainiglich und imgefcrlich als recht ist. Besiegelt war die Urkunde mit dem Siegel des Ausstellers. Kopie, l'ap. des Iii. Jahrhunderts. Richter, Die F. v. A. 721 eil. Radics, Herbard VIII, 44 cit. >l Bin Brül von Volkhard) und F.nglhardcn Gcbrucdcr von Auersperg. traft dessen sie dem Merten l.cimtaseh 2 Uneben, die gelegen sein an der Cremen/, in 'llger l'harr, verliehen geben. Testamentslibell fol. 113 b.

64 Befehl des Kaisers Maximilian I. an Wilhelm von Auersperg, den Abt Martin von Sittich nicht zu hindern, wenn dieser sein Kloster zum Schutze gegen die Türken mit einer neuen Mauer umgeben wolle. Richter, Die F. v. A. 720 cit Okiober 12 (an sand Marxentair) Sittich. Mert abt zu Sitticli beklagt sich beim Landeshauptmann über Mathco herren Volkartz von Awrspcrgk phlegcr auf Zowelsperg, daß er seinen Untertanen Schaden zufügte, indem er einem in der vasten vergangen zvven sam wallischen weins auf der Strassen geuomen hat und den andern zwei Ochsen, die sich von den besetzten Gründen des Klosters auf die öden des Schloßes Zowelsperg verirrt hatten, niedergeschlagen, ohne in beiden Fällen einen Schadenersatz zu leisten. Zugleich ersucht der Abt den Landeshauptmann um Hilfe gegen Mathco. Orig. Pap. Wasserzeichen: Briquct Fig. 24 Pickosinski Fig Ostermann der Auerspergcr verkauft eine Ilofstdtte im Dorfe St. Ruprecht. Ridder, Die F. v. A. 722 cit. 546 Ende des 15. Jahrhunderts. Ewstach Meltz beurkundet, daß er dem edlen gestrengen ritter hern Pangretzeu von Awrsperg und seinen Erben 2000 guetcr gülden Unger und ducaten, die guet am gold und gerecht an der wag sind, schulde, rückzahlbar am nächsten sand Michelstag. liesiegelt mit den Siegeln; L des Ausstellers, welcher 2. den edlen gestrengen ritler hern Jorgen Snytzcnpawincr von Suuegkh, 3. den edlen und ercuvesleu Andre Ilarrar phleger zu Meichavv um die Besiegelung bat. Unausgefertigte Urkunde, denn sowohl die Datierung ist unvollständig, [sie lautet: der geben Ist nach Cristi unsers herren geburde I-IOO) auch die Besiegelung wurde nidit vollzogen 547 S. d. angekündigte Etliche alte verbrühe Khundschaften, daß die Herrn von Auersperg den Kflrchtag zu sand Canzlan, den Galgen /u Oblakh und die und all/eil innengehabt. 54 H.S. d. Testamentslibell fol. 21 a. Maul /u Läschltsch je lau Aufsundhrüf umb die Lehen des Hofs zu Puegklekh bey Ober Nassenfuß gelegen. testamentslibell fol. 21) a.

65 549 S. d. Von Khayser Fridrichen ein Totbrüf Englharden von Auersperg betreffend umb sein Gegenbrüf als ihm das Gscbloß Nassenfuß versezt gewest und ihme widcrumben abgelöst worden. Testamentslibell fol. 29 a d. Khaysers Fridrichen Zuesclireiben an Englharden Auersperger craft dessen er die Maut an der Räschiz bey Auersperg dem Jörigen Rainer zu lösen geben solle. Testamentslibell fol. 38 b. 551 S. d. Eine Stiftung eines ewigen Jahrtags in sand Barthlme Pfarrkirchen von Herrn Hörwarden und Diepolden von Auersperg gestift worden. Testamentslibell fol. 115 b. Verzeichnis der bisher in Krain beobachteten Großschmetterlinge. Von J. Hafner. Fortsetzung sponsa L. l.aibaeh, Tivoliwald, ein Stück am Stamme einer Eiche, faule Juli (Hafn.) ; Laibach, Stadtwald, Küderfang, 29. Juli (Högl.); Preska und Flödnig, an Eichenstämmen, 12. Juli, mehrfach (Spl.); Altlack bei Bischoflack (Tavč.); Ecislcnberg, an Eichenstämmen, in der zweiten Julihälfte, ziemlich häufig (Hafn.); Rudolfswert (Buč.); übcrf'eld ob Wippach, die Raupe auf Eichen gefunden, Juni (Mn.) promissa lcsp. l.aibaeh, Ende Mai eine Raupe am Stamme einer Buche gefunden; dieselbe wurde weiter mit buche gefüttert und ergab am 26. Juni ein (Hafn.). Ebenda, Raupen an Eichenstämmen (Spl.); Stadtwahl, Köderfang (Högl., Winkl.); Toško čelo ob Podvtik, ein Stück am Stamme einer Eiche, 2. Juli (Hafn.); Altlack bei Bischoflack Köderlang, 22. Juli (Tavč.); Ratschach in Unterkrain (M. II.); Ecislcnberg, an Eichenstämmen, häufig, Juli, August, auch am Köder (Hafn.); Rudolfswert (Buč.); Möltling, häufig (Cvetko); Gradišče und Oberleid ob Wippach, Köderfang, 2(5. Juni, 4. Juli (l'reiss.) lupina H. S. Bei Wippach von S t r e c k f'u ß - Berlin gefangen. Belegstück im Wiener Hofmuscum (Rbl.) hymenaea Schilf, faule Juni bei Maria Au nächst Wippach aus Dornhecken, gescheucht (Mn.) I'ulminea Scop. Laibach, Ewiger Weg, Ende Mai eine Raupe *ul Prunus spinosa gefunden, der Falter schlüpfte am 20. Juni (Spl.); Tacen, Lichtfang, Anfang Juli (Winkl.); Landstraß, 10. Juni (M. IL); Fei stenberg, Köderlang, in der ersten Julihälf'le, mehrfach (Hafn.); auch bei Möltling einige Stücke geködert (Cvetko). >ln (arniolia calidiore«(scop.) 58:L C. O n v e r s a Esp. a) v. a ga m o s IIb. Stand. Reb. Cal., p. 250.

66 Apopestes Hbi 584. spectrum Esp. Senožeče, ein frisch geschlüpftes Stück an einem Stein neben dem Gespinst gefunden, 2. Juli (Kavč.). Außerdem Staud. Reb. tat., p cataphanes Hb. Staud. Reb. Cat., p dilucida Hb. Ende Mai bei Trillek ob Wippach an einem Felsen ein abgeflogenes Stück gesehen (Mn.); Anfang Juni 1909 bei der Burg Wippach eine erwachsene Raupe gefunden, der Falter schlüpfte am 21. Juli (Preiss.). Exophyla Gn rectangularis Hg. Hei Maria Au und bei Wippach aus Hecken gescheucht, 15., 22. Juli und 4. August (Hafn.). Toxocampa Gn viciae Hb. Mojstrana, Lichtfang, Ende Juli (teste Schwing.) craccae F. Raibach, 16. August (M. IL); Radmannsdorf, 26. August (M.); Voßhütte, 22. Juni 1908, ein b", Nachtfang (lng. Kautz); Ratschach in Unterkrain, Juli (M. IL); Feistenberg, Lichtfang, Juli, abgeflogen (Hafn.); Wippach aus Gebüschen gescheucht, 1 1. und 26. Juni, auch später gelangen und noch am 3. Oktober an einem Felsen ein abgeflogenes Stück gefunden (Hafn.). 1 Laspeyria Germ flexula Schiff. Raibach, ein Stück an Farnkraut gefunden, 13. Juni 1898 (Hain.); Podvtik (Winkl.); Preska, aus Gebüschen gescheucht, 2. und 10. Juli (Hafn.); Mojstrana, Liehifang, 13. Juli (Schwing., Gab/.); Ratschach in Unterkrain, 1. Oktober (M. IL); Landstraß, 30. Mai und im August (M. H.); Družinska vas, ein auffallend kleines Stück, Juli (Tavč.); Rudolfswert, 9. Juni (Buč.); Bevke bei Oberlaibach, 10. Juli, Adelsbelg, 18. Juni (Hafn.); Senožeče, 3. August (M. IL). Parascotia Hb fuliginaria L. l.aibaeh, ein cč an einer Mauer gefunden, 24. Juni (Hafn.); Mojstrana, l.ichll'ang, 13. Juli (Schwing., Gab), Vratatal, 23. Juli (M. IL, Spl.); I.andslraß, Juni (M. IL). Epizeuxis Hb 592. calvaria F. Laibach, Tivoliwald Ende August ein abgeflogenes Stink gefunden (Hafn.); Stein (Doli.); Landstraß, 10. Oktober (M. IL); Fei sienberg, 18. Juli, zwei Stücke an Eichenstämmen (Hafn.); Gradišče ob Wippach, Köderläng, 26. Juni (Preiss); Wippach (Polica), Köderfang im August, mein fach (Hafn., Preiss., Wagn.). Zanclognatha Ld t a r s i p 1 u m a 1 i s Hb. In Gebüschen und im Grase, im Juli. Umgebung von l.aibaeh, nicht häufig (Hafn); Sava an der Südbahn, ober- ' Im Jahre 1910 Im letzten Junidrittel bei Wlppach In Anzahl am Köder beobachtet

67 halb der Station, 11. Juli (Hafn.); Ratschach in Unterkrain (M. H.); Feistenberg, häufig, Gorjanci, (Tisovec), nicht selten (Hafn.); Rudolfswert (Buč.); Senožeče (M. H.); Wippach, häufig (Hafn., Preiss.); bei Gradišče bereits am 10. Juni (Preiss.) tarsipennalis Tr. Laibach, 18. Oktober (M. H.); Mojstrana, l.ichtfang, 17. Juli (Galv.); Feistenberg, aus Hecken, gescheucht, 25. und 28. luni (Hafn.); Wippach, 26. Juni (Hafn.) tarsicrinalis Knoch. In Hecken, Juni, Juli. Bei Laibach nicht selten; Radmannsdorf (M.); Wocheiner Feistritz (Penth.); Ratschach in Unterkrain (M. H.); Feistenberg häufig (Hafn.); Senožeče (M. H.); bei Wippach auch eine zweite Generation (8. September) beobachtet (Hafn.) grisealis Hb. In Hecken, fliegt auch gern zum Köder; in der zweiten Maihälfte, Juni und wieder Ende Juli, August. Laibach, nicht selten; Črna Prst, 25. Juli, 700 m (Winkl.); Ratschach und Landstraß (M. H.); Feistenberg und Gorjancigebiet (Flafn.); Sovič bei Adelsbcrg, 14. Juni Preiss.); Senožeče (M. H.) tarsicristalis HS. Wippach und Gradišče, ziemlich häufig, in Hecken; fliegt auch gern zum Licht und Köder. Die Art erscheint zirka Juli 2 und ist noch gegen Mitte August - allerdings in defekten Stücken zu finden. Ein am 4. August 1907 bei Gradišče gefangenes J" zeigt vor dem Saume aller Flügel eine dunkelbraune Punktreihe (1 lafn.) emortualis Schiff. Ziemlich selten. Laibach, aus Gebüschen gescheucht, 31. Mai, 7. Juni (Hafn.); Mojstrana, Eichtfang, ein 9 (Winz.); Kermatal, 28. Juni (Flschm., Schwing.); Feistenberg, 18. Juni, 3. Juli (Hafn.); Madopa stph salicalis Schiff. Wocheiner Feistritz, in Weidengebüschen am Feistritzbachc 11. Juni mehrfach (1 lafn.); Wocheiner See, 26. Juni (Flschm., Sehwing.); Ratsehach in Unterkrain, Juni, Juli (M. IL); Landstraß, 30. Juli (M. IL); Feistenberg, Köderfang, 10. August, abgeflogen (Hafn.); Wippach, anfangs Mai an Bachufern von Weidenbäumen gescheucht (Mn.); ebenda, Ende Juli, August (Hafn.). Herminia Latr crinalis Tr. In der Umgebung von Wippach in Hecken und insbesondere im Epheu, häufig ; fliegt auch gern zum Köder. Ende Mai, Juni und wieder im August. Die Falter der zweiten Generation kleiner als jene der ersten derivalis IIb. l.aibaeh, Juni, Juli, in Gebüschen, seilen; Großkahlenberg, 12. Juni 1910 in Mehrzahl beobachtet (Hafn); Woch. Feistritz, 700 w 19. Juni (l)ob.); Kumberg und Ratschach in Unterkrain (M. IL); Feistenberg, häufig, Juni, Juli in Hecken, auch am Köder beobachtet (Hafn.); Ende Juni hinter Oberleid ob Wippach einige a" d" aus Dornhecken ge- Cheucht (Mn.); Gradišče ob Wippach, 10. Juni (Preiss.) tentacularia L. Aul Wiesen im Grase. Zwei Generationen im Gebirge wahrscheinlich nur eine Generation. Feistritztal bei Stein, 26. und 29. Juni (Hafn., Spi.); Črna Prst, Untere Ahn, w, häufig, 2 Im.1. IUI!) bereits am 27. Juni geködert.

68 20., 29. Juni und 17. Juli (Hafn.); Mojstrana, Juli, Lichtfang (teste Schwing.); Ratschach in Unterkrain, 30. Mai, 1. Juli (M. H.); Landstraß 1. und 6. August (M. H.); Feistenberg und Gorjancigebiet, Juni und August (Hafn.); Rudolfswert Wiesen an der Gurk, 16. Mai, 8. August (Buč., Hafn.); Sovič bei Adelsberg häufig, 18. Juni (Hafn.). Pechipogon Hb barbalis Cl. In Gebüschen und in Hecken, auch am Köder, in der zweiten Maihälfte, Juni und wieder Ende Juli, August. Die Falter der zweiten Generation seltener und beträchtlich kleiner. In der Umgebung von Laibach nicht selten (Hafn.); Stein (Doli.); Großkahlcnbcrg und St. Katharina (Hafn.); Wocheiner Feistritz, 31. Mai, 11. Juni (Hafn.); Ratschach und Landstraß (M. H.); Feistenberg und Rudolfswert (16. V.) (Hafn.); Senožeče (M. H.). Bomolocha Hb fontis Thubg. In Wäldern und in Schluchten; liebt schattige Stellen und fliegt nahe am Boden; nicht selten. Mai (11. V.) bis Juli (15. Juni frisch). Laibach Umgebung, Preska (Hafn.); Ljubnik (Spl.); Woch. See, 26. Juni (Flcischm.); ebenda, 8. Juli (Hafn.); Črna Prst, 29. Juni (Ing. Schwing.); Mojstrana, Lichtfang, Anfang Juli (teste Schwing.); Kcrma, 21 Juli, abgeflogen (Ing. Schwing.); Golica 19. Juli (Calw); Ratschach und Landstraß (M. H.); Feistenberg (Hafn.); Rudolfswert (Buč.) a) ab. terricularis Hb. Überall. Ich habe nie ein der Stammform gefunden. Hypena Sehr proboscidalis L. In Gebüschen und Hecken, auch am Köder und am Licht; Juni, Anfang Juli und wieder im August, Anfang September. Überall ziemlich selten. Laibach, nicht häufig (Hafn.); Stein (Doli.); Feistritztal bei Stein (Ilafn.); Ratschach und Landstraß (M. II); Feistenberg (Hafn.); Gorjanci (Hafn.); Möltling (Cvetko); Senožeče (M. IL). Die Falter der zweiten Generation kleiner und nicht so hell als jene der ersten palpalis IIb. Ende Juni bei Gradišče ob Wippach einige aus Dornhecken gescheucht (Mn.) obešali s Tr. Laibach, Ewiger Weg, ein Stink aus einem Gebüsche gescheucht, 25. Mai 1910 (Dob); Stein mehrfach (Doli); Radinanns dorf 26. Mai (M.); Črna prst, Untere Ahn, zirka SOI) w, aus einem (iebüsche gescheucht, abgeflogen, 19. Juni 1909 (Spl.); Črna prst, zweite Terasse, 1200 m, bisch, 19. Juni 1909 (Dob.); Mojstrana, Lichtläng ein Stück (Winz.-Galv.) obsilalis Hb. Wochcin, 26. Juni (Flschm., Schwing.). - Ende Juni um Wippach an Mauern, in Hecken und an Panel ari a. Wird der Falter aufgescheucht, so sucht er gleich wieder ins Dunkle zu köminen, sind keine Bilanzen oder Sträuclier, vorhanden, so kriecht er in Mauel spalten, um sich zu verbergen imn.).' In der Umgebung von Wippach auch im August bis Oktober, gelangen (Hafn., Preiss., Wagn.). 1 Ende Juni 1910 in Anzahl aus F.phou gescheucht (Hafn.. Spl.)

69 609. rostralis L. Laibach, nicht selten; Stein (Doli); Ratschach und Landstraß, sehr häufig (M. H.); Feistenberg und Rudolfswert (Hafn.); Senožeče (M. H.); Wippach, häufig. In Hecken, Häusern, am Köder. Vom Juli, August an; nach der Uberwinterung im April, Mai. a) ab. radi a t ali s Hb. Senožeče (M. H.). b) ab. unicolor Tutt. Im männlichen Geschlecht die vorherrschende Form antiqualis Hb. Im Juni, Anfang Juli an den Abhängen des Nanos bei Oberfeld, Wippach und Gradišče auf geröllartigem Terrain bei spärlichem Pflanzenwuchs. Aufgescheucht fliegt das Tier eine kurze Strecke weit, um sich wieder auf den Hoden zwischen Steine zu setzen. Fliegt auch zum Licht. Eine Puppe, wurde Ende März unter einem Stein gefunden. (Preiss:). Die Art wurde auch an den Abhängen des Kouk angetroffen (Mn.). Orectis Ed proboscidata H. S. An den Nanosabhängcn bei der Burgruine Wippach und bei Gradišče, Licht- und Köderfang, von Anfang Juni (4. VI.) bis Mitte August (Hafn., Preiss., Wagn.) Von Mann auch in Felsenspalten gefunden (catcnalis ZU.). Das Tier wurde auch auf dem Sovič bei Adelsberg gefunden (Köderfang, 20. August 1905, Preiss.). Cymatophoridae. Habrosyne Hb de rasa L. l.aibaeh, an Zäunen, am Licht und am Köder gefangen im Juli (Hafn.); Stein (Doli.); Altlack bei Bischoflack, August, Köderläng (Tavč.); Mojstrana, Lichtfang, KL Juli (Schwing.); Ratschach in Unterkrain, Köderfang, Juli und Oktober (M. IL); Landstraß, 29. August (M. H.); Feistenberg, Köderfang, 10. und 27. Juli (Hafn.). Thyatira Hb. 61.'L bat i s L. l.aibaeh, Köderfang, 1. und 6. Juni (Spl.); Lieht- und Ködeifang im August (Dob., Hafn.); Stein (Doli.); Alllack bei Bischoflack, August (Tavč.); Mojstrana, Liehifang, IS. Juni (Ing. Schwing, et teste Gab.); Ratschach in Unterkrain, Juli, August (M. IL); Landstraß, 23. Mai, Ende Juli und im August (M. IL); Feistenberg, Lieht- und Köderfang, Ende Juni bis Ende August, ziemlich häufig (Hafn.). Cymatophora Tr or F. l.aibaeh, hinter Kroisenegg, 1H. Mai im Grase (Hafn.); ebenda, Köderlang, 1. und 6. Juni (Spl.), Lichtfang, 5. August (Hafn.); Stein (Doli.); ("rna Prst, ein Stück nach Mitte August (M. IL); Mojstrana, Lichtlang, Ende [uni, zwei Exemplare (Winz.); Ratschach in Unterkrain, IL August (M. IL), Feistenberg, am Koder sehr häufig, Ende Juni, Juli (Hafn.); Rudolfswert, Köderfang, :i(>. Juli (Buč.).

70 615. octogesima Hb. Ratschach in Unterkrain, 30. Juli (M. H.); Feistenberg, Köderfang, 3. Juli (Hafn.); Wippach Köderfang, 20. August (Hafn.) ebenda, 26., 30. Juli, 8. und 18. August (Preiss.); 616. duplaris L. Feistritztal bei Stein, zwei Stücke aus Gebüschen gescheucht, abgeflogen, 4. Juli (Hafn.); Črna Prst, zirka 1200 m, 21. Juni (Spl.); ebenda, bei 900 m, 28. Juni (Hafn.); Mojstrana, Lichtfang (Galv.); Feistenberg, ein Stück von einer Eiche geklopft, 8. Juli (Hafn.). Polyploca Hb ruficollis F. Staud. Reb. Cat., p flavicornis L. Laibach, an Zäunen in der Nähe von Birken, 31. März, 4. April (Hafn.); auf jungen Birken, frisch geschlüpft 25. März (Winkl); wurde auch am Köder gefangen (Dob.) r i den s F. Laibach, Tivoliwald, am Stamme einer Eberesche ein frisches Stück gefunden, 14. April 1903 (Hafn.); Landstraß, e März, ein auffallend geschwärztes Stück, vielleicht ab. nigricans Spul. (M. FL). Brephidae Brephos O parthenias L. Laibach, Golovec, Mitte März bis Anfang April auf Waldblüssen im Sonnenschein schwärmend, setzt sich gern auf Weiden- und Pappelkätzchen.. Nicht selten nothum Hb. An denselben Stellen wie parthenias und gleichzeitig mit ihr; auch in Tivoliwalde beobachtet. Ziemlieh häufig. Radmannsdorf 25. März (M.); Landstraß, 20. März (M. H.). Geometridae Aplasta Hb ononaria Fuossel. Auf Wiesen und grasreichen Berglehnen, fliegt auch zum Licht, l.aibaeh beim neuen Friedhol mein lach gefunden (M. IL); einige Stücke der zweiten Generation am Lieht gelängen (Hafn.); Großkahlenberg und St. Katharina, von Mitte Juni bis Mitte Juli und wieder im August nicht selten (Hafn.); Veldes, 28. Juni (M.); Loitsch, 2. Juli, mehrfach (Hafn.); Adelsberg. 28. Juni I Fritz Holtmann)'; Senožeče, 19. Juli (M. IL); Wippach Burgruine, 10. Juni Hafn.); hinter Oberfeld ob Wippach und bei Gradišče auf Ononis spinosa angetroffen (Mn.) a) gen. aesl. laecataria Hb. Die Falter der zweiten Generalion aus Wippach dürften grösstenteils dieser Form angehören. Pseudoterpna Hb p ril in ata llufn. Aul trockenen Berglehnen, auf Wahl wiesen und auf Waldblössen in zwei Generationen von Milte Juni bis in die zweite Augiisthällte Laibach; Großkahlenberg und St. Katharina; Radmannsdoi I,

71 16. Juli (M.) Črna prst, 25. Juli (Winkl); Mojstrana, 20. August (Rgr. Kautz); Feistenberg (Hafn.); Möttling (Cvetko); Adelsberg, 28. Juni (Fritz Hoffmann); Senožeče (M. H.); Wippach bereits Anfang Juni (Hafn.); Nanos (Mn.). Geometra L papilionaria L. Diese Art scheint in Krain selten zu sein, l.aibaeh, Mitte Juli ein Stück aus einem Strauch gescheucht, abgeflogen (Hafn.); Stein (Doli.); Mojstrana, Lichtfang, 28. Juli (Rgr. Kautz); Möttling lcvetko); Wippach, Lichtfang, ein großes $, 23. Juni (Hafn.) und 25. Juni (Preiss.) vernaria Hb. Laibach, ein frisch geschlüpftes 9 in einem Garten gefunden, 4. Juni (Hafn.); Feistritztal bei Stein, aus Gebüschen, wo Clematis vitalba wuchs, mehrfach aufgescheucht, 5. Juli (Hafn.); Mojstrana, Lichtfang, 28. Juli (Galv.); ebenda, Anfang August (teste Schwing.); Preska, 22. Juni (Hafn.); Landstraß, 20. Juli (M. H.); Feistenberg, nicht selten, Ende Juni, Juli (Hafn.); Möttling (Cvetko); Senožeče, August (M. H.); Oberfeld ob Wippach (Mn.); ebenda und bei Gradišče in Hecken nicht selten, Juli (Hafn.). Euchloris Hb pustu lata Hufn. Landstraß, 26. Juni (M. H.); Mitte Juni bei Slap ob Wippach einige von Pappeln gescheucht. Ihr Flug ist bald hoch, bald niedrig, lange ausdauernd (Mn.); Wippach, Lichtfang, 27. Juni (Preiss) smaragdaria F. Ratschach in Unterkrain, ein abgeflogenes Stück, 21. Mai (M. H.). Nemoria Hb viri dat a L. Stiege in der Wochein, rechtes Saveufer, nicht selten in Gebüschen, 31. Mai; am 9. Juni meist schon abgeflogen (Hafn.); Mojstrovka, Südseile, 1600 m 8. Juli (Schwing.); auf einer grasreichen Perglehne bei Idria, 10. Mai (Scopoli E. C. p. 215; porrinata Z.?); Wippach im Juni einige aus Dornhecken gescheucht (Mn.). ()29. porrinata Z. In Hecken und auf Wiesen ziemlich häufig. Laibach, von Anfang Mai bis Ende Juni und wieder im August. St. Katharina (Hafn.); Radmannsdorf (M.i; Črna Prst, Untere Alm, 800 m, 31. Mai und im Juni (Hain.); Landstraß (M. II.); Feistenberg Hain.); Rudolfswerl, 16. Mai (Hafn.); Wippach (Mn., I lafn.). <>:!(>. pul men t ari a Gn. An den Nanosabhängen bei Wippach und Gradišče, 19., 26. Mai und 23. Juli (Hafn.); ebenda, Mai und Lichtlang 27. Juli, 1. August (Preiss.). Thalera Hb. r>3l. fimbrialis Sc. l.aibaeh, ein Juli (Hafn.); Stadtwald, ' Juli (Winkl); Laibacher Moor (Dob.); Stein (Doli.); Kumberg, 29. Juli (M. H,); Feistenberg, Milte uh ein delektes ef aus einem Gebüsch auf

72 gescheucht (Hafn.); Innerkrain (Scop.); Präwald, 11. Juli (Preiss.); Ende Juni am südl. Nanosabhange aus Sträuchern aufgejagt, selten (Mn.); ebenda, auch im Juli (Hafn.) putata L. In Wäldern, wo Heidelbeern wachsen. Laibach, häufig, Mai, Juni, St. Katharina, Wocheiner Feistritz, 31. Mai, 2., 11. Juni (Hafn.); Črna Prst, (Penth.); Krma und Vratatal, Ende Juni, sehr häufig (Flschm., Schwing.); Kottal, 5. Juli (Schwing.); Mojstrovka, Südseite, 1600 w, 8. Juli (Schwing.); Karawanken, 9. Juni (Galv.); Ratschach in Unterkrain (M. H.); Feistenberg, (Hafn.); Reifnitz (Hafn.) lactearia L. In Wäldern, wie die vorige. Juni, Juli, einzelne Stücke noch im August. Laibach, nicht selten, Feistritztal bei Stein nicht selten, 5. Juli (Hafn.); Radmannsdorf (M.); Wocheiner Feistritz, 2. und 11. Juni, (Hafn.); Črna Prst, 26. Juni, Krma und Vratatal (Flschm., Schwing.); Landstraß (M. IL); Feistenberg und Družinska vas (Hafn.); 'Frauerberg bei Presser (Hafn.); St. Veit ob Wippach, an der Straße nach Präwald, von Weiden geklopft, Mitte Juni (Mn.); Hemithea Dup st riga t a Müll. Laibach, in Hecken und an Baumstämmen, nicht gerade selten, Ende Juni bis Anfang August (Hafn.); Stein (Doli.); Radmannsdorf (M.); Mojstrana, 4. Juli ein Ö" (Ing. Kautz); Feistenberg, St. Anna bei Presser (Hafn.); Ende Juni hinter Oberfeld in jungen Eichengebüschen einzeln angetroffen (Mn.). Acidalia Tr pygmacaria Hb. Auf Wiesen und Berglehnen in der Umgebung von Wippach, von Mitte Mai bis Mitte Juni und wieder im August, Anfang September nicht selten. Die Begattungszeit sind die Mittagsstunden und des Abends vor Sonnenuntergang. Die Weibchen laufen zur Bcgaltungszeit an den Grasstengcln bis zur Spitze hinauf, und erwarten die Männchen, welche zu dieser Zeit eifrig herumschwärmen (Mn.). <K!<>. tri line ata Sc. St. Anna bei Presser, auf der Wiese unterhalb der Kirche, Ende Juni, Anläng Juli, häufig; Sovič bei Adelsberg, 18. Juni in Anzahl angetroffen (Hafn.); ebenda, 28. Juni (Fritz Ilofftnann); Präwald, 19. Juni (Preiss.); Zoll ob Wippach, Milte Juni ein Stück auf einer Berglehne gelängen (Mn.); Nanos ob Wippach, häutig, 16. Juli (1 lafn.); Gradišče ob Wippach, auf einer kleinen Wiese einige Stücke beobachtet, 5. Juli (Hafn.) similata Thnbg. Aul Wiesen und auf Waldblößen, von Mitte- Juni bis August. Umgebung von Raibach häufig. Großkahlenbcrg, St. Katha rina, Feistritztal bei Stein (Hain.); Radmannsdorf (M.i; Wocheiner Feistritt, Koprivnik und Gina Prst (Penth.); Umgebung von Mojstrana (Galv.); Karawanken (Galv.); Ratschach und 1.andstraß in Unterkrain (M. II.); Feistenberg, Gorjancigebiet und Rudolfswert (Hain.); St. Anna bei Presser (Hafn.); Oberleid ob Wippach und Nanos (Mn.) och rat a Se. Auf Wiesen und auf grasreichen Berglehnen, stellenweise nicht selten; Juli, Anfang August. Umgebung \on Raibach,

73 St. Katharina, Bischoflack (Hafn.); Zadnjicatal, 26. Juli (Spitz); Gorjanci (Buč.); Feistenberg, Innergoritz und Presser (Hafn.); ober Gradišče ob Wippach bereits Mitte Juni (Mn.) rufaria Hb. Auf Berglehnen, nicht überall; Ende Juni bis Anfang August. St. Katharina 27. Juni (Hafn.); Črna Prst, Untere Alm, 25. Juli (Winkl.); Feistenberg, St. Josef bei Presser, Gradišče ob Wippach (Hafn.); auf dem Kolk nicht gar selten (Mn.) moniliata F. Großkahlenberg (M. H.); St. Katharina, 4. Juli einige aus Sträuchern gescheucht (Hafn.); Ljubnik, 21. Juli in Anzahl (M. H., Spl.); Črna Prst, 29. Juni (Ing. Kautz); bei der Haltestelle Presser ein? aus einer Hecke gescheucht, 28. Juli 1902 (Hafn.); in der Umgebung von Wippach häufig in Hecken, Ende Juni, Juli muricata Hufn. Laibach, Golovec, einige Stücke aus Gebüschen gescheucht, Juli, Prevalnik ob Podutik, 5. August ein frisches Stück gefangen (Hafn.); Družinska vas, 23. Juli 1900 zwei abgeflogene Stücke (Hafn.); Landstraß, 11. Juni, 8. August (M. H.); Kumberg, 29. Juli (M. IL) dimidiala Hufn. Laibach, selten an Baumstämmen, Juli, August; Dobrova, 13. Juli ein frisches Stück (Hafn.); Stein (Doli.); Mojstrana, Juli, (Galv.); Feistenberg, Juli, abgeflogen (Hafn.); Landstraß, April (?), 3. Juli, 5. August und 7. September (M. H.); Wippach, im Juni sehr häufig in dem auf Mauern wuchernden Epheu; die zweite Generation im August, spärlich (Hafn.); bei Goče ob Wippach an der Straße aus Hecken gescheucht (Mn). Frei s s eck er erwähnt (Verh. zool bot. Ges p. 87) zweier bei Wippach am 8. und am 18. August 1905 gefangenen $ dieser Art, welche in ihrer Färbung von gewöhnlichen Stücken in ähnlicher Weise wie v. ob sc u r a Mili. von Acid. virgularia Hb. abweichen soda Daria HS. Im Juni bei Wippach überall, wo Epheu an Mauern und Felsen wächst (Mn.). Ich habe diese Art weder bei Wippach noch bei Görz angetroffen virgularia Hb. Laibach, nicht selten, Mai bis September (16. IX.); an Zäunen, Baumstämmen, Mauern, fliegt auch zum Licht. Feistritztal bei Stein, 29. Juni, drei Stücke an einer Wand gefunden (Spl.); Mojstrana Umgebung (Galv.); Katschach, Landstraß und Senožeče (M. H.); Wippach sehr häufig, besonders im Epheu, welches dort überall an Mauern wächst. a) ab. obse ura Mili. Bei Wippach unter der Stammform, manches Jahr häufig (1899 Wagn.), sonst selten. b) v. (ab.) australisz. Bei Wippach finden sich Stücke, welche sich mehr oder weniger dieser Form nähern; auch die von Mann angefühlte C al C e a r i a Koli. dürfte hieher gehören p al 1 i da t a Bkh. St. Katharina, ein aus dem Grase gescheucht, Juni (Hain); Stiege in der Wochein, Wiesen auf dem rechten Saveufcr, 31. Mai, 9. Juni, ziemlich häufig; Črna Prst, 1400»l, nicht selten, 28., 29. Juni (Hafn.); Črna Prst, Gipfel, 25. Juni (Flschm., Schwing); Katschach in Unterkrain, 15. Mai (M. IL); Zelimljc, Auersperg und Keifnitz, 23. und 25. Mai illaln.); Nanos, Anfangs Juni, in Buchen und IIaselgebüscb des Abends geflogen (Mn.) subserieeala llw. In der Umgebung von Wippach, insbesondere bei Gradišče, in Hecken, nicht selten; in der zweiten Maihällte

74 bis nach Mitte Juni, und wieder im August. Die Falter der zweiten Generation sind durchschnittlich etwas kleiner als jene der Friihjarsbrut. Die Art wurde auch am Köder gefangen straminata Tr. Mojstrana, 17. Juli (Galv.); ebenda 8. Juli, ein sehr grosses (Rgr. Kautz, det. Rbl.); Mitte Juni hinter Oberfeld auf einer Berghutweide nach Sonnenuntergang sehr nahe am Boden geflogen, selten (Mn.); Oberfeld 11. Juni 1909 (Hafn. det. Bohatsch) laevigata Sc. Raibach, ein kleines $ an einer Mauer, 3. Juli (Hafn.); Pölland bei Bischoflack, 22. Juni (Dob.); Radmannsdorf, 4. Juli (M.); Wocheiner Feistritz, 6. August (Penth.); Landstraß, 21. und 25. Juni (M. H.); Feistenberg ein Stück am Köder gefangen, Juli (Hafn.); Rudolfswert, 15. Juni (Buč.) obsoletaria Rbr. Ende Juni ein Stück auf dem Nanosabhange, gefangen (Mn.); Im August häufig in Hecken um Gradišče ob Wippach, auch hinter der Bergruine angetroffen (Hafn.) incarnaria HS. Im Juni bei Oberfeld ob Wippach aus Hecken gescheucht. Scheint selten zu sein (Mn.) h erb ari ata F. Raibach einige Stücke an Mauern angetroffen, Juni, Juli, (Hafn.); ebenda (Spl.); Mojstrana, Ende Juni (Flschm., Schwing.); bei Wippach im Epheu häufig, Juni (Hafn.) elongaria Rbr. Mojstrana, Lichtfang, August ein sehr grosses i (Schwing, det. Rbl.) biselata Hufn. Laibach, nicht häufig, im Juli in Gebüschen; St. Katharina, 10. Juli, Črna Prst, m, 31. Juli, 7. August (Hafn.); Mojstrana, Mitte Juli, in Anzahl (Rgr, Kautz); Feistenberg häufig im Juli (Hafn.); Eandstraß (M. H.); Nanos, 16. Juli (Hafn.). (Preiss.). a) ab. extineta Stgr. Slap ob Wippach, 12. Juni 1909 ein Ö* 654. tri gern in ata Hw. Im Juni bei Wippach, Oberfeld und Zoll aus Hecken gescheucht (Mn.); bei Gradišče ob Wippach ein <f aus einer Hecke gecheucht, 22. Juni (Hafn.); ebenda, 18. und 23. Juni (Preiss.) pol i tal a IIb. Am 23. Juni 1907 ein Stück, welches als zur Stammform gehörig zu betrachten sein dürfte, bei Wippach aus einer Hecke gescheucht (Hafn.). a) v. (ab.?) ahm argin ata Bhlsch. Bei Maria Au und in der nach sten Umgebung von Wippach in Hecken und im Epheu ziemlich häufig, im letzten Junidrittel, und in der ersten Julihälfte filicata IIb. Von Milte Mai bis gegen Mitte Juni überall in der Umgebung von Wippach in Hecken, ziemlich häufig. Mitte August tritt eine zweite Brut auf, deren Falter etwas kleiner sind. Diese habe ich oft auch am Köder gefangen rusticata F. Mojstrana, 22. Juli (Spitz); Landstraß, 26. Juni (M. H.); Senožeče, im August (M. II.); in der Umgebung von Wippach sehr häufig in Hecken und im Epheu, Ende Juni bis August, darunter auch ab. v ulpinari a HS dilutaria Hb. Großkahlenberg, 12. Juni, Preska in Gebüschen, 7. Juli, Wocheiner See, 8. Juh (Hafn.); Mojstrana, 16. Juli, Lengenfeld, * Das Tier war im lüule Juni bei Manie und bei Gradišče In Hecken ziemlich häufig (Hafn., Spl.).

75 24. Juli (Galv.); Belcagraben, 31. Juli (Galv.); Želimlje. 19. Juli, Feistenberg, im Juli (Hafn.); in der Umgebung von Wippach nicht selten in Hecken von Mitte Juni bis Mitte Juli. a)ab. praeustaria Mn. Im J war bei Wippach dies die vorherrschende Form. (Det. Wagn.) in t e r j e c t a ri a B. Ratschach in Unterkrain, 6. Juli, Landstraß, 30. Juni (M. H.); in der Umgebung von Wippach Ende Juni bis Mitte Juli in Hecken, ziemlich häufig humiliata Hufn. Auf sonnigen Lehnen im Grase. Laibach, am Licht, 28. Juli (Hafn.); Großkahlenbcrg und St. Katharina, Ende Juni, Juli (Hafn.); Wocheiner Feistritz (Penth.); Črna Prst, Untere Alm, 800 m, 17. Juli in Anzahl beobachtet (Hafn.); Obergörjach, Lichtfang, Ende Juli (teste Schwing.); Mojstrana, 16. Juli (Galv.); Feistenberg, Juni, Anfang Juli (Hafn.;; Loitsch, 2. Juli, einige (Hafn.); Wippach, auf den Wiesen hinter der Burgruine, ziemlich häufig, im Juni (Hafn.) n i t i d a t a H S. L a i b a c h, Tivoli, 7. Juli 1882 aus H e c k e n gescheucht (Bohatsch.); Landstraß, 5. August (M. H.); Feistenberg, 18. Juli (Hafn.); Gradišče ob Wippach, 12. Juli (Preiss.) degeneraria Hb. An den Abhängen bei Gradišče ob Wippach in Hecken, von Mitte Mai bis Mitte Juni und wieder Ende Juli, August nicht häufig. a) ab. depravata Stgr. Ein nicht mehr reines <^ vom 31. Mai Gradišče dürfte dieser Form angehören, da es keine Spur einer dunklen Binde besitzt (Preiss.) rubraria Stgr. mit ab. bilincaria Fuchs. Mitte August an den Abhängen bei Gradišče ob Wippach aus Ahornhecken einige aufgescheucht (Hafn., Preiss., Spl.,) inornata Hw. Črna Prst, 29. Juni, 1209 m (Hafn.); Rudolfswert, 8. Juni, abgeflogen (Hafn.); auf dem südlichen Nanosabhange, Ende Juni, einige gelängen (Mn.) deversaria HS. Laibach (Golovec), in Gebüschen, Ende Juni, Juli, nicht häutig; St. Katharina, 27. Juni, 4. Juli (Ilafn.l; l.jubnik, 21. Juli (Spl.) ; Mojstrana, Lichtfang, Ende Juni (teste Schwing.I; ebenda, 22. Juli (Spitzt; Želimlje, 19. Juli (Hafn.); Landstraß (M. ILI; in der Umgebung von Wippach, in Hecken und Sträuchern, ziemlich häufig, Juni, Anfang Juli aversata L. Laibach, 18. Juni, 6. August (Hafn.); Umgebung von Mojstrana (Galv.); Vratatal, 23. Juli (Spl.); Landstraß, 20. Juli (M. IL); Adelsberg, 18. Juni, (Hafn.). Ziemlich selten. a) ab. spoliata Stgr. Viel häufiger als die Stammform. Raibach, IL, 28. Juni, 6. August (Hafn.); Kronau, 11. Juli (Schwing); Ratschach und Landstraß (M. IL); Adelsberg, 18. Juni (Hain.). Jedenfalls zwei Genera tionen emarginata L. Im Juni bei Oberleid ob Wippach in jungen Gebüschen (Mn.) i m m oi ata F., Umgebung von Laibach aufwiesen, Podutik, Zwischenwässern, Rašica bei Tersein (Hafn.); Ratsehach und Landstraß (M. Hi; Feistenberg und Rudoll swert (Hain.); hinter (Iberleid auf llul- Weiden (Mn.), In der zweiten Maihälfte, Anläng Juni und wieder Ende Juli, August. Nicht selten.

76 669. rubiginata Hufn. Laibach, Juni bis August, oft am Licht beobachtet (Hafn.); St. Katharina, Radmannsdorf (M.); Landstraß, 10. August (M. H.); Rudolfswert, 11. Juni, Feistenberg, 17. Juni, 2. August (Hafn.); Senožeče (M. H.); Wippach, überall in der Umgebung, auf Wiesen und auf grasreichen Lehnen, Mai bis Anfang September. Bei Wippach bestimmt, sonst warscheinlich in zwei Generationen marginepunctata Göze. Laibach, ein Stück an einer Mauer gefunden, 22. Juli 1909 (Hafn.); ebenda, 10. Juni (Spl.); in der Umgebung von Mojstrana (Galv.); Ratschach in Unterkrain, Landstraß, 8. August ( M. H.); Rudolfswert, Steinbrüche an der Gurk, an Steinen, 8. Juni, 8. August (Buč., Hain.); in der Umgebung von Wippach an Steinen, besonders häufig an den Nanosabhängen an Felsen, Ende Mai, Juni und wieder im August und September luridata Z. a) v. confinaria HS. Laibach ein $ an einem Zaum gefunden, 22. Juli (Hafn.); bei Podutik an Felsen (Spl.); Mojstrana, Lichtfang, Ende Juli (teste Schwing.); ebenda, an Felsen, 4. Juli (Ing. Kautz); ebenda, I.ichtfang, 10. August (Rgr. Kautz); Ratschach in Unterkrain, 15. und 20. Juni (M. H); an den Abhängen des Nanos bei Wippach und Gradišče an Felsen und Steinen nicht selten, im Juli und wieder im August und Anfang September. Auch an den Abhängen des Kolk (Mn.); Die Ende Mai, Anfang Juni und wieder Anfang August; erwachsene Raupe ist bei Sonnenschein an Felsenkantcn zu finden, wo sie sich nur mit den Hinterfüssen festhält und vom Steine fast wagrecht absteht submutata Tr. Wohl eine der schönsten Acidalien und jedenfalls auch einer der schönsten Spanner. Man muß das Tier jedoch lebend sehen, wenn es nach einem warmen Regen frisch geschlüpft am Felsen sitzt. Ein prächtiger Anblick! Leider geht nach dem Tode der schöne blaue Anflug fast verloren. 5 An den Nanosabhängen bei Oberfeld, Wippach und Gradišče ziemlieh häufig an Felsen, fliegt auch gern zum Licht. Von Anfang bis Ende Juni, (in abgeflogenen Stücken noch bis Mitte Juli) und wieder im August, Anfang September. Die Falter der zweiten Generation sind kleiner incanata L. Großkahlcnberg, 22. Mai, Nennung in der Wochein, 9. Juni, Črna Prst, 1400 m 29. Juni (Hafn.); ebenda (Penth.); Mojstrana (Galv.); Velika Planina (Steiner Alpen) 1500 m, 21. August (M. H); Baba (Karawanken) und Stol, 25. und 29. Juli (Galv.); Raischach in Unterkrain, 20. Juli (M. IL); Feistenberg und Gorjaneigebiet, Rudolfswert, 8. Juni, 7. September (Hafn.); Presser, Ende Juni, Freudenlal bei Franzdorf, 15. August (Hafn.); in der Umgebung von Wippach häutig, Ende Mai, Juni, und im August. In Gebüschen und auch an Felsen I u m ata Stph, mit ab. simplaria Irr. Feistritztal bei Stein, 29. Juni, Wocheiner Feistritz, 25. Juni, (Hain.), Črna Prst, Untere Ahn, /// (Hafn., Ing. Kautz, Preiss.); Črna Prst, 1400 /// noch im August frische Stücke (Hafn.); Mojstrana ((lab); Kronau (Schwing.); ebenda 30. Juni, Irische Stücke (lug. Kautz); Golica, 28., 29. Juni (Galv.) Auch Mann hat diese Wahrnehmung gemacht.

77 675. rem utaria Hb. Laibach, in Waldlichtungen von Mitte Mai bis Anfang Juli, nicht selten; St. Katharina, 15. Juni, aus Gebüschen gescheucht (Hafn.); Blegaš bei 900 m, 23. Juni (Hafn.); Stiege in der Wochein, 31. Mai. 9. Juni, Wocheiner Feistritz. 11. Juni (Hafn.); Feistenberg und Rudolfswert (Hafn.); Nanos, Anfangs Mai im Buchengesträuch einige gefangen (Mn.) punctata Scop. Hl. Berg bei Littai, 11. Juli (Spl.); Mojstrana, Juli, Lichtfang (Schwing.); Ratschach in Unterkrain, 1. Juli (M. IL); bei Slap und St. Veit ob Wippach, Mitte Juni auf Sumpfwiesen (Ain.); bei Idria? (Scop.) carica ria Reutti. In der Umgebung von Wippach auf Wiesen und in Hecken, im Juni und wieder im August, nicht häufig; die erste Generation ziemlich selten. Die Art scheint manches Jahr sehr selten zu sein. Im J habe ich weder bei Görz noch bei Wippach ein Stück gesehen i mm u t ata L. Laibach, Juni, Juli in Hecken und auf Wiesen, nicht selten; auch am 9. September ein frisches Stück gefunden (Hafn.); Zadnjicatal, 26. Juli (Spitz.); Ratschach und Landstraß, Juni und August (M. IL); Rudolfswert, Wippach (Hafn.); an den Abhängen des Nanos und des Kouk an Felsen und an Steinen sitzend gefunden, im Juni (Mn.) strigaria Hb. Auf Wiesen. St. Katharina, Ende Juni, Anfang Juli (Hafn.); Landstraß, August (II. Gen. M. H.); Rudolfswert, Wiesen an der Gurk; 8. Juni und 8. August (Hafn.); Wippach, auf Wiesen, im Juni und wieder im August, nicht selten. 0X0. umbelaria Hb. l.aibaeh, nicht häufig, in Waldliehtungen und in Gebüschen, im Juni; St Katharina (Hafn.); Wippach, 18. Juni (Hafn.); ebenda, 3. Juni und auf dem Nanos, 19. Juni (Freiss.); hinler Oberfeld in jungem Eichengebüsch, Ende Juni (Mn.) strigilaria Hb. Raibach, in Waldlichtungen und in Hecken, nicht selten, Ende Juni, Juli; St. Katharina (Hain.); St. Anna bei Neumarkll, 17. Juli (Dob.); Radmannsdorf (M.); Črna l'rst, 25. Juli (Winkl.); Lengenfeld, 2. August, ein 9 (Galv.); Zadnjicatal, 26. Juli (Spitz); Želimlje, 19. Juli illafn i; Ratschach und Landstraß (M. IL); Feistenberg und Gorjancigebiet, Ende Juni, Juli, häufig Illafn.); Senožeče (M. IL); Wippach, Juni, Juli, ziemlich häutig (Hafn., Freiss.); auf dem Kouk aus Gebüschen gescheucht (Mn.) flaccidaria Z, Bei St. Barthelmä im August 1903 ein kleines d gelängen (Tavč.) i in i t ari a Hb. In der Umgebung von Wippach und an den Nanosabhängen bei der alten Burg und bei Gradišče in Gebüschen, Brombeerherken und im Epheu, nicht selten, (liegt auch gern an den Köder. Ende Mai, Juni und wieder im August, Anfang September. Die zweite Genera hon ist häufiger. Zwei Formen: mit blassgelber und mit rütlichockergelber Grundfarbe o m a l a Scop. Raibach von Mitte Mai bis August, in zwei ('i-nerationen; Großkahlenberg, bereits am 5. Mai, St. Katharina (Hafn); (>bergörjaeh, Lichtläng, Ende Juli (teste Schwing.); Mojstrana (Galv.); in 1 nin krain überall, St. Anna bei Fresser, Wippach etc. Nirgends selten. Aul Wiesen, auf Waldblößen und in Hecken.

78 685. viol ata Thubg. a) v. decorata Bkh. In der Umgebung von Mojstrana (Galv.); bei Wippach, auf Hutvveiden, Bergabhängen im Juni (Mn.). Ephyra Dup pendularia Cl. Laibach, an Zäunen und an Baumstämmen, ziemlich selten; 13., 14. Mai, 1., 3. und 8. August; Großkahlenberg, 22. Mai 1910 ein frisches Stück gefangen (Hafn.) orbicularia Hb. Laibach an Zäunen, im Mai, Anfang Juni und wieder Ende Juli, August, nicht häufig (Hafn) albiocellaria Hb. In der Umgebung von Wippach: bei Manče, Gradišče, Oberfeld und bei Maria Au in Ahornhecken, nicht selten, vom zweiten Maidrittel bis Anfang Juni. Die Zucht ab ovo ist sehr leicht und ergibt in zirka fünf Wochen (bei siebentägigen I'uppenruhe) die zweite Generation: a) gen. aest. therinata Bastelberger. Ende Juni bis zirka 20. Juli. Im J fand ich bei Gradišče noch am 8. September in einer Ahornhecke am Blatte sitzend ein frisches Stück, welches mir leider fortgetlogen ist und vom Winde weit weg getragen wurde, so daß ich das Tier nicht mehr finden konnte. Dieses Exemplar gehörte w a r s c h e i n 1 i c h einer dritten Generation an. Es bleibt daher durch die Zucht festzustellen, ob die Art eine (partielle) dritte Generation hervorbringt und welcher form diese III. l len. angehöi t.' annulata Schulze. Laibach, selten (19. Mai Hafn.); I'odvtik und Prevalnik, nicht selten 11lafn.I; Stein (Doli.); Großkahlenberg, St. Katharina und Ejubnik bei Bisehotlack (Hafn., M. IL); Landstraß (M. II.); feistenberg und Rudolfswert (Hafn.); Von Anfang Mai bis Mitte Juni und wieder Ende Juli, Anfang August, stellenweise nicht selten, in Gebüschen pupillaria Hb.»Anfangs Mai fing ich hinter Oberfeld ob Wippach einige abgeflogene Exemplare. Sie hat zwei Generationen, deren 4 Heuer (1910) Ist es mir gelungen, eine dritte Generation zu erziehen. Am 18. Mai fing ich bei Wippach ein V der 1. Gener., welches mir eine Anzahl Bier ablegte, Die Uäupchcn schlüpften in der Nacht zum 20. Mal. Leider konnte ich erst abends desselben Tages Butter bringen, so daß bis auf drei alle eingingen. Diese gediehen gut, verpuppten sich am S. Juni und ergaben am 25. Juni die L'allei, 2 cf d 1 9 (therinata). Ich ließ alle drei Tierchen in einem Glase. Nach einigen Tagen fand ich darin mehrere Laer. Die K.lupchcn 10 an der Zahl, krochen am 4. Juli aus; fünf starben am ersten Tage an Lchcnsscliw.'lchc. Die übrigen 11 waren iu zirka drei Wochen erwachsen, verpuppten sich iu der Zelt vom 23. Iiis 25. Juli und lieferten vom 1. bis 4. August die Rai ter, typische therinata. Davon vereinigten sich je zwei Pärchen zur copula; leldei starben die 9 9 ohne Blei abgelegt zu haben. B.s kann von dein Ergebnisse einer Zinuueizuclil allerdings nicht mit Bestimmtheit auf den Vorgang In der Natur geschlossen werden ; es ist aber doch als wahrscheinlich anzunehmen, daß jenes Stück vom S. September l'.hit wegen der späten Erscheiiuiugszcil einer (wenn vielleicht auch nur teilw i'lsi'ii) ilrilumi (irtut.i- Hon angehört hat.

79 zweite im Juli erfolgt«(mn.). Bei Gradišče ob Wippach am 23. Juni gefangen (Freiss.). Jedenfalls selten porata F. Laibach, aus Eichengebüsch gescheucht, 6. und 22. Mai, ziemlich selten, später jedenfalls eine zweite Generation (Hafn..); Landstraß, 4. September (M. H.); Überfeld ob Wippach, aus Eichengebüsch gescheucht, im Mai (Mn.); ebenda 9. Juli (Hafn.). a) gen. aest. vi s p er ari a Fuchs. Wippach und Gradišče, 22. Juni, 5. Juli (Preiss.) quercimontaria Bastelberger. Laibach. Tivoliwald und Golovec, in Eichengebüschen, nicht gerade selten; Großkahlcnberg (Hafn.); Landstraß (M. H.); Wippach (Hafn.); jedenfalls auch anderwärts, bisher jedoch mit punctaria verwechselt. Im Mai und wieder in der zweiten Julihälfte und in August. (Determ. Rbl.) punctaria L. Überall in Eichenwäldern, stellenweise häufig; darunter auch ab. naevata Bastelb. Ende April bis Anfang Juni und wieder Ende Juli, August ruficiliaria H. S. Gradišče ob Wippach, aus Eichengebüsch gescheucht, 18. Mai, 1. Juni (Hafn. determ. Rbl.) linearia Hb. In der Umgebung von Raibach in Buchenwäldern nicht häufig, Ende April bis Juni, St. Katharina, 22. Juni, Rjubnik bei Bischoflack, 3. Juni, Blegaš, m, mehrfach, 23. Juni, Wocheiner Feistritz, 11. Juni, Črna Prst, bis 900 w, im Juni (Hafn.); Mojstrana, Lichtfang, Krinatal, Ende Juni bis Juli, (Flschm. Galv., Schwing.); Rudolfswert, ein Stück der zweiten Generation, 8. August (Hafn.). a) gen. aesl. strabonaria Z Sommergcncration. Habe diese auch am Riehl und am Köder erbeutet suppunetaria Z. Gradišče ob Wippach, 25. Juni (Preiss.). Rhodostrophia Hb vibic. aria Gl. An trockenen Anhängen, auf Waldblößen und auch auf Wiesen, l.aibaeh, selten, Juni, Anfang Juli; Podutik (Steinbruch) 31. Mai (Hafn.); bei Vigaun in Obcrkrain, abgeflogen, Ende Juli (Spl.); Mojstrana, Lichtläng, Ende Juli (teste Schwing.); Sa\a an der Südbalm, oberhalb der Station, II. Juli idob.l; Ratschach in Unterkrain, 15. Juli IM. 11.1; am Russe des Gorjanc.ibergcs, Ende Juni (Hafn.); in der Umgebung von Wippach, insbesondere- an den Nanosabhängen, ziemlich häufig, Ende Mai, Juni. Bei Wippach tritt im August eine teilweise zweite Generation auf, deren Falter um ein Drittel kleiner sind als jene der ersten Generation. Die Wippacher Stücke gehören kaum der Stammform an, sondern sind als Übergänge zu v. st rigata Stgr. zu betrachten. Typische slrigata wurden einigemal von beiden Generationen erbeutet (Dob., Hain., Preiss.) calabraria Z. An den Nanosabhängen bei der Burgruine Wippach und bei Gradišče im Grase, ziemlich häufig, Ende Mai bis nach Mitte Juni; am 18. VI. (Hafn.); und am 20. VI. (Preiss.), noch frische Stücke angetroffen. Auch an den Abhängen des Kouk gefunden (Mn.). Sava

80 an der Südbahn, oberhalb der Station, am 11. Juli 1909 zwei Stücke gelängen (Dob., Hafn.); Ratschach in Unterkrain, 15. Juli 1902, ein abgeflogenes Stück erbeutet (M. H.). Diese Art bringt keine zweite Generation hervor. Timandra Dup am ata R. Raibach, im Mai und wieder im Juli, August, nicht häutig, in Hecken; fliegt auch zum Riehl. Rjubnik bei Bisehoflack, 2. Juni (Hafn.); Stein (Doli.); Randstraß, Juli bis September (jedenfalls auch im Mai M. 11.); Feistenberg, 12. Juli, Rudolfswert 16. Mai (Hafn.); bei Wippach im Juni auf Wiesen und Berglehnen, nicht gar selten (Mn.). Sterrha HS s ac rar i a R. Im Juni bei Gradišče ob Wippach aul dein Na nosabhange einige bekommen (Mn.). Ortholitha Hb coaretata F. Ende Mai und anfangs Juni in der ganzen Umgebung von Wippach auf grasreichen Berglehnen in jungen Gebüschen, auch auf Hutweiden (Mn.). Ich fing ein einziges V am 1. Juni Nanos ob Präwald tu, 4. Juni (Preiss) plumbaria F. Überall häufig in Waldlichtungen, in Hecken und im Grase, im Mai, Juni und wieder Ende Juli, August. Komm auch auf den Bergen Obcrkrains (jedenfalls in nur einer Generation) \or: (rna Prst, 20. Juni (Dob., Hafn.); Mojstrovka, Prisang, Razor bis gegen lsoo tu (Schwing.); Karawanken (Galv.) I i ni i t a t a Sc. In Gebüschen und im Grase, stellenweise häufig. Großkahlenberg, Flüdnig, Ende Juli, August häufig (Hafn.); Stein (Doli.); Altlack bei Bischoflack, 17. August (Tavč.); St. Anna bei Neumarktl, 17. Juli (I)ob.); Rancovo bei Radmannsdorf, August (M.); Wocheiner Feistritz und Lrna Prst, häufig. Mojstrana, Richtfang (Galv. Schwing.); Karawanken (Galv.); Kumberg (M. H.); Družinska vas, 23. Juli, Feistenberg und Gorjaneigebiet (Pondirjevka) Ende Juli, August (Hafn); Rudolfswerl (Buč.) moeniata Sc. Raibach, Tivoliwald, an Böschungen, nicht selten im August; Podutik, Steinbruch, 15. August, in Anzahl illafn.); Großkahlenberg, August (Hafn.); Grmada, 1. September illögl.i; Altlack bei Bischollack, IS. August (Tavč.); Radmannsdorf, 10. August (M.); ("rna Prst, Untere Alm, S00 tu, nicht selten im August (Hafn.); Mojstrana, 17. August (Rgr. Kautz); Velika Planina (Steiner Alpen), 21. August (l)ob.); Feistenberg (l.ečnik), August (Hain.); Senožeče (M. HR Wippach, an den Nanosabhängen, 15., 20. August (Hafn.) b i punctaria Schiff. Raibach, Tivoliwald, 23. September (Hafn.), Podvtik, Steinbruch, 15. August (Hafn.); Stein (Doli.); Radmannsdorf, 1 :t. August (M.); Wocheiner Feistritz und (rna Prst (Penth.); ebenda, 25. Juli (Winkl.) und im August (Hafn.); Mojstrana (Schwing'.); Karawanken (Galv.); Kumberg (M. 11), feistenberg i l.ečnik), faule Juli, August, aul steinigem

81 Terrain nicht selten (Hafn.); Sava an der Südbahn, oberhalb der Station, 11. Juli (Hafn.); Adelsberg, Sovič, 7. August (Hafn.); Senožeče, sehr häufig (M. H.); Wippach an den Nanosabhängen, 17. Juni (Preiss.), 4. Juli abgeflogen (Hafn.), im August nicht selten; ebenso auf dem Nanos, 30. Juli, 11. August (Hafn.). Auf den Bergen Überkrains auch ab. gachtaria Frr. gefangen (Galv., Hafn.). Mesotype Hb. 70ö. virgata Rott. In der Umgebung von Wippach, 21. Mai, 15. Juli, 3. September (Hafn.); ebenda, 1. und 13. Juli, Gradišče, 1. Juni, abgeflogen, Kouk, 2. Juni (Preiss.); auch auf dem Nanos angetroffen, 16. Juli (Hafn.). Im Grase. Minoa Tr murinata Sc. In Waldlichtungen und an Waldrändern überall häufig, Mai bis August. a) ab. cyparissaria Mn. Bei Wippach an den Nanosabhängen die vorherrschende Form. Auch auf dem Sovič bei Adelsberg gefangen, 7. August (Hafn.), 20. August (Preiss.). Übergänge überall. Diese Form dürfte nur im männl. Geschlecht vorkommen. Odezia B. 70S. atrata R. Wocheincr Feistritz, 29. Juni (Ing. Kautz); Mojstrovka, 1500 nt (Schwing.) libialc Esp. a) v. eversmannaria IIS. Stand. Reb. Cat. p Siona Dup deeussata Bkh. Auf Wiesen und grasreichen Reimen, nicht häufig. Raibach, Wiese hinter der Schießstätte, ein Stück, 25. Juni 1890 (Hain.); Stein (Doli.); St. Katharina, 2. und 7. Juli (Hafn.); Radmannsdorf, 24., 28, Juni, 1 Juli (M.); ('rna Prst, zirka 700 ///, ein frisches, helles Ö" (Schwing.); ebenda, bei SOI) ;;/ ein abgeflogenes Stück, 17. Juli 1910 (M. Iii; Fresser, 16. Juli, Loitsch, 2. Juli (Hafn.); St. Veit ob Wippach, auf einer Wiese an der Straße, Filde Juni (Mn.); Oberleld, 18. Juni, abgeflogen (Preiss.). Lithostege Hb I a i i n a t a Hufn. Endo Mai bei IIaidenschaft um Getreidefelder; waren um diese Zeil schon abgeflogen (Mn.). Anaitis Dup 711. r a e I o r m a t a Hb. Stein (Doli.); Neumarktl, 16. Juni (Hain): Črna Prst (Penth); ebenda, 19. Juni (Dob., Spl.) und 27. Juli (Winkl.);

82 ebenda bei 1500 m noch am 30. August 1910 drei frische Stücke erbeutet (M. H.); Mojstrana, Lichtfang, Ende Juli (teste Schwing, et Galv.); zweiter Triglavsee (Penth.); Voßhütte, Lichtfang (Schwing.); Landstraß, 25. Juli (M. LI.); Gorjanci, ein <? aus Buchengebüsch gescheucht, 20. Juni (Hafn.); Senožeče, 12. August (M. H.); Nanos, Ende Juni im Buchengebüsch (Mn.) plagiata L. In der Umgebung von Laibach nicht häufig; Ratschach in Unterkrain und Landstraß (M. H.); Feistenberg, nicht selten (Hafn.); Senožeče (M. H.); an den Abhängen des Nanos (Hafn.) und des Kouk (Mn.). in Hecken, an Baumstämmen und auf sandigem Boden. Mai bis August, jedenfalls in zwei Generationen. Heuer (1910) noch am 24. und 25. September am Licht beobachtet (Hafn.). Chesias Tr rufata E. Laibach, Tivoliwald, in der Nähe von Unterrosenbach, auf Rhamnus sitzend gefunden, 27. und 30. April (Hafn.). Golovec, aus Brombeerhecken gescheucht, 15. April (Dob.). Selten. Lobophora Curt polycommata Hb. Raibach, Tivoliwald, an Baumstämmen, 30. März, 4. April (Hafn.). Jedenfalls selten sertata Hb. Laibach, an einer Mauer gefunden, 11. September (Hafn.); (rna Prst, von 1500 /// ab aufwärts an Felsen, bereits am 14. Juli angetroffen (M. H.), sodann am 21. und 30. August in Mehrzahl gelängen (Hafn., M. H.), helle und braune Stücke. Mojstrana, Lichtfang, Herbst (Win/..) carpinata Bkb. Laibach, Tivoli, an Weißbuchenstäminen, 7. und 8. April (Hafn.); Großkahlenberg, 12. April, Landstraß, 20. Mai (M. H.). Nicht häufig haltcrata Hufn. Laibach, Tivoli und bei Črnuče, an Weißbuchenstäminen gefunden und aus (iebüsehen gescheucht, 25., 30. April, 13. Mai (Hafn.); Stein (Doli.); Ratschach in Unterkrain, 4. April, Randstraß, 5. Mai (M. H.). Nicht häufig sexalisata Hb. Mojstrana, 23. Juli 1903, an einem Zwetschkenbäum (Schwing.) viretata Hb. Raibach, Golovec und Tivoli, an Baumstämmen, 30. April, 3. und 6. Mai (Hafn.). Selten. Cheimatobia brumata R. Raibach, ziemlich häufig, Ende Oktober bis Anfang Dezember, an Baumstämmen, fliegt auch gern zum Rieht; Mojstrana, Rubi lang, Oktober bis 20. November (Ing. Schwing., Winz); Katschach in Unter krain, Randstraß und St'iu)/{ { { i M II.', 1 )ürilc nirgends fetilen. Triphosa stph sabaudiala Dup. ("rna Rist, 1500 ;// ober dein Mallnerhause, am 29. Juni 1910 Raupen auf Rhamnus earniolica, und zwar nur auf kümmerlichen, dicht an den Felsen wachsenden Büschen gefunden; die Falter ichlupftcn anfangs August (M. 11., Spl.), Ebendort am 21. August

83 einige Falter aus Felsenhöhlungen gescheucht (Hafn.). Mangart, 27. Juli (Ing. Schwing.) dubitata L. Laibach, in der zweiten Julihälfte und im August und nach der Überwinterung im April, an Zäunen und an Baumstämmen, nicht häufig; Großkahlenberg, 5. Mai (Hafn.); Črna Prst 19. Juni 1909, in kleinen, dunklen, überwinterten Stücken in Anzahl zum Licht geflogen (Dob., Hafn., Spl.); ebenda, Raupen an der gleichen Stelle und gleichzeitig mit sabaudiata gefunden (M. H., Spl.) und am 21. August Falter gefangen (Hafn.); Mojstrana, Richtfang (Galv.) Triglavgebiet, 14. August (Penth.); Voßhütte, Richtfang, 12. Juli (Schwing.); Ratschach und Randstraß (M. H.); Feistenberg, Köderfang, 10. Juli (Hafn.); Senožeče, sehr häufig, Juli, August (M. H.); Wippach, Lichtfang, 15. Juli, 13. August (Hafn.). a) ab. cinereata Stph. Mojstrana, 31. Juli, 1 $ (Ing. Kautz). Eucosmia stph certata Hb. Laibach, Golovec und Tivoliwald, selten, an Baumstämmen nahe am Boden sitzend, auch im Grase gefunden, April; Stein, ein auffallend verdunkeltes Stück (Doli.); Preska, Ende April (Hafn.); Radmannsdorf, 27. April (M.); Wocheincr Eeistritz, in der ganzen Umgebung häufig, 17. Mai Irisch, 31. Mai, 11. Juni abgeflogen (Hafn.); Črna Prst bis zirka 800 m (Hafn.); Mojstrana, Lichtfang, 8. und 18. Juni (lng. Schwing.); Krmatal, 28. Juni (Flschm., Schwing.); Mlincagrabcn (Karawanken), 9. Juni 1908 (Galv.); Želimlje, 23. Mai, in Hecken, bereits abgeflogen (Hafn.); Ratschach in Unter- Krain, Ende März, April (M. IL); Rudolfswert, 16. Mai (Buč.); Möttling (Cvetko); Tannenwälder bei St. Kanzian nächst Rakek, 5. Mai (Hafn.) un du lata R. In der Umgebung von Laibach nicht selten in Wäldern; gern auf Fichtenzweigen sitzend; Mitte Mai bis Anfang Juli, Wochein, Stiege, aus Gebüschen gescheucht, 9. Juni (Hafn.); Črna Prst, 800 m, aus Fichten gescheucht, 29. Juni (Hafn.); Krmatal, 28. Juni, an feuchten Stellen (Flschm., Schwing.). Ein wahrscheinlich der ab. subfasciata Reuter angehörendes Stück mit dunkelbrauner Binde auf den Vordcrflügeln wurde am 21. Mai 1904 auf dem Golovec bei Laibach gelängen (Hin.). Scotosia stph vetulata Schilf. Großkahlenberg, 18. Juni, einige aus Gebüschen gescheucht illafn.); Randstraß im Juni (M. IL); Feistenberg, in der zweiten Junihällte einige aus Hecken gescheucht (Hafn.); Sovič bei Adelsberg, in Gebüschen, 18. Juni (Hafn.), Wippach, 23. Juni, abgeflogen (Freiss.); bei Gradišče ob Wippach aus Brombeerhecken gescheucht (Mn.). Ebenda 28. Juni, abgeflogen (Hafn.) i ha m n ata Schill, l.aibaeh, Golovec und Schloßberg, an Baumstämmen und im Brombeergebüsch im letzten Junidriltel, ziemlich selten; Großkahlenberg, 24. Juni (Hafn.) Voßhütte, Richtläng, 8. Juli (Schwing.); Landstraß, Ende Mai, Juni (M. II.); Senožeče (M. IL). Das Tier war in Wippach (Felsenkeller und Schloßpark) in der zweiten Junihällte 1907 gerade/.u gemein (Hain., Freiss); hinter Oberleid ob Wippach um Eicheiifcebüsch (Mn.),

84 Lygris Hb p runa t a L. Črna Prst, m an Felsen und Steinen, 21. August 1910 (Hafn) populata L. In Wäldern, und an Waldrändern, Ende Mai bis Juli. In der Umgebung von Laibach und St. Katharina, nicht selten (Hafn.); Altlack bei Bischoflack (Tavč.); Črna Prst, m im Juli, August häufig; auch bei m in der zweiten Augusthälfte in Mehrzahl angetroffen (Hafn., M. H.), darunter auch Übergangsstücke zu ab. m u s a u- aria Frr. (M. IT. vid. Rbl.) Triglav (Penth.); Voßhütte, Lichtfang 8. Juli (Schwing.); Weißcnfels, 20. Juli (Hafn.); Karawanken (Galv.). Larentia Tr dot ata L. In der Umgebung von Laibach in Gebüschen nicht häufig, Juni, Juli;.St. Katharina (Hafn.); Radmannsdorf (M.); Črna Prst, 25. Juli (Winkl.) auch im August (Hafn.); Mojstrana (Galv.); Kronau, 11. Juli (Schwing.); Karawanken (Galv.); Kumberg, 29. Juli, Randstraß, 7. Juli (M. H.); Feistenberg, 24. Juni, 4. Juli, St. Anna bei Preserje, 25. Juni, 4. Juli (Hafn.) fulvata Forst. Velika Planina (Steiner Alpen), 800 m und Črna Prst, 800 m aus Gebüschen gescheucht, 21. und 30. August (M. H.). Ende Juni auf dem Nanosabhange um wilde Rosen (Mn.) ocellata R. In der Umgebung vom Raibach nicht selten, Mai, Juni und August, September, in Hecken und an Baumstämmen; Mojstrana (Galv.); Ratschach in Unterkrain (M. H.); Rudolfswert (Hafn.); Senožeče (M. H.); in der Umgebung vom Wippach, auf dem Nanos und auf dem Kouk (Mn.); jedenfalls auch anderwärts bicolorata Hufn. In der Umgebung von Raibach (Tivoli, Stadwald, Strobelhof), Ende Juni, Juli, nicht häufig, in Hecken und in der Dämmerung um Weidengebüsch schwärmend (Hafn., Winkl.); bei /wischenwässern am 3. Juli (Hafn.); Feistritztal bei Stein, 5. Juli (Hafn.); Wocheiner Feistritz, 14. Juli (Penth.); Črna Prst, 600 m, 30. Juli, frisch (Hafn.); Ratschach in Unterkrain (M. IL); bei Wippach, am Bachufer im Juni aus Sträuchern gescheucht (Mn.); ebenda, 19. Juni (Spl.) vari ata Schilf. In der Umgebung von l.aibaeh auf Fichten, manches Jahr sehr häutig, von Mitte Mai bis Ende Juni. Außerdem auch im Oktober (5., 9. und 31. X.) gelängen (Hafn.). Andere Fundorte: St. Katharina, Rjubnik bei Bischoflack (3. Juni), Blegaš, /«sehr häufig, jedoch schon abgeflogen, 22., 23. Juni 1910, Wocheiner Feistritz und (.rna Prst, im Juni und später (Hafn.); črna Prst, Kottal und Mojstrana, Lichtfang, Ende Juni, Juli (Schwing.!; Mojstrana, 1500»'/, 8. Juli (Schwing); Baba (Karawanken) 18. Juli 1900 und Stol, 29. Juli 1906 (Galv.) Stein (Doli.); Feistritztal bei Stein, 5. Juli, Ortenegg, II. Juni, Gorjanci, Ende Juni illaln.l; Wippach, Eichtläng. 30. Juni, Gradišče ob Wippach, 27. Juni (Preiss.); Nanos, Anlang Juni (Mn). Sehr variabel. a) ab. stragulata Hb. Blegaš 23. Juni idob.l; (rna Prst, 11 Juli (Schwing.); ebenda, 17. Juli 1910 (M. IL); Vratatal, 23. Juli 1910 (Spl.) b) ab. obelisc.ala Hb. Selten unter der Stammform Raibach, 3 J <f St. Katharina I 9 gefangen illafn). Wippach, Burg, Riehlläng, I. Juli (Preiss.).

85 Slovstvo. Deželic Velimir dr., Pisma pisana DCli Ljudevitu Gaju in neki njegovi sastavci. ( ). Grad ja za povijest kniževnosti Hrvatske. Izdaje Jugoslov, akademija znanosti i umjetnosti. Knjiga 6. Zagreb, Kot 6. knjigo»gradje za povijest književnosti hrvatske«jc izdala»jugoslovanska Akademija znanosti i umjetnosti«za korespondenco l.judevita Gaja, ki jo čuva zagrebška vseučiliška knjižnica. Uredil je knjigo dr. Velimir Deželic; on ji je napisal tudi uvod, a tu po krivem trdi, da bi se bil Gaj kot graški dijak seznanil z Vrazom zakaj Vraz je bil še gimnazist v Mariboru, ko je bil Gaj v Gradcu. Transkripcija ni vedno točna. Večji del knjige (329 strani) obsega pisma, ki so jih razni Slovani pisali Gaju, manjši del ima pisma, ki jih je pisal Gaj; dodana je še razpravica o avdijenci Gajevi pri cesarju Francu 1833., ki po beležkah Gajevih dokazuje, da cesar pač ni govoril natančno teh besed:»kad imaju Magjari novine, neka ih imadu i Hrvati«nadalje faksimile Gajevcga pisma Vrazu (1834) in govor I.j. Gaja 24. februarja o proslavi obletnice banovanja Jelačičevega. Priobčeni so listi le do ; takrat je otemnela Gajeva zvezda in niso več z njim korespondirali»znatniji ljudi«. V korespondenci se pogrešajo listi mnogih mož, s katerimi je bil Gaj brezdvomno v zvezi, zlasti Rusov. To nam razlaga Deželic tako: Ko so Gaja radi»konspiriranja«z Rusi zaprli, je spalil vse spise, ki bi ga količkaj mogli kompromitirati. Izmed Slovencev se nahajajo v knjigi listi teh-le mož: Rlciwcisa, Cafa, Danjka, Jarnika, Matjašiča, <»rožna Valentina, Slomška (in Vraza Stanka). Riste teh literatov hočem kratko posneti. Da sta se Ptujčan Matjašič in Krapinčan Gaj že poznala v dijaških (1827.), nam svedoči list, ki ga je dne 23. oktobra pisal Gaju Matjašič i/, Ptuja kot absolviran filozof. Gaj se je takrat ukvarjal s pravopisnimi reformami 1830 je že izdal svojo»osnovo«- in je poprosil po vsej priliki Matjašiča, naj se informira pri Štajercih o njih mnenju. Matjašič še ni mogel z Danjkom ustno govoriti, a večina drugih mu je rekla, da ostanejo»pri starem«letih (danjčici?), dokler se ne ustanovi nov pravopis in ne uvede v šole. Pogovarjal se je zlasti s Cvetkom. Matjašič je obžaloval, da Gaja še ni mogel pozdraviti v Ptuju in ga odtod par četrt ure povabili v kraje, o katerih more reči:»hic mihi terrarum praeter otnnes angulus ridet«. Ril je Matjašič takrat že znan v rodbini Gajevi; zalo v tem listu pozdravlja njegovo ljubo gospo mamico, brata "i svakinjo, pa tudi gdčno. Fany in»lekarnarje, svoje zemljake«. R. ls:io. je poslal Urban Jarnik, ki je bil že abonent»danice«, pripombe o Babukičevi deklinaciji in konjugaciji, kjer je proti srbskim oblikam zagovarjal»gornjeilirske«. S temi svojimi prispevki je hotel dejanski pokazati svoje veselje (»über Ihre edlen Bemühungen in der illyrischen Literatur«), ki mu ga je že davno želel izraziti pismeno. literarne Sledečega leta je bil Slomšek v Zagrebu. Tudi la posel je rodil /veze

86 Dne 24. aprila je poslal Slomšek iz Celovca, izpolnjujoč svojo obljubo, Gaju za»danico«: 1.»Ein Wort über Volksbildung in den Sonnund Feyertagsschulen, wie solche in Ober-Illirien gehalten werden, welchen Aufsatz ich dem Herrn von Rakowetz zu liefern versprach«. 2.»Einige schöne Charakterzüge aus dem Leben der Slovenen in den Gebirgen zwischen Kärnten, Krain und Steyermark«. Ako bi to ugajalo, bi hotel poslati še več. Ubenem mu pošilja celovške mladinske spise ter hoče pošiljati tudi nadaljnje spise,»damit die löbl. Redaktion auch unsere kleine Literatur kennen lerne«. Naroča za pl. Bohra, c. kr. rudarskega uradnika, ki se baje osebno pozna z Gajem, eno»danico«. Končno pozdravlja Rakovca, B ab u kiča, Mažuraniča itd. Iz Vrazovega kroga graškega je izšel, dasi ni nikdar bil pravi Ilir, Oroslav Caf. Juri Caf, kaplan framski, naroča dne 27. decembra 1839.»Ilirske Nar. Novine«in»Danico Ilirsko«, in sicer zase in za kaplana Jarca v Slivnici ter vpraša, ali bi Gajeva tiskarna ne vzela v tisk»windische malenkosti d. i. Säckelchen für Kinder als Prämien z. B. mit 1 2, 3 8 bis 20 duodezblätchen, um hier das illirisch-windische Alphabet nach u. nach einzuführen«. Dne 5. decembra piše Caf slovenski Gaju,»preučenemu gospodu doktorju, mladega ilirstva rumeni zorjenici«, o potrebi izpopolnitve Gajcvega pravopisa za slovenščino, posebc za Cafove slovarske namene. (»Le pravopisa nam ne nametnite, v kterem bi se uboga Slovenščina utopila, razgubila ino več ne poznala«). Kot dialektolog je polagal vso važnost na narečja in podnarečja, češ, Bog obvari, da bi ilirščina svoja podnarečja celo v nemar puščala ali pa zatirala, s tem bi sama jamo kopala svojemu boljšemu napredovanju, on da hoče sedaj svojo»domačo ilirsko slovenščino po vsej mogočnosti ziskati ino vkup spravit... ino tako ukrašeno ino ukrepljeno Vam jo hočem k občji Ilirščini pripeljat...«caf je o svojih črkopisnih konstrukcijah večkrat pisal tudi Vrazu, a ni prejel od njega dotle nikakega odgovora. Vraz, ki je že klical:»quando finis crit gramaticis?«se pač post festum ni spuščal v taka razglabljanja osamelega dialektologa, ki je popolnoma zamenjal znanstveno dialektologijo s praktičnimi potrebami knjižnega jezika in pravopisa. Dne 11. aprila 184(3. je pisal Caf zopet o slovniških stvareh Gaju,»nun eno mu selncu na Ilirskem nebu«('vse se po selncu ozira a jaz po Vas...«) ter zatrjeval, da so mu ilirska podnarečja,»ogrskoslov., štajersko, koroško, kranjsko, rezijansko, hrvatsko in slovensko«dobro znana, ne pa južna pač konfuzno naštevanje! Močno privlačno silo si je ustvaril Gaj z ustanovitvijo svoje tiskarne. Dne 12. marca piše znani pesnik, kaplan Valentin Orožen iz Poličan Gaju, češ, da se»unbekannter Weise«usoja, ga nadlegovati z nekim vprašanjem.»mehrere geistliche und auch andere Herrn in unserer benachbarten Steiermark freunde der slawischen Littel atur und Theilnehmer Iiiirisch narodnih novinah in I?) Danica wünschen zu erfahren, ob Sie nicht auch in unserem Cillier Dialekte, wohl in Ihrer Schriftart zu Zeiten was Poetisches in Ihre Danica aulnehmen wollten? Wäre das, so wollten wir Ihnen herzlieb gerne zum allgemeinen Besten manches Original I.ledchcn einsenden«.

87 Teritorialne zveze in pravopisne simpatije so približale Gaju Petra Danjka. Dne 12. marca je dal dekan Danjko ruskemu prof. Sreznjevskemu priporočilno pismo za Gaja. Dne 8. januarja pa je pisal Gaju obširnejši list o pravopismih, jezikovnih in tiskovnih stvareh; list svedoči, da sta si bila takrat Gaj in Danjko prav blizu.»eigentlich sind wir beide mitsamen, nur in.... š, ž, č unterschieden... Quis contra correntem! (Danjkovi znaki) mögen den Vorzug haben, so sind jetzt vorherrschend durch š, ž, č und immer auch weit vorzüglicher als die alten des Bohoritsch in Krain«. Hvali rednost Gajeve tiskarne»und darum bin ich derselben immer mehr Freund«, zlasti ker vidi, da z njim lahko čitajo najpreprostejši seljaki. Danjko je s tiskom njegove»pesmi nedužnega deteta«prav zadovoljen, češ, tisk je»herzlich nett«; zato naroča baš tiskanje molitvenika»bog mojeh vedreh«ter obeta, da pride kmalu s tiskom knjižice»vom Herzen Jezu und Mariens und so nach und nach mit verschiedenen Arbeiten, um die einfache Schreibart š, ž, č immer weiter zu dehnen. Damit die Krain er sehen, daß wir in unseren Gegenden nicht allein m it u n s e r e r M u n d a r t, K 1 c i d c r t r acht etc., sondern auch mit š, ž, č wirklich kroatisicren*. Vendar v knjižnem jeziku ni hotel čisto za Gajem in Vrazom. Videl je pač, tla je»unter allen Slavendialekten hohe Zeit, endlich einmal ernstlicher zur Literatur zu greifen, als es bisher geschah. Wir können aber nicht unsere Arbeiten fürs liebe Land-Volk gefällig und brauchbar machen, wenn wir nur (? uns) anfangs von der Mundart desselben zu viel von benachbarten Varietäten befangen lassen; denn Ihnen Agrarnem kann nicht die Mundart gefällig seyn, wie sie liier unter den zusammengrenzenden kroatischen, ungarischen und steyrisehen Winden lautet, und umgekehrt, so wollen nur (?) allhier auch andere benachbarte Varietäten nicht gefallen. Wir alle thun also einstweilen am vortheilhaftesten, wenn wir nach dem Beispiel der alten griechischen Äolier, Doricr, Alliker, Jonier j e d e r nur für sein Völklein arbeilen und nach und nach einer von dem andern das bessere benützen und durch Schulwesen in die Welt langsam wachsen machen. (?) Der k r o a t i s i e r en d e Dialekt ist unter und obbe sagten Zusammen g rä n z 1 o r n beliebter als der krainische und kärntnerische«. Zato more v onih krajih»vorzüglich Agram in seiner jetzigen Beschaffenheit am leichtesten und wohltätigsten wirken«(s tiskom). Naravno je, da je Bleiweis stopil z Gajem v zvezo, ko je postal urednik»novic«; saj bliže sploh ni imel»kolege«. Dne 25. avgusta ponuja Bleiweis Gaju svoje»kmetijske in rokodelske novizc«za»danico Ilirsko«,»diese von Ihnen so trefflich redigierte Zeitschrift«. Dne 4. novembra pa mu poklanja s slovenskim pisanim listom pratiko e. kr. Kmetijske družbe (»Malovažno delo je sicer v redu slavijanske literature, vunder se je za prostiga človeka prav koristno skazalo n lani je bilo 40.1)00 iztisov poprodanih. Ker tedaj ta knjižica zlo med ljudstvo gre, sim letaš v nji pod naslovom: Fantam in dekletam za Poduk in kratek čas", sostavek spisal, ki Vam bo morebiti dopadel«). Slovencev pa se tiče tudi list Ceha dr. Amerlinga. ' Pri Dc/ehcu gotovo pomotno IS

88 Julija meseca je bil v Ljubljani, in sicer pri Kastelcu dr. K. Amerling, asistent zoologije iz Prage (potoval je po našem jugu, da bi nabiral narodna imena ptičev, rastlin itd.); seznanil se je tudi s Prešernom, Chrobatom, Metelkom,»grofom«Freyerjem. Na Koroškem se je seznanil z Jarnikom in zvedel, da ima za Gaja pripravljen spis, ki ga pa hoče skrajšati,»mislim pa, da to učini v blagor vsega južnega slovanstva«(očividno je ironija proti Jarnikovim jezikovnim predlogom); v Celovcu je posetil Zupana, Slomška, Kokeila itd.; pravi»najhuje izgleda na Koroškem; tu ta narod umira; in duhovništvo mu trikrat na leto p r o p o - veduje njegovo pogrebno pesem v jeziku njihovih očetov in bože, da je temu tako «... Največ je pisem Vrazovih (16) in ta so tudi najzanimivejša; zlasti je zanimiv Vrazov list, pisan v Ljubljani dne 27. januarja Vraz tu piše, da je bil pri Prešernu, da Prešeren rad sluša in poje Gajcvo»Još Hrvatska«in se strinja z ilirskimi tendencami; Prešeren obžaluje, da je že v letih in si ne more toliko prisvojiti ilirščinc, da bi v njej napisal»karkoli viteškega«. Dr. Fr. Ileiič. Kotnik Franz Dr., Beiträge nur Volksliteratur Kärntens. Sonderabdruck am dem 60. Programme des Staats-Obergymnasiunis zu Klagenfurt 1909/10. Str. 22). Kurse Biographie des Volkspoeten Andreas Schuster, vulgo Droboanjak. Koroška nam dosle ni dala plodovitega umetnega pesnika. Kako bi ga bila tudi dala, ko pa neprijatcljske razmere uduše prirodne kali ter se jim ne puste razviti. A da ima koroški Slovenec prirodne sile dosti, o tem nam svedoči poleg častitljivega tkalca-pevca, NI. Andrcaša iz Koža tudi Andraš Droboznjak, kmet, ki je pred 100 leti oral svojo koroško njivo in njivo slovenske književnosti. Prof. Kotnik, sam koroški Slovenec, nam je v pričujoči študiji podal jako važno pojasnilo o tem kmetu-literatu, ki ga je doslc poznal le malokdo, in to skoro le po imenu. Rojen je bil Schuster 1 Droboznjak l. 17(38. blizu Sv. Jurija (Sternberg) v beljaškem okrožju in je umrl po (kdaj, tega tudi dr. Kotnik še ni mogel dognati) vrstnik torej francoskim časom, ki so tudi Andreašu narekovali»rajme«. Po starih pesniških pravicah je ljubil tudi vino; s svojim posestvom je dogospodaril ter zadnji del svojega življenja baje preživel v osojski okolici. So mu pač pri kmetskem delu hodili»rajmi«po glavi.»te raime sim narodov por moimi dele polete«, pravi sam in poroča se, da je imel, ko je oral, na vsakem koncu njive knjigo, da je v njo zapisoval»rajme«, ki jih je spesnil brazdoč. Droboznjakovih tiskanih knjig je dosle znanih četvero (razen tega še en tiskan list).»svovenji obace«(slovenji abece), ki jo doslo znan v enem edinem eksemplaiju, obsega 406 verzov, vsak peti verz so začne z novo črko abecede ipred le -abecedne' verze jo postavljen uvod-, la abeceda je uporabljena kot akrostihon. Po vsebini pa knjiga ni kak abecednik začetnica za čitanje, marveč je»poučna«pesem, ki prikazuje socialna zla svoje dobe, pregrehe, na pr. mož, žen, mladoničev, deklet. Kara sicer pregrehe kmetskoga stanu, a tudi zatrjuje, da bi ne bilo na auer ' Pisal je o njeni v Casopi.su za zgodovino in narodopisje" prof. Iv. Grafen

89 svetu nobenega gospoda, ko bi ne bilo kmeta. Ostro biča tudi razposajenost duhovniškega življenja, ki je vzrok, da je ljudstvo tako pokvarjeno. Druga knjiga, ki pa ji je naslov neznan, obsega»litanije teh hudih žen«, izpoved»za pijance«(na pr.:»o gospod birt, bodi ti meni, ubogemu pijancu gnadljiv inu milostljiv skoz tvojo belo kredo!«moderniziral sem v tem citatu nekoliko pravopis) itd. Tretja knjiga je»pasion«, ki ga je Droboznjak,»en poreden Paucr u' Koratane«zložil po nemškem vzorcu P. Mart. Cochema. Četrta knjiga je»colemonc-shegen«. Se pred 20 leti se je mnogo čitala knjiga o lepi Mageloni, ki jo jc baje spisal tudi Droboznjak, ki pa je zdaj ni najti več v nobenem eksemplarju. Med narodom je mnogo debelo-smešnih verzov, ki jih pa dosle brez dokaza pripisujejo tudi Droboznjaku. Narobe-kralj Matjaž! Študija dr. Kotnikova je prav pomemben prispevek k naši kulturno-literarni prošlosti, a dobiva pomen tudi za razvoj internacionalnih literarnih pojavov. Droboznjakovi akrostihi na pr. dajejo slutiti, da je imela nemška literatura take akrostihe ne le v 15. stoletju iz tega so znani ampak tudi pozneje, v 18. stoletju, zakaj te-le je po vsej priliki čital in rabil Droboznjak. Dr. Fr. lleiii. A. Leskien, Zur Kritik des altkirchenslavischen Codex Suprasliensis II. Des XXVIII. Bandes der Abhandlungen der philolog. histor. Klasse der königl. Sächsischen Gesellschaft der Wissenschaften Nr. I. Leipzig hei B. G. Teubner Ze v XXVII. zvezku istega zbornika pričeto študijo nadaljuje ugledni lipsijski slavist v tem najnovejšem snopiču, obsegajočem 26 str. Primerjajo grško predlogo z obema izdajama Supraslskega zbornika, z Miklošičevo in Severjanovljo, razlaga razna teže umljiva mesta in priporoča zmisclne popravke. Kakor znano, se nahaja dobršen del lega znamenitega spomenika (118 listov) v ljubljanski študijski knjižnici kot dol Kopitarjeve zapuščine. IV. Karl Dick. Die schiffbaren Flüsse in Krain und ihre Regulierung. ( Österreichische Wochenschrift für den öffentlichen Baudiensl". Jahrg. 1910, I lefi 29 und.'10. Nekoliko razširjeno v Laibacher Zeitung", 21 2.WII., /VII., 1 1 VIII. 1910). () brodarslvu po l.jubljanei in Savi sta že pisala zgodovinarja Rutar (Milteil. d. Musealver. 1802) in Vrhovec (Zab. knjiž.»matice Slov.«1895). V zgoraj navedeni študiji razpravlja o zgodovini uravnavanja Ljubljanice in Save slrokovnjak-inžener, ki ima kot sekeijski stavbni voditelj pri uravnavi Save na Kranjskem največ vpogleda v stvar. Pri tem dolu mu je služilo mnogo doslej nerabljenih aktov ljubljanskega magistrata in kranjske deželne ylade. Pisatelj začenja s Karlom VI., ki je obračal posebno pozornost na 1 rsl in Peko in raditega gradil ceste proti morju ter pospeševal brodarstvo P" Savi in l.jubljanei. lllizu Fužinskega slapa pod Ljubljano so napravili 480 sežnjev dolg prekop z 9 zavornicami in manjšega pri razvpitem»heleni slapu«, blizu sedanje železniške postaje Hrastnik; nadalje so odstranili nevarne kleči na več krajih med Savo in Zidanim mostom; izboljšali so vlačilne steze (Trcppehvoge) ob Savi, ki je živina po njih vlačila s tovori obložene ladje po reki navzgor. A Fužinski prekop se ni obnesel. Za

90 vzdržavanje vseh teh naprav so ustanovili leta v Ljubljani dvorno komisijo, ki je določila za čolne posebno»strom-conservations-gebühr«. Te naprave so izpopolnjevali za časa Marije Terezije in Jožefa II. Velike zasluge si je pridobil»navigacijski inžener«josip Schemerl, ki je začel z novo uravnavo, kar je bilo posebno važno v francoskih vojnah , ko so prevažali vojaštvo po Savi. Schemerl je dal izboljšati viačilno stezo, ki je držala od Zaloga do Radeč zdaj po desnem, zdaj po levem bregu, od Radeč do Krškega po levem; od Vernika pri Kresnicah do Save je bila vsekana v skalo. L je Ogrska nameravala Reko spojiti po cesti s Kolpo, to reko uravnati in zvezati s Savo in Donavo; neka kr. ogrska parobrodna družba naj bi bila izvršila ta načrt. A ker bi bile tako oškodovane notranjeavstrijske dežele s Trstom, se je v istem letu v Ljubljani sestala komisija, ki je izdelala načrt, po katerem naj bi šel promet z Dunaja k Adriji po Muri, Dravi, Savinji, Savi in Ljubljanici do Vrhnike in dalje po cesti v Trst. Član te komisije je bil tudi neumorni Schemerl; je z Maillardom niveliral progo Mura Vrhnika. A razen»wiener-ncustädterkanala«med Dunajem in Dunajskim Novim mestom je ostal ves načrt na papirju. V letih so zopet uravnavali Savo; tudi večje ladje so odslej vozile po reki. Savske ladje so nosile navadno 16 mož; pri krmilu je sedel»zadnjik«, na sprednjem koncu ladje»sprednjik«, štirje»krmani«so pomagali zadnjiku, štirje sprednjiku, dva»brodnika«sta pritrjevala vrvi pri vlačenju ladij in pripravljala viačilno živino; razen teh je bilo na ladji še nekaj»pomagačev«(enemu od njih so rekli»ta peti«). Vlačilna živina je štela 7 parov volov, včasih je vlačilo ladje celo 21 parov. Ko je bila dograjena Južna železnica, je nehala plovba po Ljubljanici in Savi, a regulacijska dela so nadaljevali. Uravnavo Savske struge med Sv. Jakobom in izlivom Kamniške Ristrice so dovršili do 1895., med Sv. Jakobom in Tacnom ; od pa uravnavajo Savo od Dolskega dalje. Svoji razpravi je inžener Rick priložil dva zemljevidna obriska, risbe starih ter modernih savskih ladij in reprodukcije peterih bakrorezov iz in 1738., ki kažejo Ljubljanico pri Fužinah ter najznamenitejše tesni ob Savi. Plovba ])o Savi je danes pri nas skoro pozabljena; a nedavno se je oglasila Ogrska z načrtom, ki bi imel tudi za Kranjsko važne posledice. Ogrski trgovski minister Kossuth je izdal obširno spomenico o prekopu, 1 ki bi naj vezal Donavo z Reko in tako osvobodil ogrsko trgovino avstrijskega vpliva. Novi prekop bi spojil Vukovar ob Donavi in Samac ob Savi; Kolpa bi se morala poglobiti od Karlovca do Broda ob kranjsko hrvaški meji m odtod bi držal prekop na Reko. Tako bi se uresničil nad 100 let stari načrt in vprašanje plovbe po naših rekah bi zopet postalo aktualno. M. Paß: 1 Daten zur Frage des Donau Save-Kauals und der ziun Adrlatlscheu Meere führenden Wasserstraße (Aus dem vom ungar. I landelsinlii. Fr. Kossuth lierausgeg. 127 Seiten Text... enthaltenen Werke... übersetzt)" v österr. Wochenschrift f. d. öffentl. Baudienst". Jahrg. 1910, Heft 1. Prim. tudl Die Wasserwirtschaft In Ungarn" (Milteil. des Zcnlralvereiiies für Fluß- u. Kanalschiffahrt in Österreich, 1. II. 1909).

91 P. v. Radics, Einnahmen und Ausgaben der Stadt Laibach im Jahre ( Laibacher Zeitung", 18./VI., 21./VL, 22./VI. und 23./VI. 1910). Marljivi Nestor kranjskih zgodovinarjev objavlja tu iz ljubljanskega mestnega arhiva najstarejše podatke o gospodarstvu ljubljanskega mesta iz leta Zupan je bil tedaj protestant Lenart Chren, oče slovečega protireformatorja škofa Tomaža Hrena. Dohodki ljubljanskega mesta so bili takrat: a) Mitnine ob štirih mestnih vratih; največ (700 gld. 49 kr.) so nesla»spitalska vrata«(ob vhodu v prejšnjo Špitalsko, sedaj Stritarjevo ulico); torej največ so uvažali po Dunajski cesti in iz Gorenjske; dosti manj (210 gld. 4 kr.) so nesla»starotrška vrata«(blizu Florijanske cerkve, dohod iz Dolenjskega), prav neznaten pa je bil promet po»klošterskih vratih«(poleg sedanjega finančnega ravnateljstva, 42 gld. 16 kr.) in po»nemških vratih«(pri Križankih, 11 gld. 48 kr.). b) Pristojbine od merjenja žita, vina, platna in soli z mestnimi tehtnicami, od nakupavanja žita in od mestnih prodajalnic kruha (Brottische), c) Od hišnega davka, d) Od zaostalih davkov; nekateri davkoplačevalci so bili na zaostanku po več, celo do 6 let. e) Od prodajanja lesa iz mestnega loga, od mestnega mlina in od mestnih opekarn, ki jih je bilo dvoje. Ljubljanski meščanje so plačevali za 1000 kosov opeke iz mestnih opekarn 1 gld. 45 kr., tujci 2 gld. 20 kr. f) Od glob, in g) od stojnic ob semnjih. Skupaj 4437 gld. 54'/< kr. Izdatki so bili: Zupanova letna nagrada 50 gld., nagrade mestnih blagajnikov, plača mestnega tajnika 200 gld., kar je za one čase znatna vsota, plače mestnih uslužbencev (n. pr. čuvaja Špitalskih vrat letnih 61 gld. 30 kr.), deželni davek, ki ga je mesto plačevalo stanovom, razni upravni in reprezentacijski stroški, poprave mestnih stavb i. dr. Skupaj 4938 gld. 46 kr. stroškov; torej 500 gld. 56 kr. primanjkljaja. Tudi račun za leto kaže primanjkljaj. M. Pajk. Dr, IV. Schmid, Der Goldmünaenfund in Emona. (Berliner Münzblatten N. F. XXXI. Jahrg. August S ). Dr. W. Schmid popisuje 50 zlatnikov in 9 srebrnih palic, ki so jih februarja izkopali na Mirju (glej str letošnje»carniole«i). Med zlatniki je večje število dozdaj neznanih vrst. Povprečno tehtajo zlatniki po 4-1/ kar se ujema z običajno težo solidov v dobi Konstantina Velikega in njegovih naslednikov; vendar nahajamo med emonskimi zlatniki nenavadno mnogo takih, ki prekoračijo normalno težo. To razvidimo, če primerjamo podobne najdbe. M. Pajk. Marhar dr. L, Valvasor als Etnograph. Eine Charakteristik. Jahresbericht des k. k. Staatsgyinnasiums in Triest über das Schuljahr 1909/10. S. 3 2(5 Zanimivo pisan članek, ki pa ne odgovarja povsem naslovu. Poleg preglcdne karakteristike Valvazorja kol etnograla se nahajajo v spisu tudi stvari, ki "o spadajo pravzaprav k omenjeni Valvazorjevi oznaki, a nikakor ne kvarijo celote. Za svojo osebo bi si želel spis v slovenskem jeziku, da bi zbudil med našimi ljudmi veselje in /.misel za lepoto naših krajev, za narodovo preteklost, za narodno blago ter življenje in mišljenje našega ljudstva. Pa

92 tudi kot programski sestavek ne bo izgrešil po mojih mislih svojega cilja, ker sem prepričan, da so ga čitali dijaki z zanimanjem in da je vžgal vsaj v tem ali onem iskro navdušenja za Valvazorjevo delo. Članki enake vrste, kakor je Merharjev, so gotovo veliko pripravnejši za srednješolska izveslja, ki pridejo po dijakih tudi v roke širjega občinstva, nego mnogokrat suhoparne razprave, katerih ali ne čita nihče, ali se jih pa usmili tuintam kak profesor. Merharjeva karakteristika Valvazorja se odlikuje po temeljitem znanju Der Ehre des Herzogtums Krain«. Zdi se mi pa le ogrodje k razpravi, ki naj bi izrekla zadnjo besedo o etnografskem Valvazorjevem gradivu. A tudi sicer naj pride Merhar še večkrat na dan z razpravami o Valvazorju, ker kaže z imenovanim programskim člankom lepo sposobnost za to. Valvazorjev skoro edini dosedanji preiskovalec Radics je namreč preveč epično širok in premalo kritičen, da bi zadostil strogemu znanstvu. S tem pa ne mislim kratiti njegovih zaslug, ki si jih je pridobil z marljivostjo na polju naše kulturne ali literarne zgodovine. Kar sem še čital razprav v srednješolskih izvestjih Rrimorja, še povsod me je motilo lepo število tiskovnih pogreškov. I. Merharjev članek ni brez njih. Pa tudi jezik ni brez napak. Dr. l.okar Kossmat und Diener, Die Bellerophonkalkc von Oberkrain und ihre Brachiopodenfauna. Mit 2 Tafeln und 0 Textillustrationen. Jahrbuch der k. k. Geologischen Reichsanstalt in Wien. LX. Band Seite Um die Ergebnisse dieser Abhandlung gebührend würdigen zu können, empfiehlt es sieh, hiezu den Maßslab zu gewinnen durch einen kurzen Rückblick über den historischen (lang der Prägen, die hier der Rösung zugeführt werden. In den Nordalpen wie in den Südalpen findet sich, wie schon F. v. Hauer in seiner Geologie 1875 es darstellt, über den altern palaeozoischen Formationen ein Schichtenkotnplex, welcher vorwaltend aus rot gefärbten Konglomeraten und Sandsteinen mit Einlagerungen von Schiefern oder Kalksteinen bestellt. Da insbesondere in den ersteren Pelrefakten gänzlich zu fehlen scheinen, die darüberliegenden ebenfalls rot gefärbten sandigen Schiefer jedoch sicher der Triasfoi niation angehören, so blieb die Allers bestimmung jener lange Zeil zweifelhaft. In der alten geognostischen Karte von Tirol, welche J. Trinker 1853 erläuterte, ist eine Zone roten Sandsteines als»rotliegendes«, der untern Abteilung der Perinformation entsprechend, ausgeschieden. Im Hangenden desselben erscheint eine Zone von Kalkslein eingezeichnet und dem»untern Alpenkalk«zugestellt. In der geologischen Karte von Oberkrain, welche von der Geologischen Reichsanstalt in Wien auf griind der Ubersichtsaufnahmen eines Geologen dieser Anstalt, M. V. Lipoid, in den Jahren 1855 und 1850 publiziert wurde, erscheinen die roten Sandsteine und Konglomerate den Werlencr Schichten der untern Trias zugezogen und die in innigem Zusammenhange damit siebenden Kalke zumeist als»muschelkalk«der mittlem Trias zugeordnet. Güm bei zählt noch im J den Grödner Sandstein der Trias zu.

93 Suess gelang der Nachweis von bezeichnenden Pfianzenabdrücken der Permformation im Rotliegenden über dem Quarzporphyr Südtirols, jedoch in Gesteinen abweichender petrographischer Ausbildung. Hiedurch, sowie durch eigene Beobachtungen im Gailtaler Gebirge, sowie in den Karawanken angeregt trat Stäche der Frage näher und entdeckte im J in Südtirol in Kalken, welche über den Grödner Sandsteinen, jedoch unter unzweifelhaften Werfener Schichten liegen, eine marine Fauna von vorwiegend palaeozoischem Gepräge. Hiedurch war folgendes klargestellt: der Grödner Sandstein und die Verrucanokonglomerate entsprechen der untern Abteilung der Permformation, welche in Deutschland in petrographisch ähnlicher Weise ausgebildet ist und mit dem alten bergmännischen Namen als»rotliegendes«bezeichnet wird. Die obere Abteilung der Permformation, welche in Deutschland vorwiegend in Form von Kalken und Dolomiten entwickelt ist und die bergmännische Benennung»Zechstein«führt, ist in den Südalpen ebenfalls in kalkiger und dolomitischer Entwicklung vorhanden; die in ihr von Stäche neuentdeckte Fauna aber ist als eine alpin modifizierte Fazies der Fauna des deutschen Zechsteins aufzufassen. Die petrographische Analogie der beiden Abteilungen des mitteleuropaeischen Perm in- und außerhalb der Alpen ist allerdings keine vollständige. Die Permsedimente Deutschlands sind ausgezeichnet durch ein reichliches Vorkommen von nutzbaren.mineralen (Kupfererze, Steinsalz in einer Mächtigkeit von über 1200 m, Kalisalze, Gyps, Steinkohle). Die durch Hofrat Stäche bekannt gewordene Tierwelt des südalpincn ()berperm enthält ( cphalopodcn, Muscheln, Brachiopoden (Productus etc.), Schnecken (Bellerophon etc.) u. a. Nach ihren bedeutsamsten Fossilien werden diese Schichten kurz als Bellerophon-Kalke und Dolomite bezeichnet. Von Pflanzen sind darin kalkausscheidende Algen der Gattung Gyroporella so häufig, daß sie wohl zur Gesteinsbildung beitragen. Stäche hat seine Funde in den Jahrbüchern der Geologischen Reichsanstalt 1877 und 1878 in einer eingehenden Abhandlung erörtert und damit die Vertretung der Permformation in den Südalpen mit ihren beiden Abteilungen zum erstenmale festgestellt lune namhafte Erweiterung der Kenntnis des Unter-Perm brachten die Entdeckungen, welche in den Karawanken und den Karnischen Alpen von Stäche (1884), Geyer (1800, 1800) und besonders Schellwien (1898, 1900) gemacht wurden. Bald darauf erregten die Fossilfunde, welche Kossmat in den oberpermischen Schichten Oberkrains gemacht hatte, Aufmerksamkeit. Professor Kossmat war als Geologi; der Osterreich. Geologischen Reichsanslall mit der geologischen Neuaufnahme des Idrianer und Bischoflacker Berglandes I Spezialkalte der Österr.-Ungar. Monarchie, 1 : , Blatt : Zone 21, Kolonne X) beschäftiget und kam alsbald in die Rage, im Bereiche seiner Begehungen das Vorhandensein sowohl von roten Sandsteinen und Konglomeraten des Unter-Perm festzustellen, als auch die darüber lagernden Kalke und Dolomite mit ihren Durchschnitten und An Witterungen von Bcllerophonschalen, sowie andern entsprechenden Fossilien als Vertreter der obem Abteilung derselben Formation zu erkennen. Hiedurch erfuhr die Geolog, Karle Lipoids eine namhafte Ergänzung und Vervollkommnung.

94 Im Jahre 1901 entdeckte Prof. Kossmat überdies in den Bellerophonkalken in der Nähe von Zažar und Vrzdcnec (»Schönbrunn«) bei Oberlaibach Schalen der Brachiopodengattung Produ et us, welche Prof. Sc hell wien (Königsberg) als wahrscheinlich identisch mit Productus i n d i c u s des vorderindischen Salt Range - Gebirges erkannte. Hiedurch erschienen überraschende faunistische Beziehungen der Permperiode zwischen weit entfernten Gegenden angedeutet. Es besuchten daher behufs Ergänzung des palaeontologischcn Materiales Kossmat und Sc he 11 wien gemeinsam die genannten Fundorte im Sommer Noch im selben Jahre erstattete Schell wien der Deutschen Geologischen Gesellschaft Bericht über die Ergebnisse der Aufsammlung. Es ließen sich in der Tat einige identische Arten mit denen der indischen Productuskalke feststellen. Nach dem vorzeitigen Tode Schellwiens übernahm Professor Diener (Wien) die Untersuchung der gesammelten Brachiopodcn. Die Ergebnisse der Befunde beider Fachgelehrten: Kossmat und Diener finden wir in der Abhandlung niedergelegt, auf welche wir durch den vorliegenden Bericht die Aufmerksamkeit zu lenken beabsichtigen. Sie zerfällt in zwei Abschnitte: im ersten berichtet Prof. Kossmat über»die Verbreitung und Lagerung der Bcllcrophonkalke im Süden der Julischen Alpen«, in dem zweiten Prof. Diener über»die Brachiopodenläuna des Bellerophonkalkes von Zažar und Schönbrunn«. Kossmat widmet gesonderte Erörterungen, I. den Bellerophonkalkcn der Gebirgszone Sairach-Kirchheim, sowie den Permaufbrüchen im Gebiete des Idrijcallusses, II. den Bellerophonkalkcn der Umgebung von Bischoflack und Billichgralz, III. den Bellerophonkalkcn der Gebirgszone Oberlaibach- Rolland. Es werden die Gesteinsfolge und die durch Verwerfungen, Überschiebungen, Faltungen und Überkippungen reichlich gestörte Lagerung besprochen, wobei die Darstellung durch 1 Kartenskizze und 5 Profile unterstützt wird. Bemerkenswert ist das Vorkommen von lagerartigen Imprägnationen mit Kupfererzen im Penn der Umgebungen von Kirchheim, Bischoflack, im Sairacher Berg und bei Eisnern. Dies verdient hervorgehoben zu werden, da Kuiifervorkommnis.se sowohl in vielen Teilen der Südalpen als auch m außeralpincn Gegenden (Deutschland etc.) /u kennzeichnenden Begleitern des Perm gehören. In den»schlußbeinerkungen«weist Kossmat auf die Vertretung beider Pennabteilungen in den Ostkarawanken und dem Gebiet von Seeland am Nordrand der Sanntaler Alpen, welches Vorkommen von Teller festgestellt wurde (IS9S) und schließlieh auf die Porinfoi mation Bosniens (nach Kittl 190-1) und Dahnaliens (nach Schubert 1910) hin. Doch lielerten alle diese Gebiete bis jetzt keine so bemerkenswerte Faunenbestandteile wie die krainischen Lokalitäten. Die nun folgende palaeonlologische Untersuchung Prof. Dieners ist von besonderem Interesse dadurch, daß vom italienischen Geologen Ganeva eine Studie über du- Fauna des südalpinen Bellerophonkalkes erschienen war (1905, 1900). Dieselbe slülz.t sieh auf eine gröbere Fossil liste, als sie seinerzeit Stäche zu Gebote stand. Auffallend ist es aber, daß Ganeva iu seiner Diskussion der Penn - Triasgrenze den Beilerophonkalk nicht mit dem Productuskalk, sondern mit den ('ei atitcnschichlen der m disehen Salt-Range parallelisiert.

95 Diener hebt zunächst das gewaltige Überwiegen der Productidae in der Fauna von Zažar und Vrzdenec hervor. Dies sei um so bemerkenswerter, als sonst im südalpinen Bellerophonkalk Vertreter dieser Familie der Brachiopoden außerordentlich spärlich sind. Ferner macht Diener in seiner Besprechung der Fauna des oberkrainischen Bellerophonkalkes auf deren altertümliches Gepräge aufmerksam. Einige Formen weisen eher auf ein unterkarbonisches als auf permisches Alter hin, andere auf das Oberkarbon von Moskau und dem Ural; die verbreitetsten Formen allerdings auf den Productus-Kalk Indiens, dessen Altersstellung eine vielumstrittene ist. Die Fauna des oberkrainischen Bellerophonkalkes bringt in die Frage eine bestimmte Entscheidung, da die Fossilien einer sicher horizontierten Schichtgruppe angehören, die jünger ist als unzweifelhafter Grödner Sandstein und älter als sichergestellte Werfener Schichten. Die Fauna von Schönbrunn und Zažar lehrt uns offenbar, daß die in Betracht kommenden Brachiopoden, welche ebensowohl Beziehungen zu unterkarbonischen wie oberkarbonischen und jungpcrmischen Ablagerungen verraten, für die Altersbestimmung wenig geeignet sind. Indem Diener diesen Gesichtspunkt hervorkehrt, klären sich die bisherigen widersprechenden Deutungen der verschiedenen Forscher mit einemmalc in natürlicher Weise auf. Es darf nur noch hervorgehoben werden, daß die Fauna der südalpinen Bellerophonkalke nicht eine Übergangsläuna ist, sondern einen eminent palaeozoischen Charakter besitzt. Auch Caneva anerkennt das permische Alter der Bellcrophonkalke, doch will er im ostindischen Faunengebiet die Perm- Trias-Grenze nach aufwärts verschieben, indem er den Bellerophonkalk wie bereits oben erwähnt, den Ccratitenschichten zustellt welche noch dem Perm zufallen sollen. Diener hebt dagegen hervor, daß gerade die Brachiopoden von Zažar und Vrzdenec die Äquivalenz des Bellerophonkalkes mit dem Produkluskalk ()stindiens erweisen, während die Ccratitenschichten die typische Fauna der Werfener Schichten der Triasformation führen und demnach diesen angehören, F. S. Geologische Speaialkarte der Ostcrr. - Ungar. Monarchie. Blatt Bischof lack Idria. Zone 21, Kolonne X, Maßstab 1: Aufgenommen von Dr. Fr. Kossmal, herausgegeben von der k. k. (leologischen Reichsanstalt, Wien Preis 7 K 50 h. Die Geologische Karte des hier dargestellten Gebietes wurde von der Geologischen Reichsanstalt das erstemal auf Grund der Aufnahmen von Lipoid und zum Teile von Stur in den Jahren 1 X55 und 1X5(5 hergestellt und im Ilandkolorit ausgegeben. Dem gegenüber bezeichnet die vorliegende Neuausgabe in Farbendruck einen ungeheuren Fortschritt, der dem unterdessen vollführten Aufschwünge der Geologie sowie der Kartographie entspricht. Während die alte Karte im Maßslabe 1 : nur 22 stratigraplüsche bezw. petrographische Abteilungen darstellt, erscheinen in der vorliegenden neuen im Maßstäbe 1 : deren 37 mit sorgfältigem Detail im Verlauf der geologischen Grenzlinien zum Ausdrucke gebracht Überdies ist die Schichtstellung an zahlreichen Funkten eingetragen, so daß die verwickelte Tektonik des Gebietes so gut als möglieh erkennbar wird.

96 Die geologische Aufnahme eines stratigraphisch so manigfach gegliederten, von Dislokationen verschiedenster Art betroffenen und auch geographisch reichlich gegliederten Gebietes erfordert gediegene Sachkenntnis, scharfe Beobachtung, kluge und vorsichtige Abwägung. Daß diese Voraussetzungen erfüllt sind, dafür bürgt der Name des Autors in gleichem Maße wie das Ansehen des wissenschaftlichen Institutes, welches der Herausgeber ist. Als topographische Grundlage dient das vom k. k. Militärgeographischen Institut herausgegebene Spczialkartenblatt 1 : , der geologische Farbenaufdruck ist ebendaselbst ausgeführt worden. Dank günstiger Farbenwahl bleiben das Terrainbild und die Schrift der Karte unter dem Farbenaufdruck noch genug deutlich lesbar. Die vorliegende Karte ist somit wie alle bisher erschienenen Blätter der Geologischen Spezialkarte der Österreichischen Fänder ebensowohl in wissenschaftlicher Beziehung sowie in der technischen Ausführung den modernen Anforderungen vollauf entsprechend und darf sicherlich auf bewundernde Zustimmung in Kreisen der Fachgeologen rechnen. Schon während seiner Aufnahmsarbeiten veröffentlichte der Autor Mitteilungen über bemerkenswerte Befunde und zwar in den Publikationen der Geologischen Reichsanstalt (»Bergbaugebiet von Idria«,»Eignem und Rolland«, >Bellerophonkalke«etc.), sowie der kais. Akademie der Wissenschaften (»Wocheiner Tunnel«) und erstattete einen Bericht auf der Tagung des internationalen Geologenkongresses in Wien 1903 (»Überschiebungen im Randgebiete des Raibacher Moors«). Fin besonderes Heft»Erläuterungen«zu der nun nach mehrjähriger Arbeit fertig vorliegenden Karte soll sicherem Vernehmen nach demnächst erscheinen. Bereits früher (1905) ist von demselben Autor die geologische Karte des Blattes Haidenschaft Adelsberg (Zone 22, Kolonne X l samt»erläuterungen«der Öffentlichkeit übergeben worden. Dasselbe schlicsst sich an das Blatt Bischoflack Idria im Süden unmittelbar an und ergänzt es in dieser Richtung in erwünschter Weise. /..S". Geologische Spezialkarte der Österreich.-Ungar. Monarchie. Blatt Villi-Ratschach Zone 21, Kolonne XII, Maßstab 1: Aufgenommen von Fried r. Teller, herausgegeben von der k. k. (leologischen R'cichsanstalt in Wien. Preis 7 K 50 h. Die Diagonale, welche von der NW-Ecke des Rartenblatles zu der gegenüberliegenden gezogen wird, folgt so ziemlieh der Randesgrenze zwischen Steiermark und Krain, so daß die SW-Hällte des Blattes Krain zufallt. Dies berechtigt uns, auf das Erscheinen dieser geologischen Karte aufmerksam zu machen. Die geologische Aufnahme führte der (helgeologe Bergrat Dr. Fried. Teller aus, einer der hervorragendsten Feldgeologen, die unsere Reichsanstalt seit ihrem Bestehen besitzt. Teller ist ein erfahrener Kenner der Geologie der Südöstlichen Alpen und ihres Vorlandes. Wir verdanken ihm»iii- geologische Karte der Steiner Alpen (zwei ganze und zwei halbe Blätter der Spezialkarte I : ), lerner wurde das Blatt Piagorhof Windisch Feist i i I/. um ihm und Dr. J. Droger kartiert, und in den letzten

97 Jahren ist von Teller die Aufnahme des Blattes Radmannsdorf durchgeführt und bereits nahezu zum Abschlüsse gebracht worden. Im Blatte Cilli Ratschach sehen wir eine reiche Formationsfolge vertreten. Sie umfasst das obere Karbon, das Perm mit Verrucano und Grödner Sandsteinen, eine vielfach gegliederte Trias (11 Ausscheidungen) das Tertiär (10 Ausscheidungen) mit allen seinen Abschnitten ausgenommen das Eozän, sowie die quartären Ablagerungen. Jura und Kreide fehlen. Auf der steirischen Blatthälfte treten überdies altpalaeozoische, vermutlich silurische Gesteine und tertiäre Eruptionsprodukte (Hornfelstrachyt) auf. In der Anordnung der Sedimente fallen im Blatte Cilli Ratschach vor allem zwei ostwestlich streichende 5 8 km breite Streifen von Schiefern, Sandsteinen und Konglomeraten der Steinkohlenperiodc auf. Der nördliche Zug streicht an Tüffer und Trifail vorbei und betritt bei Trojana krainischen Boden. Der südliche reicht aus der Gegend von Drachenburg und setzt sich über Rittai westwärts fort. Dessen weiterer Fortsetzung gehört der Eaibacher Schloßberg an. Beide Karbonzüge erscheinen durch auflagernde Schollen von Perm- und Triassedimenten wiederholt unterbrochen. Zwischen den zwei Aufbrüchen des Karbon sowie nördlich und südlich von ihnen am Rande des Kartenblattes lagern breite Streifen von Triassedimenten, welche stellenweise unterbrochen werden von Aufbrüchen der altern Unterlage. Begleitet werden diese Zonen von drei zumeist schmalen.streifen tertiärer Ablagerungen. Der mittlere von diesen streicht von Trifail her über Sagor und endet auf dem Blatte Raibach bei Moräutsch. Dieser Tertiärzug erhält eine besondere Bedeutung durch die Rager von Braunkohle, die in ihm eingeschaltet erscheinen und bei Trifail sowie bei Sagor abgebaut werden. Sie gaben Anlaß zu den eingehenden Studien Bittner's (Jahrb. der Geol. R.-A. 1884). Der nördliche Tertiärzug führt Kohle bei Möttnig, der südliche bei Johannistal. Diese Umstände fesseln ganz besonders das Interesse des praktischen Bergmanns bei der Betrachtung von Tcllcr's geologischer Karte. Auch mit warmen Quellen (Römerbad, Gallcnegg) ist ihr Gebiet gesegnet. 1 )ie Rücksiehtsnahmc auf Fragen praktischer Art und nicht minder auf solche von rein wissenschaftlichem Belang waren offenbar bestimmend, daß der Autor nicht nur die einzelnen Formationsglieder nach ihren Altersund Faziesuntersehieden mit vollster Sorgfalt in der Karte darstellte und die einzelnen Vorkommnisse möglichst genau zu umgrenzen trachtete. Er brachte überdies die Lagerung und den Verband der Schichtkomplexe durch die hiefür üblichen Signaluren an entsprechend zahlreichen Stellen zum Ausdrucke, SO daß ein Bild der Tektonik des dargestellten Gebietes dem Betrachtenden vor Augen tritt. Nach übereinstimmenden Befunden von Bittner (I. c),und 'Fe II er ist die heutige Tektonik wohl hauptsächlich ein Werk der gebirgsbildenden Kräfte der mittleren Tertiärzeit Sogar die Ablagerungen der sarmalischen Stufe sind noch von den Faltungen ergriffen worden. Teller selbst hat schon wählend seiner Aufnahmsarbeiten über bemerkenswerte straligraplüsehe und palaeontologisehe Eigenheiten aus dem Gebiete der Karle einzelne Berichte erstattet. Eine zusammenhängende kurze Darstellung der ereignisreichen geologischen Geschichte des in der Karte dargestellten Terrains werden wohl die zugehörigen»erläuterungen«bieten, deren Erseheinen in Aussicht steht. F. S.

98 Erwin Manchen, Die Cistaceen Österreich-Ungarns. Sonderabdruck aus den Mitteilungen des Naturwissenschaftlichen Vereines an k. k. Universität Wien (VII. Jahrg., 1909, Nr. 1 3, pag ). Auf Grund mehrjähriger eigener Beobachtungen der und kritischen Studiums eines reichen Herbarmaterials und der einschlägigen Literatur hat der Verfasser in dieser Monographie mit der ihm eingenen Gründlichkeit die in Österreich-Ungarn wildwachsenden Gattungen, Arten und Formen der im Titel genannten Familie in einer auch auf die praktischen Bedürfnisse Rücksicht nehmenden Darstcllungsweise musterhaft bcarbeit. In der Abgrenzung der Gattungen und grossenteils auch jener der Arten hat sich Verfasser an die in Englers Pflanzenreich erschienene Grosser'sche Bearbeitung der Cistaceen 1 gehalten. In der Unterscheidung der Formen wußte derselbe die richtige Mitte zu halten, um dem Formenreichtume dieser Pflanzengruppe gerecht zu weiden, ohne die Ubersicht durch Heranziehung der in der Eiteratur vorfindlichen zahllosen, oft nur auf ganz inkonstante Merkmale gegründeten kleinen Formen unnötiger Weise zu erschweren. Von den 7 Cistaceengattungen sind in Österreich-Ungarn die Gattungen Cistus, Tubcraria, Ilclianthemum und T'umana vertreten, wovon in Krain nur die beiden letzteren vorkommen. Die auf die Mittelmeerländer der alten Welt beschränkte Gattung Cistus L. weist in dem behandelten Gebiete die Arten Cistus albidus L. (Südtirol in der Umgebung des Gardasees), Cistus villostts L. (Südistrien, Dalmatien, Herzegowina), L'istus monspcliaisis E. (Südislrien, Dalmatien) und Cistus salvifolius L. (Triester (iebiet, [Strien, Küstenkroatien, Dalmatien, Herzegowina) auf, ferner die Hybride L'istus jlorcntinus R a i n. = C.monsfitiirnsis E. X C. salvijohus F., die im Verbreitungsgebiete beider Stammelten! häufig vorkommen dürfte, bisher jedoch nur nach einem einzigen an der üstküste des Val Cane bei Pola gefundenen Strauche bekannt ist. Die Gattung Tubcraria (Dunal) S p ach hat in Österreich-Ungarn nur einen Vertreter, Tubcraria guttata (L.) Fourreau, welche Art in der Herzegowina, in Dalmatien, Rüsten-Kroatien und Südislrien verheilet ist. Die Gattung Iitiiaiilliciuuni Boehmer ist in der Monarchie durch folgende Arten vertreten: IItiiaiitliciiium salicifol'ium (L.) Miller (Südistrien, Fiume, Dalmatien, Herzegowina), Helianthemum apciininum (L.) Miller (Südtirol), Ilclianthemum iiuniiiiii/ariuiii (F.i Dunal (Tirol, Salzburg, Ober- und Niederösterreich, Galizien, Ungarn, Siebenbürgen, Bosnien, Herzegowina, Dalmatien), Ilclianthemum tonicntosum (Scop.) Spreng. (Südtirol, Kärnten?, Kram?, Herzegowina, Bosnien, Banal), Ilclianthemum hirsutum (Thuill.) M erat (in allen Ländern), Helianthemumgrandijlorum (Scop.) Lam. el DC. (auf den Hochgebirgen in Tirol, Kärnten, Steiermark, Kram, Küstenland, Siebenbürgen, Oberungarn, Galizien, Mähren), llrliau themum nitidum (leinen t i (auf den Hochgebirgen in Tirol, Salzburg, Steiermark, Ober- und Niederösterreich, Kärnten?, Krain, Oberungarn, Siebenbürgen?, Kroatien, Dalmatien, Bosnien, Herzegowina), IL hantln inuni canum (E.) Baunig. (Südtirol, Ober- und Niederösterreich, Südsteiermark, 1 W. Grosser, Cislaceac (A, F n gl er, Pflanzenreich, 14. Heft, (IV. 193], 1903).

99 Krain, Küstenland, Triest, lstrien, Fiume, Kroatien, Dalmatien, Herzegowina, Bosnien, Siebenbürgen, Ungarn, Böhmen), Helianthemum italicum (L.) Pers. (Südtirol, lstrien nur auf der Insel Cherso, Dalmatien), Helianthemum rupifragum Kern er (Niederösterreich, Steiermark, Krain, Kroatien, Dalmatien, Herzegowina, Bosnien, Siebenbürgen, Oberungarn, Bukowina, Galizien, Mähren) und Helianthemum alpestre (Jacq.) DC. (in allen Alpenländern und in Kroatien, Dalmatien, Herzegowina, Bosnien, Siebenbürgen, Ober- Ungarn, Bukowina, Galizien?). Ferner wurde bei Unken in Salzburg unter mehreren vollkommen typischen Individuen der Stammeltern auch die Hybride Helianthemum Kerneri Gottlieb et Janchen = IL hirsutum (Thuill.) Merat X //, nummularium (L.) Dunal nachgewiesen. folgende Die für Krain angegebenen Arten der Gattung Helianthemum enthält Übersicht. 1 a, Blätterstets mit Nebenblättern. Embryo einfach zusammengefaltet; Keimblätter gerade, etwas kürzer als das Würzelchen. [Untergattung Ortliolobum Willkomm, Gattung IIcliantlicmum Spach.] 2 1 b. Blätter ohne Nebenblätter. Embryo doppelt zusammengefaltet; Keimblätter ungefähr in der Mitte ihrer Eänge umgeknickt, bedeutend länger als das Würzelchen. (Untergattung Plcctolobum Willkomm, Gattung Rliodax Spach.] 5 2 a, Blätter unterscits, sehr selten beiderseits filzig. Blüten sehr groß. Hochgebirgspflanzc H. tomentosum. 2 b. Blätter nicht filzig, höchstens unterscits mit zerstreuten sternförmigen Büschelhaaren bekleidet 3 3 a, Blüten mäßig groß. Pflanze niederer und mittlerer Lagen. Kelch zwischen den Nerven filzig oder flaumig, seltener (bei einer südlichen Rasse) kahl H. hirsutum. 3 b. Blüten sehr groß. Ilochgebirgspflanze. Kelch zwischen den Nerven kahl oder fast kahl, sehr selten stärker behaart, auf den Nerven büschelhaarig, selten ganz kahl 4 4 a, Blätter auf beiden Flächen oder mindestens oberseits zerstreut behaart, trübgrün //. grandiflorum. 4 b. Blätter kahl oder nur am Rande und Mittelnerv gewimpert, seltener mit ganz vereinzelten Haaren auf der Fläche, hellgrün oder blaugrün //. nitidum. 5 a, Blattei unterscits oder beiderseits filzig //. Canum. 5 b. Blätter nicht filzig 6 6 a, Blüten mäßig groß. Knospen meist kugelig. Blutenstand drei- bis zchnblütig, selten mehrblütig, einlach, selten am Grunde ästig. Blätter lanzeltlich, spitz. Pflanze niederer und mittlerer Ragen //. rupifragum. 6 b. Blüten verhältnismäßig groß. Knospen meist eiförmig. Blutenstand zwei- bis fünf blutig, selten mehrblütig, unverzweigt. Blätter lanzettlich bis verkehrteiförmig, stumpf oder etwas spitz. Ilochgebirgspflanze H. alpestre. IIcliantlicmum tonicntosum (S c o p.) S p r e n gel, Syst. vogel., II. (1 825), pag. 592, wovon der Verfasser eine Form, f. ScopolÜ (Willk.) Janchen, mit nur unterscits filzigen, oberseits zerstreut behaarten

100 Blättern (Südtirol, Bosnien, Domugled bei Mehadia in Ungarn) und eine Form, f. croceum (De s f.) Janchen, mit beiderseits locker oder dichter, manchmal sehr dicht filzigen Blättern (Bosnien, Herzegowina) unterscheidet, wurde zuerst von Scopoli in seiner Flora Carniolica ed. 2. I. (1772) p. 376 unter dem Namen Cistus tomcniosus als eine in den Alpen Krains vorkommende und von ihm auch in den Tiroler Alpen beobachtete Art beschrieben und auch auf tab. 24 (nebenbei bemerkt sehr mangelhaft) abgebildet. Es ist dies die einzige auf Krain bezugnehmende Verbreitungsangabe. Wie ich seinerzeit Herrn Janchen mitgeteilt habe, bin ich in Krain bisher nirgends auf H. tomentosum gestossen, wiewohl ich dem Auffinden dieser Art auf meinen zahlreichen Exkursionen in unseren Alpen intensive Aufmerksamkeit gewidmet habe. Da die in Rede stehende Art in den Alpenländern sicher bisher nur aus Südtirol bekannt ist, scheint mir die Mutmaßung nicht ungerechtfertigt, daß Scopoli infolge einer Verwechslung Tiroler Pflanzen als in Krain gesammelt betrachtet und beschrieben habe. Jedenfalls fällt es auf, daß diese Art seit Scopoli in Krain von niemand mehr beobachtet wurde. Helianthemum hirsutum (Thuill.) Merat, Nouvclle flore des environs de Paris, ed. 1 (1812), pag. 204 [Cistus hirsutus Thuillier, Flore ein. Paris (1799), pag. 266; Cistus Helianthemum Scopoli, Fl. Carn. ed. 2, 1. p. 378; Helianthemum vulgare Flcischm. Übers, d. Fl. Krains p. 116; Helianthemum obscurum Persoon, Synopsis plant. II. pag.'79 p., Fritsch, Exkursionsfl. f. Usterr. 1. Aufl. pag. 379], die häufigstein niederen und mittleren Lagen durch ganz Krain verbreitete, in Wuchs und Größe aller Teile, in der Blattgestalt, in der Behaarung usw. sehr variable Art, bildet den Ausgangspunkt für die beiden vikariierenden Rassen der Hochgebirge, nämlich für licliantlicmum graiidijlorum und Helianthemum nitidum, mit denen es auch durch Obergänge verbunden ist, welche die Tendenz zu größeren Blüten und zum Verkahlen der Kelche zwischen den Nerven zeigen. Der Verfasser unterscheidet eine f. obseimim (Pers.) Jan eben, deren innere Kelchblätter zwischen den Nerven filzig, flaumig oder kurz bü s c h e 1 h a a r i g sind, und eine f. litorale (Willk.) Jan eben, an der die inneren Kelchblätter zwischen den Nerven kahl oder fast kahl sind. Erstere ist die in unserer Flora allgemein verbreitete, im Sehneeberggebiete auch in Übergängen zur f. litorale vorkommende Form. Die Form f. litorale findet sich nur im südliehen und südwestlichen Teile des Randes, im Kulpatale zwischen Brod und Osilnica und an den Südabhängen des Nanos. Sehr häufig ist diese Form zum 'Teil in Übergängen zur f. obscurum, zum Teil aber auch sehr typisch im Tricstergebictc, so am Monte Spaccato, bei Contovello, Opčina, Bazovica, Lipica. Helianthemum grandijlorum (Scop.) Rain, et De G a n d o 11 e, Flore Franchise, IV (1805), pag {Cistus gram/i/lorus Se o p. I. e. pag. 377, tab. 125] ist in den Steineralpen, Karawanken und Julischon Alpen allgemein verbreitet und steigt hier oft auch in tielere Ragen. Ein isoliertes Vorkommen ist das am Sehneeberg bei Raas. Nicht selten findet man Stöcke, an denen deutlich eine Tendenz zur Verkahlung der Blätter bemerkbar ist und die Übergänge zu, resp. Annäherungen an Ilclianthemum nitidum repraesen deren.

101 Helianthemum nitidum Clement i in Atti della terza riunione degli scienzati Italiani (1841), pag. 517 {Helianthemum glabrum Kerner, Schedae ad Fl. exicc. Austro-Hung., Nr. 884 ; Fritsch, Exkursionsfl. f. Oesterr. 1. Aufl. pag. 379] weist zwei geographische Rassen auf, die eine, f. glabrum (Koch) Janchen, mit grasgrünen oder gelblich grünen, meist breiten Blättern, verbreitet in den Alpen und Karpathen, die andere, f. glaucescens (Murbeck) Janchen, mit dunkelgrünen oder blaugrünen, meist schmalen Blättern, einheimisch in den illyrischen Hochgebirgen. In unserer Flora ist f. glabrum bisher nur von der Črna Prst bekannt. Helianthemum canum (L.) Baumg., Enum. stirp. Transsilv. 11.(1816), pag. 85 [Cistus catius Linne, Spec. plant., ed. 1, I (1753), pag. 525] kommt in einer niedere Standorte bewohnenden lockerrasigen F"orm, f. vineale (Willd.) Syme, mit locker gestellten Blättern und 6 20 cm hohen, drei bis zehnblütigen Ästen und in einer auf den illyrischen Hochgebirgen verbreiteten dichtrasigen Form, f. balcanicum Janchen, mit dicht rosettig gedrängten Blättern und cm hohen, drei bis siebenblütigen Ästen vor. Die Form f. vineale hat bald beiderseits mehr oder minder dicht filzige Blätter und repracsentiert dann die subf. candidissimum (Tenore) Janchen [Cistus canus Scop. 1. c. pag. 377], bald sind die Blätter nur unterscits filzig, so an der subf. vircsecns (T e n o r e) J an eben. Subf. virescens findet sich nach Ullepitsch in unserer Flora bei Mojstrana; subf. candidissimum ist mir nur vom Berge Dör 1 (!) bei Senožeče bekannt, ist aber im Triester Gebiete am Monte Spaccato und auf allen benachbarten Höhen häufig und zahlreich. Ilclianthemum rupifragum Kern er in Oesterr. bolan. Zeitschr. XYIII (1868), pag. 18, hat teils drüsenlosc oder nur sehr spärlich drüsige Blütenäste, so als f. Orientale (Grosser) Janchen, teils sind die Blütenäste im oberen Teile samt den Blütenstielen dicht drüsig, so an der nur in der illyrischen Flora verbreiteten Form f. hereegovinicum (Grosser) Jane hen. Im Bereiche unserer Flora findet sich f. Orientale nur am Nanos, daselbst auch in Übergängen zu Helianthemum alpestre. Helianthemum alpestre (Jacip) De C an dol le, Flore Francaise, V (1815), pag. 622 p. [Cistus alpcstris Jacquin, Enum. stirp. Vindob. (1762), pag. 93 et pag. 248; Scopoli 1. c. pag. 375, tab. 23] ist eine in Bezug auf die Behaarung sehr veränderliche Art. Auf Grund der Behaarungsverhältnisse lassen sich eine Reihe von Formen unterscheiden, von denen bei uns wie in Oesterreich - Ungarn überhaupt drei vorkommen. An den beiden Formen, f. hirtum (Koch) Fach er und f. glabratum Dunal, ist der oberste Teil der blühenden Stengel samt den Blütenstielcn drüsenlos oder nur äusserst spärlich drüsig und hat f. hirtum beiderseits zerstreut bis ziemlich reichlich behaarte Blätter, {.glabratum dagegen nur am Rande und Mittelnerven g e w i m p e r t e oder v o 11- ständig kahle Blätter. Beide Formen sind in den Steineralpen, Karawanken und Julisehen Alpen, auf der Grmada und am Rorenziberg bei Billichgraz, am Nanos und Schneeberg verbreitet und kommen vielfach durcheinander 1 So erscheint der Standort in der Spezialkarte bezeichnet.

102 vor, doch ist f. glabratum im allgemeinen seltener. An der dritten Form, f. melanoihrix Beck, ist der oberste Teil der blühenden Stengel samt den Blütenstielen und Kelchen mehr oder weniger reichlich drüsig. Auch f. mclanothrtx findet sich im Gebiete der Steineralpen (Kankersattcl, Steinersattel), Karawanken (Zaplata, Storžič, Begunjščica, Stol, Belščica) und Julischen Alpen (Peklo unter der Rjavina, Kredarica, Vrnar, Kanjavec, Škrbina, Bogatin), ferner auf der Grmada bei Billichgraz und am Schneeberg bei Raas. Von der Gattung Fumana (Dunal) Spach kommen in Örsterreich- Ungarn 5 Arten vor und zwar: Fumana thymifolia (R.) Verlot (Südistrien, Dalmatien), Fumana lacvipes (Juslenius) Spach (Insel Busi und Insel S. Andrea in Dalmatien), Fumana arabica (Juslenius) Spach (in Dalmatien um Traste und auf den Vermač bei Cattaro so wie auf den Inseln Lesina und Lissa), Fumana erieoides (Ca v an) Pau (Südtirol, lstrien, Küstenkroatien, Dalmatien, Bosnien und Herzegowina) und Fumana nudifolia (Lam.) Janchen (Südtirol, Ober- u. Niederösterreich, Steiermark, Kärnten, Krain, Küstenland, Triest, lstrien, Fiume, Kroatien, Dalmatien, Herzegowina, Bosnien, Ungarn, Siebenbürgen und in Mähren und Böhmen, wo sehr selten. In unserer Flora findet sich demnach nur Fumana nudifolia (Ram.) Jauchen in Oesterr. bot. Zeitschr., LVIII (1908), pag. 396 [Cistus nndifolius Lamarck, Flore Franchise, III (18/8), p. 163 p.; Cistus humana Scop. 1. c. pag. 375; Helianthemum Fumana M i 11 c r, The Gard. Diet., cd 8 (1768) Nr. 6, Fleisch m. Ubers, d. Fl. Krains pag. 1 16; Fumana procumbens Grenier et Godron, Flore de France, I pag. 175, Fritsch, Fxkursionsfl. für Oesterr. 1. Aufl. pag. 380], verbreitet an den Abhängen der das Savetal umsäumenden Höhen von Ratschach bei Steinbrück bis Sava, im Gerolle der Save von Črnuče bis über Krainburg, am (Jroßkahlenbcrg, auf der Grmada, am Tolstec, Rorenziberg bei Billichgraz, Trcbovnik bei Franzdorf, auf der Slivnica bei Zirknitz, bei Zoll und am Kovk ober Wippach, am Fuße des Nanos bei Pracwald, auf der Vremščica, auf der Göltenitzer Alpe und wohl noch anderwärts. Wie aus dem Vorstehenden ersichtlich bietet Janchens Arbeit einen willkommenen Beitrag zur näheren Kentniss unserer Cistaceen, welcher Umstand mich auch veranlasste, diese Abhandlung einer eingehenderen Besprechung zu unterziehen. Prof. A. 1'aulin. Prirodopisni sestavki v publikacijah kranjskega muzejskega društva do leta 1910, Sestavil dr. Gviclon Sajovic. Kranjsko muzejsko društvo je pričelo izdajati letošnje leto novo večjezično znanstveno glasilo pod imenom»carniola«. Ob tej priliki sem napravil zaznamek vseh prirodopisnih sestavkov, ki so bili priobčeni v društvenih glasilih (Izvestja, Jahreshefte, Mitteilungen, Carniola). S tem je vsakemu omogočen pregled na dosedanje delovanje na domovinoznansketn prirodopisnem polju. Pri večini razprav sem omenil v kratkih potezah vsebino, le

103 tam kjer je razvidna že iz naslova, sem to opustil. Pri slovstvenih referatih sem navedel ime poročevalca in založništva. Zaznamek je razdeljen na sledeče dele: 1. Sestavki različne prirodopisne in njej sorodne vsebine. 2. Mineralogični sestavki. 3. Botanični sestavki. 4. Zoologični sestavki. 5. Življenjepisni sestavki. V navedene oddelke sem oddelil, kolikor je bilo to mogoče, po vsebini vse prirodopisne razprave, male zapiske in slovstvena poročila. 1. Sestavki različne prirodopisne in njej sorodne vsebine. Meteorologische Beobachtungen zu Laibach in den Jahren , Jahreshefte, 1856, 1858, (54 strani). C. Deschmann. Das Klima von Krain. Mitteilungen, Jahrg , razprava. Ferdinand Seidl. Na podlagi obširnega gradiva zasnovana študija obsega v celem 637 strani in je prevažen donesek za domovinoznanstvo. Razprava je razdeljena na naslednje štiri dele: I. Toplotne razmere (Temperaturverhältnisse) 1891/92. II. Zračna vlažnost (Luftfeuchtigkeit) in III. oblačnost (Bewölkung), 1893 IV. Padavine (Niederschlag!, Ein merkwürdiger Schneefall. Mitteilungen, 1866, naturh. Mise, pag C. Deschmann. Poročilo o rdečem snegu, ki je padel pozimi na Dolenjskem. Beobachtung eines Lichtphänomens in Laibach. Carniola, 1908, razprava, pag Albin Bclar. I -jubljani. Poročilo o zanimivem svetlobnem pojavu, ki se je videl 6./V v Die Niederschlagsverhältnisse im Mar-, Drau und Savegebiete - P. Deutsch. Carniola, 1908, slovstvo pag rcf. K cid. Seidl. Razprava je izšla v»geographischer Jahresbericht aus Osterreich«, Jahrg. VI Hydrographische Beobachtungen Savcgebiet. Carniola, 1909, slovstvo pag. 59. rcf. Ferd. Seidl. XIII (»bjavljeno v»jahrbuch des k. k. hydrogr. Zentralbureaus, Jahrgang Zur Hydrographie des Krainer Karstes dr. H. Swoboda. Mitteilungen, 1904, slovstvo pag r e f. Fran K o m a t a r. Podrobni zaznamek literature o kranjskem in kraškem vodovju, ki je izšel v letnem poročilu ljubljanske realke I Wasserversorgung im Karstgebiete. Mitteilungen, 1907, razprava, pag E. H. Schollmayer-Lichtenberg. Važna hidrogralična razprava, ki ji je pridejan obsežen pregled tozadevnega slovstva. Zur Karsthydrographie Krains. Carniola, 1908, razprava, pag J. Sbrizaj. Zanimiva razprava temelji na delu»höhlenkunde mit Berücksichtigung der Karstphänomene«von Dr. Walthcr von Knebel.

104 Preiskovanje voda za pitje in domačo uporabo na Kranjskem. Izvestja, 1905, razprava, stran Dr. E. Kramer. Sestavek je razdeljen na sledeče oddelke: 1. Uvod. 2. O studenčnicah, potočnicah, rečnicah in podtalnicah vobče. 3. O zahtevah, katerim mora odgovarjati pitna voda in o pravilu presojevanja. 4. O preizkuševalnih metodah. 5. Tabelarni izkaz o preizkušenih vodah. V laboratoriju kmetijskokcmičnega preizkuševališča za Kranjsko v Ljubljani je preizkusil dr. E. Kramer s pomočjo inž.-kern. J. Turka od dalje okoli 230 vodä, od teh preizkusov je objavljenih v tabelarnem izkazu 194. Beziehungen zwischen Erdbeben und atmosphärischen Bewegungen. Mitteilungen, 1895, razprava, pag. 33, 67 (37 strani). Ferdinand Seidl. Pisalelj pojasnuje vpliv zračnega gibanja na potresne pojave in se sklicuje pri tem na važna Suessova raziskavanja. Besedilo pojasnujejo številne tabele. Beobachtungen von Erdcrschiittcrungen. Jahresheft, 1858, pag Dr. H. Mitteis. Podana so navodila za opazovanje potresnih pojavov. Potresna opazovanja: Poziv glede uredbe potresnega opazovanja na Kranjskem. Navodilo za poročanje o potresih. Potresna lestva. 1896, str Izvestja, Odbor Muzejskega društva je izdal v navedenih navodilih nekoliko migljajev o opazovanju potresnih sunkov in o poročanju o njih. Erdbebenbeobachtungen in Krain. Mitteilungen, 1895, pag , glej»potresna opazovanja«. Über Erderschütterungen in Krain. Jahresheft, 1862, pag Dr. H. Mitteis. Das große Erdbeben in Krain 18U. Jahresheft, 1862, pag P. v. Radics. Zemeljski potres V Mokronogu. Izvestja, 1895, mali zapiski, stran 127. /. Šašelj. Zabeleženi so podrobni podatki o mokronoškem potresu /72. O zemeljskih potresih na Kranjskem v 18. stoletju, izvestja, 1895, mali zapiski, stran 260. A(ntOll) K(0l)lar). Pisatelj navaja potresne sunke v Ljubljani /51, ki pričajo, da je doživela Ljubljana že tedaj močne potresne stresljaje. Potresi na Kranjskem in Goriškem l Izvestja, 1897, stran Ferdinand Seidl. V navedenem poročilu je izbral pisatelj vsa potresna opazovanja na Kranjskem in Goriškem ozemlju I ter jih je pregledno razvrstil in opremil s potrebnimi podatki. Die Errichtung eines internationalen Systems von Erdbeben- Beobachtungsstationen. Mitteilungen, 1896, notica, pag F. S. Das Erdbeben von Laibach am 14. April 1895 Dr. Fr. F. Stieß. Mitteilungen, IS97, slovstvo, pag r e 1. Kord. Seidl. Mitteilungen der Erdbebenkommission der kais. Akademie der Wissenschaften in Wien. Mitteilungen, 1897, slovstvo, pag , r e f. V o r d. Seid I. Zwei Notizen über bedeutendere Erdbeben zu Laibach. Mitteilungen, 1898, mali zapiski, pag x.

105 Die Erderschütterungen Laibachs in den Jahren Ferd. Seidl. Mitteilungen, 1899, slovstvo pag ref. F. S. Poročilo o Seidlovi razpravi, ki je izšla v VF zv.»mitteilungen der Erdbebenkommission der kais. Akademie der Wissenschaften in Wien«, Sitzungsb. math.-naturw. Kl. Bd. CVII, 1898, 28 strani. Allg. Bericht und Chronik der in Jahren innerhalb des Beobachtungsgebietes erfolgten Erdbeben E. v. Mojsisovicz. Mitteilungen, 1899, slovstvo, pag ref F. S. Omenjeni poročili se ozirata tudi na potresne pojave na Kranjskem v označeni dobi. Übersicht der Laibacher Osterbebenperiode f. d. Zeit 16.11V bis Ende Dezember Ferd. Seidl. Mitteilungen, 1900, slovstvo, pag ref. F. S. Navedena razprava je izšla v XIF zv.»mitteilungen der Erdbebenkommission der kais. Akademie der Wissenschaften«in Wien, math.-naturw. Kl. CVIII, 1899, 36 strani. Mitteilungen der Erdbebenkommission der kais. Akademie der Wissenschaften in Wien E. v. Mojsisovicz. Mitteilungen, 1900, slovstvo, pag rcf. F. S. Navaja tudi potresne pojave na Kranjskem Die in Krain 1904 und 1905 beobachteten seismischen Ereignisse Ferd. Seidl. Carniola, 1908, slovstvo, pag ref. dr. Gv. Saj o vi c. Navedeni zaznamek je bil priobčen v»allg. Bericht und Chronik der in (isterreich beobachteten Erdbeben«, Publ. der k. k. Zentralanstalt für Meteorologie und Geodynamik, 1906, Die in Krain 1906 beobachteten Beben Ferd. Seidl. Carniola, 1909, slovstvo pag. 59. Priobčeno v»allg. Bericht und Chronik der in Osterreich ref. dr. Gv. Sajovic. beobachteten Erdbeben«, Offiz. Publ. der Direktion der k. k. Zentralanstalt für Meteorologie und Geodynamik 1908, III. Navedena je vsebina prvih štirih letnikov pod gornjim imenom navedene Die Erdbebenwarte. Mitteilungen, 1906, slovstvo pag publikacije, ki izhaja v Ljubljani. Nova geološka preiskava kranjske dežele. Izvestja, 1896, razprava, Btr Ferdinand Seidl. Pisatelj poudarja vsestransko važnost geološkega raziskavanja ter omenja ustanovitev c. kr. drž. geološkega zavoda (I. 1849). Nato poroča o prvi geološki preiskavi kranjske dežele ( ) ter natančneje o poznejšem raziskavanju geologov T cllcrja (I,SS ) in Kossmata (1895/96). V kratkih, toda jasnih potezah nam označi krasne in zanimivi; uspehe temeljitih raziskovalcev. Končno poda nekoliko praktičnih nasvetov glede geološkega in paleontološkega oddelka v kranjskem deželnem muzeju. Beitrüge zur Grottenkunde Krain's. Jahresheft, 1858, pag H. Hauffen. (>pis nekaterih kranjskih jam zlasti z oziroma na njih fauno. Über einige Grotten und Höhlen in der Umgebung von Aich. Simon Robti. Jahresheft, 1862, pag. 1(

106 Die Höhlen und Grotten in Krain. Mitteilungen, 1897, sistematičen sestavek, pag Karst und seine Höhlen K. Moser. Kraus-Gratzy. Mitteilungen, 1900, slovstvo, pag. 92. ref. F. S. Delo je izšlo v Schimpfovi založbi v Trstu Neue Wege der Karstforschung. Mitteilungen, 1905, razprava, pag Dr. V. Šmid. Zanimiva študija temelji na Stoiser-Cvijič-Grund-Penkovih raziskavanjih. Karstaufforstung in Krain W. Goli. Mitteilungen, 1900, slovstvo pag. 89. ref. F. S. Über die Bildungsweise der terra rossa" des Karstes. Mitteilungen, 1899, razprava, pag 150, 175, 193 (19 strani). Dr. E. Kramer. Zanimiva razprava navaja obenem tudi mnogoštevilno slovstvo, ki razpravlja o naši deželi. Direktor Kramers Theorie der Bildungsweise der terra rossa" des Karstes. Mitteilungen, 1900, kritična razprava, p Ferd. Seidl. Terra rossa" und Eisensäuerlinge" des Karstes. Mitteilungen, 1900, razprava, pag Dr. E. Kramer. Nochmals über die Bildungsweise der terra rossa" des Karstes. Mitteilungen, 1900, razprava, pag Ferd. Seidl. Bau und Bild der Ostalpen und des Karstgebietes C. Diener. Mitteilungen, 1906, slovstvo, pag ref. Dr. E. Kramer. Razprava jc izšla v»bau und Bild Österreichs«, Dunaj Grundlinien der Structur der Ostalpen Dr. C. Diener. Mitteilungen, 1900, slovstvo, pag ref. F. S. Priobčeno v Petermanns Mitteilungen 1899, Septemberheft. ober die geologischen Verhältnisse der Umgebung von Adelsberg und Planina Dr. F. Kossmat. Mitteilungen, i9oo, slovstvo, pag. 81. Razprava je izšla v»verhandlungen der geologischen ref. F. S. Reichsanstalt«1897, pag Temperaturmessungen im Quecksilberbergwerk von Idria Scheimpflug-Holler. Mitteilungen 1901, slovstvo, pag. 21. ref. R. S. Sitzungsberichte der kais. Akademie der Wissenschalten in Wien, math.-naturw. Kl., < \ III. L899. Über die geologischen Verhältnisse des Bergbaugebietes von Idria Dr. F. Kossmat. Mitteilungen, 1900, slovstvo, pag Jahrbuch der geologischen Reichsanstalt, Die Triasbildungen der Umgebung von Idria und Gereuth ref. F. S. F. Kossmat. Mitteilungen, 1900, slovstvo, pag. 81. ref. F. S. Dr. Jahrbuch der geologischen Reichsanstalt, 1898, pag Das Gebirge zwischen Idria und Tribuša Dr. Fr. Kossmat. Mitteilungen, 1900, slovstvo, pag ref. F. S. Verhandlungen der geologischen Reichsanstalt, 1900, pag Die paläozoischen Schichten der Umgebung von Eisnern und Pölland Dr. Fr. Kossmat. Mitteilungen, looli, slovstvo, pag ref. dr. E. Kramer.

107 Verhandlungen der geologischen Reichsanstalt, Peter's geologische Aufnahmen in Oberkrain. Jahresheft, 1858, predavanje, pag ref. C. Deschmann. Das Gebirge zwischen dem Bačatale und der Wocheiner Save Dr. F. Kossmat. Mitteilungen, 1906, slovstvo, pag. ref. dr. E. Kramer. Verhandlungen der geologischen Reichsanstalt, Geologie des Wocheinerlunnels und der südlichen Anschlußlinie Dr. F. Kossmat. Carniola, 1908, slovstvo, pag ref. Ferd. Seidl. Znamenita razprava je bila priobčena v»denkschriften der math.- naturw. Kl. der kais. Akademie der Wissenschaften«in Wien, Ein Beitrag zur Bildungsgeschichte des Tales der Neumarktier Feistritz Josef Wentzel. Mitteilungen, 1904, slovstvo, pag ref. Fr. Komatar. Ta važni geološki prispevek za domovinoznanstvo je izšel v letnem poročilu višje realke v Ljubljani Die Alpen in Eiszeitalter Penck-Brückner. Carniola, 1909, slovstvo, pag. 57. ref. Ferd. Seidl. Znamenito delo izšlo v založbi Chr. IL Tauchnitz, Lipsko Glctscherspuren in den Steiner-Alpen R. Lucerna. Carniola, 1908, slovstvo, pag. 66. ref. Ferd. Seidl. Razprava v»geographischer Jahresbericht aus Österreich«Jahrg. IV Über die tektonische Stellung der Laibacher Ebene Dr. F. Kossmat. Mitteilungen, 1906, slovstvo pag ref. dr. E. Kramer. Verhandlungen der geologischen Reichsanstalt Die Überschiebungen der Randgebirge des Laibacher Moores - dr. F. Kossmat. Mitteilungen, 1906, slovstvo pag r e f. d r. E. Kramer. Beiträge zur Naturgeschichte des Laibacher Morastes. Jahresheft, 1858, pag C. Deschmann. Opis barja z natančnimi podatki o ondotnji fauni in flori. Die mannigfache Verwendung des Torfes vom Laibachcr Moor im vorigen Jahrhunderte. Mitteilungen, 1896, razprava, pag Dr. Oskar G r a t z y. Meliorierung von Torfmooren. Mitteilungen, 1896, notica, pag. 46. F. S. Über die Lagerungsverhältnisse der Kohlen führenden Raibier Schichten bei Oberlaibach dr. F. Kossmat. Mitteilungen, 1906, slovstvo, pag rcf. d r. E. Kramer. Verhandlungen der geologischen Reichsanstalt, Geognostische Verhältnisse des Gutenfelder Thaies. Jahresheft, 1858, predavanje, pag ref. Dr. Schwarz. Beiträge Zur Geologie Krains. Mitteilungen, 1906, razprava, pag Dr. E. Kramer. Razprava obsega sledeče dele: 1. Beiträge zur Kenntnis der geologischen Verhältnisse von Goltsehee. 2. Die Grodener Schichten von Ratschach in Unterkrain. 3. Die geologischen Verhältnisse der Umgebung von Grof.šlaschilz in Unterkrain. 4. Das Vorkommen von Zellendolomit am Südrande

108 des Laibacher Moores. 5. Die chemische Zusammensetzung der Plattenkalke der Gurkfelder Schichten. Geschichte der Geologie und Paläontologie - - K. A. v. Uttel. Mitteilungen, 1900, slovstvo pag. 91. ref F. S. Zanimivo je, da se v tem delu, ki je izšlo v založbi M. Oldenburg (Monakovo in Lipsko), navaja znamenito Ilacquetovo delo»üryctographia Carniolica«. 2. Mineralogični sestavki. Das Mineralvorkommen von Littai in Krain. Mitteilungen, 1889, razprava, pag W. Voss. V članku so naznačene rudnine litijske okolice, predvsem one, ki se nahajajo v rudniku. Die Mineralien des Herzogthums Krain. Mitteilungen, 1893/94, sistem, razprava, (100 strani). W. VOSS. Zaznamek takrat znanih rudnin na Kranjskem, sestavljen na podlagi tozadevnega slovstva in lastnega preiskavanja. Po tem zaznamku ima naša dežela 56 rudnin z nekako 50 različki. Posamezne rudnine so natančno označene, njihova najdišča vestno navedena. Razpravi jc pridejan zemljevid z označbo najdišč. Freiherr Sig. Zois' Briefe mineralogischen Inhalts. Mitteilungen, 1S94, pag priobčil Albin Relar. Priobčena pisma obsegajo predvsem zanimive podatke o domačih rudnikih, zlasti kritično obdelava nahajališča srebrne rude na Gorenjskem. Der Bergbau der Alpcnländer in seiner geschichtlichen Entwicklung A. Müllner. Mitteilungen, 1906, slovstvo, pag rcf. Fr. Komata r. Über die Geschichte der alten Idrianer Dcslillations-Quecksilberpwbc nebst Probenahme. Mitteilungen, 1898, razprava, pag Franc Jan da. Über die Einschlüsse der Billichgratzcr und Zirknitzer Bergkrystalle. Mitteilungen, 1866, Naturh. Mise., pag C. Deschmann. Iber den Erbsenstein von Blegaš in Oberkrain. Mitteilungen, 1866, naturh. Mise, pag C. Deschmann. Ober das Steiner Putzpulver. Jahreshell, IS5S, predavanje, pag /. Konschegg. Chemische Analyse des rothen Thunes aus der Grotte Wiherle. Jahresheft, 1802, predavanje, pag Fran F.rjavcc. Über den ursprünglichen Fundort der Piauzits in Krain. Jahresheft, 1858, predavanje, pag. 91. /. RailtllCr. 8. Botanični sestavki. Botanische Notizen. Jahresheft, 1862, pag C. Deschmann. Mali botanični zapiski, tičoči se rastlinstva naših pokrajin.

109 Beitrag zur Geognosie und Flora des Gottscheer Bezirkes. Jahresheft, 1862, predavanje, pag C. Deschmann. Vegetationsverhältnisse des Iška-Grabens. Jahresheft, 1858, predavanje, pag. 96. C. Deschmann. Beiträge zur Flora Krain's. Jahresheft, 1862, sistematičen zaznamek, pag Valentin Plemel. Wulfen's Flora norica phanerogamica. Jahresheft, 1862, pag ref. C. Deschmann. Izšlo v založništvu dr. Ed. Fentzl in P. Rainer Graf, Dunaj Dr. Stur's pflanzengeographische Forschungen in Krain. Jahresheft, 1862, pag ref. C. Deschmann. Razprava je bila priobčena v»sitzungsberichte des math.-naturw. Kl. der kais. Akademie der Wissenschaften«Bd. XL. Naturhistorisches aus den Karawanken. Mitteilungen, 1890, mali zapiski, pag W. VOSS. Članek opisuje in našteva cvetano na potu Jesenice Planina Kočna Golica. Flora des österreichischen Küstenlandes Pospichal. Mitteilungen, 1897, slovstvo, pag ref. F. S. na Navedeno delo je važno tudi za Kranjsko, ker sega do sv. Petra Krasu. Vier Publikationen: Auf dem Großgallenber ge, Floristisches aus den Umgebungen Raibachs, In der Iškaschlucht, Die Billichgratzer Dolomiten, Die Alpe Golica Paul Winter. Mitteilungen, 1897, slovstvo, pag rcf. Alfons P au lin. Poročevalec jasno dokaže v stvarni polemiki pisatelju prepisovanje omenjenih člankov po Vossovih zapiskih. Über das Vorkommen einiger seltenerer Pflanzenarten, namentlich der bisher nur aus den Pyrenäen bekannten Viola cornuta L." in den Karawanken. Mitteilungen, 1902, razprava, pag Alfons Paulül. Razprava navaja poleg navedene vijolične vrste še mnoge druge redke planinske rastline z natančno označbo njihovih najdišč in življenskih razmer. Lokale Florcnschilderungen aus Krain und dem Küstenlande, Mitteilungen, 1904, razprava, pag P. Justin. Pisatelj našteva cvetano gore Vremščice in njenega pobočja ter omenja vestno pri vsaki vrsti tudi nahajališče. Ein botanischer Sommerausflug in das Velebitgebirge. Mitteilungen, 1905, razprava, pag R. JUStÜl. Popis evetane velebilskega pogorja. Die Umkehrungen der Pflanzenregionen in den Dolinen des Karstes dr. G. V. Beck. Carniola, 1908, mali zapiski, p ref. dr. G. Sajovic. Die Sanntaler Alpen. Dr. A. v. Hayek. Carniola, 1909, slovstvo, pag. 54, ref. Ferd. Seidl. Važno rastlinsko-geografično delo, pri katerem je sodeloval tudi Alf. Raulin in je izšlo kot 4. zvezek pripravljalnega dela za avstrijski rastlinskogeografični zemljevid v»abhandlungen d. k. k. Zoolog. Bolan. Gesellschaft in Wien, Zur Kenntniß des Phytoplanktons einiger Seen der Julischen Alpen Dr. Ad. Padier. Carniola, 1908, slovstvo p ref. Dr. Gv. Sajovic.

110 Navedeni sestavek je bil priobčen v >Lotos«1905. Mycologia carniolica. Mitteilungen, , sistem, razprava (300 strani). W. Voss. V obširni razpravi navaja pisatelj za Kranjsko 374 glivičnih rodov z 1649 vrstami. Najdišča in nahajališča so natančno označena. Pri posameznih vrstah so podane zanimive opazke glede ustroja in življenja dotične vrste. Razprava se deli v 4 dele: I. Hypodermii, phycomycetes, basidiomycetes, (uredineae) [ ]. H. Basidiomycetes (trcmellini, hymenomycetes, gasteromycetes, ascomycetes [ ]. III. Ascomycetes (I. 1891] IV. Fungi inferiores et Mycelia, myxomycetes. V uvodu je podan zaznamek tedanje tovrstne literature. Dodatek k Vossovi Mycologia Carniolica", sistematičen sestavek. Izvestja, 1895, stran Simon Robič. K Vossovcmu zaznamku je dodal Robič še 45 glivičnih vrst, ki jih jc nabral v Kamniških planinah. Über Beloniella Vosii Relim. Dr. K. v. Keissler. Carniola, 1909, slovstvo, pag ref. Dr. G v. Sajovic. Članek je priobčen v»annales mycologici«, vol. VI Über das maßenhafte Auftreten des Schneeschimmels (Lanosa nivalis Fr.) in der Umgebung Laibach's im Frühjahre Mitteilungen, 1866, Naturh. Mise, pag C. Deschmann. Kranjski lišaji (Lichenes camiolici), Izvestja 1895, sistemat. sestavek (21 strani). Simon Robič. V navedenem članku priobčuje Robič svojo in Glowackcga zbirko lišajcv z natančnimi podatki o najdiščih, Večina je nabrana v idrijski okolici in na Kamniških planinah. Naštetih je 272 vrst. Moj oreh. Izvestja, 1893, mali zapiski, stran 118. Simon Robič. Robič je na svojem orehu opazoval 13 lišajcv, 3 glivice in 3 mahove. Scopoli und die Certraria islandica Dr. H. E. Kronfeld. Carniola, 1909, slovstvo, pag ref. Dr. G v. Sajovic. Razprava je izšla v»wiener Klinische Wochenschrift«Jahrg. 22, Nr. 2. Kranjski mahovi (Musci camiolici), Izvestja, 1893, razprava (26 strani). Simon Robič. Sistematičen zaznamek, v katerem jc priobčenih 266 vrst, ki jih je nabral Robič na Kamniških planinah in na Karavankah. Posameznim vrstam so označena najdišča in nahajališča. Simon Robiča zbirka mahov iz l Izvestja, 1899, mali zapiski, stran 184. Ivan Vrhovnik. Poročilo o Robičevem herbariju mahov, ki ga je dobil pisatelj navedenih vrstic. Zbirka obsega 103 vrste mahov. Uber die Farne Krains. Jahreshell, 1858, predavanje, pag C. Deschmann. Die Farne Krain's. Alfons Paulin. Mitteilungen, 1906, slovstvo, p Navedena sistematična razprava jc bila priobčena v letnem poročilu I. drž. gimnazije v Ljubljani Über einige für die Flora Krains neue Arten, Varietäten und Bastarde aus der Farngattung Aspidium Sw. Mitteilungen, 1x90, raz prava, pag. 97, 161 (47 strani). Alfons Paulüi.

111 Važen znanstven članek razpravlja o : A. Lonchitis Sw., A. Illyricum Borb. (A. lobatum X Lonchitis), A. lobatum S\v., A. aculeatum S\v., A. Braunii Spenner, A. Luersseni Dörfler (A, Lobatum X Braunii). Podan je natančen ustroj posameznih vrst, najdišča in mnogoštevilno slovstvo. Die Bärlappgewächse Krains. Mitteilungen, 1895, sistem, razprava, pag Alfons Paulin. Temeljita študija določa za Kranjsko 2 družini lisičjakov (lycopodiinae) z l i vrstami. Navedene so značilnosti in najdišča posameznih vrst na podlagi lastnega raziskavanja in slovstva. Vergleichend-anatomische Untersuchung einer glacialen Konifere. Dr. Milan Šerko. Carniola, 1909, slovstvo, pag ref. Dr. Sajovic. Razprava priobčena v Österr. botan. Zeitschrift" Nr. 2 u. f. Einiges über die Schwarzföhre. Mitteilungen, 1866, Naturh. Mise, pag C. Deschmann. Pomen črnega borovca za pogozdovanje Krasa in splošne opazke 0 njem. Über einen sehr alten Eibenbaum in Krain. Jahresheft, 1866, Naturh. Mise, pag C. Deschmann. Die insektenfressenden Pflanzen in Krain. Mitteilungen, 1890, predavanje, pag. XIV. Alfons Paulin. Eine immergrüne Eichenart in Krain. Carniola, 1908, mali zapiski, pag Dr. Gv. Sajovic. Über die Standorte der Möhringia villosa Fengl. Jahresheft, pag C. Deschmann. Über Heliosperma glutinosum (Zoys) Reich. Jahresheft, 1862, p C. Deschmann. Alchemilla-Arten in Krain Alfons Paulin. Carniola, 1908, slovstvo, pag. 67. r e f. D r. G v. Saj o v i c. Rctno poročilo I. drž. gimnazije v Ljubljani Über den Gerbstoff geholt der in Krain wild wachsenden Sumach 1 Rulls COtillUS L) Mitteilungen, 1906, razprava, pag Dr. E. Kramer. Über Viola Zoysii Wulf. Jahresheft, 1858, predavanje, pag C. Dcschman. Über die geographische Verbreitung von Viola Zoisii Wulf. Mitteilungen, 1890, mali zapiski, pag W VOSS. Uber eine neue Krainische Astrantia- Art. Jahresheft, 1858, pag Dr. G. Dolliner. Omenjena je Astrantia gracilis Doli. Dr. Stars Beiträge zu einer Monographie der Genus Astrantia. Jahresheft, 1SIJ2, pag ref. C. Deschmann. Razprava je bila priobčena v Sitzungsberickte der malh. - naturh. Kl. der Kais. Akademie der Wissenschaften", Bd. XL. Über die geographische Verbreitung von Daphne Blagyana Ereycr. Mitteilungen, 1902, razprava, pag Alfons Palliin. Kranjsko. Temeljita splošna študija o navedeni rastlini s posebnim ozirom na

112 Erechthites lücrocifolia Rafinesqiie. Mitteilungen, 1897, razprava, pag Alfons Paulin. Pisatelj natančno opisuje navedeno košarico, ki se je priselila iz Amerike in je za našo deželo nova vrsta. 4. Zoolog-ieni sestavki. Europäische Höhlenfauna. - O.Homann. Mitteilungen, 1897, slovstvo, pag ref. F. S. Zaznamek in opis evropskih jamskih živali s posebnim ozirom na kranjsko jamsko živalstvo. Uber das Erscheinen der Pupurmonade (Monas prodigiosa Ehr.) in Laibach. Jahresheft, 1856, pag. 19. C. Deschmann. Der rothe Schnee, eine auch in Krainischen Alpen bekannte Erscheinung. Jahresheft, 1862, pag C. Deschmann. Der letzte Mohikaner. Carniola, 1909, mali zapiski, pag Dr. Gv. Sajovic. Poročilo o velikem raku (Astacus lluvialilis Cuv.), ki je bil ujet v Koslerjcvem jarku na Ljubljanskem barju. Uber den Insektenregen zu Tichaboj in Unterkrain am 2. II Predavanje, Jahresheft, 1862, pag C. Deschmann. Ober die Deutung der Orthopteren in Scopoli's Entomologia carniolica". Mitteilungen, 1866, Naturh. Mise., pag C. Deschmann. Verzcichniss der bisher in Krain aufgefundenen Orthopteren. Mitteilungen, 1866, sistem, razprava, str Ferdinand Schmidt. Po tem zaznamku živi na Kranjskem 33 rodov ravnokrilcev z 89 zastopniki. Pri vsaki vrsti je navedeno najdišče in čas. Kobilice, podeželna nadloga, izvestja, 1899, mali zapiski, str L. P. Omenjena beležka navaja vpad kobilic v našo deželo i in Verzcichniss der bisher in Krain beobachteten Großschmctterlinge L Carniola, 1909, sistem, razprava, pag Ins. /. Hafner. Prvi del te važne in temeljile razprave prinaša zaznamek vseh kranjskih metuljev-dnevnikov. Delo se nadaljuje v»carnioli«nova vrsta l in 191 I. Der Schnee floh in den Krainischen Hochalpen. Jahresbel't, 1862, pag C. Deschmann. Versuch einer Käfer-Fauna Krains. Mitteilungen, 1866, sistem, razprava, pag Moritz Siegel. Zaznamek, ki se razteza predvsem na ljubljansko okolico, ni popoten za Kranjsko sploh. V celem izkazuje 282 rodov (genus). Pri večini vrst je navedeno najdišče, nahajališče in čas. Na koncu je pridejan pregled zemljepisne razširjatve hroščev na Kranjskem. Hylobius variegatus Schmidt. Jahreshefi, 1856, pag. is. Ferdinand Schmidt. Land- und Silsswusser-Conchylien Krauts. Jahresheft, 1858, pag 19 :!". Heinrich Hauff en. Zaznamek kranjskih konhilij na podlagi Hauffenove in Schmidtove zbirke.

113 Kranjski mehkužci Mollusca carniolica. Izvestja, 1908, sistem. zaznamek, str Slika z Robičevimi in Erjavčevimi originali, tabela na Kranjskem živečih rodov. Dr. Gvidon Sajovic. Na podlagi Robičeve zbirke sestavljen zaznamek kranjskih mehkužcev s podatki o najdiščih. Važni so Robičevi in Erjavčevi originali. Über zwei neue Grottenschnecken Krain's. Jahresheft, 1858, predavanje, pag Heinrich Hauff en. Navajata se vrsti Valvata erytropomatia Hff. in Paludina pelucida H ff. Ein Beitrag zur Geschichte der Steiner - Alpen. Carniola, 1909, seznam, pag Dr. Gv. Sajovic. V uvodu je Robičeva biografija, nadalje je objavljen sistem, zaznamek Robičevih okamenin iz Kamniških planin, med katerimi je pretežna večina školjk. Pleurotomaria carniolica Hilb. Carniola, razprava, pag , s sliko. Univ. prof. Dr. Hilber. Razprava o Robičevem originalu, ki ga je našel pri Tunjicah. Über Valvata spelaea und Carychium bidentatum. Jahresheft, predavanje, pag Heinrich Hauff en. Über Carychium carinatum. Jahresheft, 1858, predavanje, pag. 96. Heinrich Hauff en. Kranjska školjka z biserom, izvestja, 1894, stran 38. Simon Robič. Robič poroča o ledvičastem škršku, ki je v njem našel biser grašje velikosti. Školjko jc pobral ob cestnem jarku med Borovnico in Ohanico Eine Flußmuschelart mit Pcrlcnbildung aus Krain. Carniola, 1908, razprava, pag s sliko. Dr. Gvidon Sajovic. Natančnejši podatki o Robičevi školjki z biserom. Die Fische der Save und des Isonzo Julius Glowacki. Mitteilungen, 1896, slovstvo pag. 88. ref. K. S. Fosilne ribe O. Gorjanovič-Krambergcr. Izvestja, 1896, slovstvo, pag. 44. rcf. E. S. V tem strokov njaškem delu se omenja tudi Clupea mucronata Kramb. iz Zagorja ter posamezne fosilne ribe iz Primorske, Štajerske in dalmatinskih otokov. Der vermeintlich lebend geborene Olm. Jahresheft, 1862, Naturh. Mise., pag C. Deschmann. Uber das Vorkommen der Schlammschildkröte (Emys lutaria L.) in Krain. Mitteilungen, 1866, Naturh. Mise., pag C. Deschmann. Podatki o bivanju želv, zlasti sklednice (Emyslutaria R.) na Kranjskem. Eine neue Schlangenvarietät für Krain. Carniola, 1909, razprava, pag. 109 l i l. s sliko. Dr. Gv. Sajovic. Sestavek navaja progasto belouško Tropidonotus natrix I.. var. persa Streifenringelnatter. Carniola, 1909, mali zapiski, pag Dr. Gv. Sajovic. Dopolnilni podatki k tozadevni razpravi v isti številki Carniole. Ornithologisclie Beobachtungen. Mitteilungen, 1866, sistem, zaznamek, pag grof Alexander Auersperg. Poročilo obsega posamezne podatke o ptičji selitvi v I. 1863/OI. Pall.

114 Beiträge zur Ornithologie Krains. Mitteilungen, 1889, razprava, pag C. Deschmann. Zanimive ornitologične beležke iz rokopisne Deschmannove zapuščine. Obravnavajo se pri nas živeče ptičje vrste, njih življenje in prezimovanje. Verzeichniss der in Krain beobachteten Vögel. Mitteilungen, 1890, sistem, seznam, pag Ferdinand Schulz. Pisatelj je opazoval na Kranjskem 268 ptičjih vrst; pri posameznih vrstah so navedena najdišča in čas opazovanja. Ptiči v tivolskem gozdu pri Ljubljani. Izvestja, 1893, pag Redki ptiči na Kranjskem. Izvestja 1893, mali zapiski, pag Omenjeni so: bclična bela pastaričica (Motacilla alba L., alb. part.), Litija, 26./IX mala droplja (Otis tetrax L.), Ljubljansko barje, 1./XI brkasta senica (Parus biarmicus L.), Radovljica, 21./X čopasti pegam (Rombycilla garrula R.) jezerski orel (Haliaetos albicilla R.), trnovski gozd na Krasu, 21./X1I beli ostruglež (plectrophenax nivalis L.), Ljubljana, 13./I labud pevec (Cygnus musicus L.), Ljubljana, 15./1I poljska kanja (Circus Cyanacus L.), ljubljanska okolica, januar - februar Omithologika. Carniola, 1909, mali zapiski, pag Dr. Gv. Sajovic. Zaznamek ornitoloških beležk z ozirom na ptičjo selitev in gnezditev I Med redkimi gosti so navedeni: velika droplja (Otis tarda L.), bclovratni giarol (Clareola pratincola), stepna kurica (Syrrhaptes paradoxus 1 'all.), mali pomorski vran (Carbo pygmaeus Pall.). BeliČenjC naših ptic. Izvestja, 1909, razprava, str z 2 slikama. Dr. Gv. Sajovic. Članek razpravlja o bcličenju (albinizmul in obravnava vse ptičje heličnike, ki se nahajajo v ornitologični zbirki kranjskega deželnega muzeja v Ljubljani. Das Fausthahn in Krain. Mitteilungen, 1866, Naturh. Mise, pag C. Deschmann. beležke v invaziji stepnih kuric I Das FaUSthtlhn in Krain. Carniola, L908, mali zapiski, pag Dr. Gv. Sajovic. Naštevanje pojavov stepne kuriee na Kranjskem ob invaziji 1. 1 Soli, 1888 in Der große Trappe in Krain. Carniola, loos, mali zapiski, pag. 64. Dr. Gv. Sajovic. Našteti so pojavi velike droplje na Kranjskem. Cma štorklja (Ciconia nigra /..). Izvestja, 1893, mali zapiski, pag F. Schulz. 7./VII sc je našlo na Jesenoveu na (ialetovem posestvu gnezdo e i n e štorklje s tremi mladiči. Prvi opažen pojav te ptice na Kranjskem. Hacquets Strix nigra and dessen ornithologische Studien in Krain. Jahresheft, 1862, pag C. Deschmann. X. X

115 Cebelojedec (Merops apiaster L.). Izvestja, 1893, mali zapiski, pag Ferd. Schulz. Pisatelj omenja pojave čebelojedca na Kranjskem (1710, 1807, 1879, 1892) in tozadevno sliko iz , ki se nahaja v dež. muzeju v Ljubljani. Kukavica V gnezdu zelene Žolne. Izvestja, 1893, mali zapiski, pag Ferd. Schulz. Abnorm gefärbte Nebelkrähe. Mitteilungen, 1896, mali zapiski, p. 38. Ferd. Schulz. Poročilo o delno bclični vrani, ustreljeni v ljubljanski okolici 28./II Ein Krähenalbino. Carniola, 1909, mali zapiski, pag Dr. Gv. Sajovic. Poročilo o belični vrani, ki jo je ustrelil O. Facini 31./VII pri Št. Vidu pri Stični. Ein Krähenbastard. Carniola, 1908, pag , s sliko. Dr. Gv. Sajovic. Poročilo o vranjem polulanu, ki jc bil ustreljen pri Šiški l Še nekaj O beličenju. Izvestja, 1909, mali zapiski, pag Dr. Gv. Sajovic. Zaznamek beličnih sesalcev, ki se nahajajo v dež. muzeju v Ljubljani. Über das Vorkommen des Baumschläfers (M. Dryas Sehr.) in Krain nebst einer Erklärung des zeitweise massenhaften Auftretens des Siebenschläfers (M. Glis L.). Mitteilungen, 1866, Naturh. Mise, p C. Deschmann. Pri razlagi mnogobrojnega pojava navadnih polhov omeni pravljico, ki jo navaja Valvazor o polhih (Ehre d. Herzogt. Krains III. cap. XXXI.). Ein Renngeweih aus Oberlaibach in Krain. Carniola, 1908, mali zapiski, pag Albin Belar. Obravnava sc rogovje severnega jelena, ki se je našlo pri Vrhniki I Über ein angebliches Bastardkalb von Hirsch und Kuh in Krain. jahresheft, 1862, Naturh. Mise., pag C. Desc/unatlH. Ein Gemsbock im tiefen Unterkrain erlegt. Mitteilungen, 1866, Naturh. Mise, pag C. Deschmann. Poročilo o divji kozi, ki jo je ustrelil 19./VI M. Kovačič na posestvu Šrajberskega Turna pri Leskoveu. 5. Življenjepisnl sestavki. Friedlich Kokeil. Mitteilungen, 1866, biografija, pag r. Fr. Kokeil je bil rojen v Ljubljani l in je umrl v Celovcu I Pil je znan prirodopisec in član vseh tedanjih znanstvenih organizacij. Pečal se je z cntomologijo in konheologijo, predvsem pa z botaniko. Velike važnosti je njegovo delovanje za Koroško. Kari Deschmann. Mitteilungen, 1889, biografija, pag Anton Globočnik. Rojen je bil v Idriji in je umrl v Ljubljani kot kustos dež. muzeja. Ril je čislan sodelavec v seli važnejših znanstvenih krogov na priiodopisncni polju. Prirodo je opazoval vsestransko, poleg zoologije se je

116 bavil z mineralogijo in geologijo, zlasti so ga pa veselile botanične Za domovinoznanstvo so važni njegovi mnogobrojni sestavki. Simo/l Robič. Carniola, 1909, življenjepisne črtice, pag. 24. študije. Življcnjcpisne črtice tega ljubitelja in raziskovalca prirode so v kratkih potezah označene v uvodu sestavka»beitrag zur Geschichte der Steineralpen.«Dr. Emest Kramer. Izvestja, 190S, mali zapiski, pag. 38. Anton Koblar. Carniola, 1909, biografija, pag ,4/0/«Belar. Narodil sc je v Škofji Loki in je umrl v Ljubljani kot ravnatelj dež. kern, preiskuševališča. Bavil se je največ s kemijo, proučaval je pa tudi bakteriologična in geologična vprašanja. Napisal je za domovinoznanstvo naše dežele mnogo važnih razprav. Bericht über die Versammlungen der Freunde der Naturwissenschaften in Laibacher Mltseum Jahresheft, 1856 in Mitteilungen, Pri omenjenih sestankih so predvsem sodelovali: A. v. Morlot, Freyer, Deschmann, Ferd. Schmidt, prof. Petruzzi i. dr. Berichte über die monatlichen Versammlungen des Musealvereines. Jahresheft, 1856, 1858, Prirodopisnih razprav so sc udeleževali: Deschmann, Hauffen, Schmidt, Mitteis, prof. Konschegg, dr. Petters, dr. Lisi, Gurnig, dr. Schwarz i. dr. Chronik des Vereines. Mitteilungen, 1889, 1890, Važni so zapiski o vsakomesečnih zborovanjih z znanstvenimi predavanji pretežno prirodopisne vsebine. Verzcichniss der Musealgeschenke. Jahresheft, 1856 (pag. 51), 1858 (pag. 143), 1862 (pag. 237). Med darovalci prirodnin najdemo več priznanih naših prirodopiscev tako v letniku 1856: Dollinerja, Plemlja; zlasti zanimivo je za nas ime Frana Erjavca, ki je takrat kol prof. kandidat na Dunaju daroval dež. muzeju več prirodnin i. dr : Desehmanna, Dollinerja, liauffena, V. Plemlja, Simon Robiča, Ferd. Sehmidta i. dr : Desehmanna, Glowackcga i. dr. Mali zapiski. h<an Šašclj, Bisernice is belokranjskega narodnega zaklada (Konec.) grajati, s. grejati, gnjati. grk. grčina (od grčina in. grdčina so izvoli grk"). 'grd'bc-ina, s. gfdan grd, velik, hud. grdösija nekaj grdo velikega. grkati. (grlo), gfljan. s. gikljan dušnik. grndzditi. prim. s. grunti, grtati, zusammenscharren, grtati.sv, zusammenströmen, grüeelj. belo proso, (grohot, droben poseki, gniiuača. s. gromila gomila mogila. gura, gurati, gureša, gurež. s. gitriti se krčiti se (od mraza), guta. e, f. bula. gute pl dilterija. s. guta, rheuinatisnius artieulorum, neki izrastek na telesu; kap. (it. golta, lat. gutta, kaplja, kap), hahrika. labrika. (h in I ter t se večkrat zamenjujejo, prim. huliti, fulili, tuliti), hahuljati. pešati, slabeti (prim. Iiuliii se, prigibali, uklanjati se). Inda je onoinalopoetska beseda, ki pomenja

117 nemirno in glasno delovanje t. halabaluk; halamigati, lialabučiti, halavaniti. hajati (od hoditi), kakor pöjati od poditi, halja. t. /ali. Teppich, alb. hali, gr. y/d-i. ornatus. hasora. s. hasura. ar. hasgr, rogoznica. Ms. = hiša, hiža strvn. hüs. hit. (s. hitac = strel, met.) kitati, loviti, (pr. hvatyti, hytati), u-hititi vje^ti. hlemati s. klimati, klamati = majati se. hora. = pravi čas. hrga = s. kvrga, grča. hikelj. rkelj. n. avstr. rigel. Klotz, hromastiti. hramljati. hisan, hiskec, hrščavec. s. hrskavac, hrskati hrustati. hržiea. = bulica, dem. od hrga = kvrga. kuhati se (č. huba = gobec), gobo napenjati. Inda (= fula, bula), ikaj s.,i što'. iz/uriti s. furiti, puriti = smoditi, gr. nvo. izneskati se bauchig werden (neške = korito), izpit [nvfr, nvvoäpopui invlliifirji'). izproksiti. gl. prokšen. izrubeniti. glej ruben. izvaditi got. vadi zalog, vadjon zalog polagati, izvaditi = zalog rešiti, rešiti, izjemati. izverugati. veruga, veriga je sestavljena iz napetih (vzbočenih) sklepov, izzracati. (nestajati zraka, dušiti se), jablan, s jablan, a. populus alba, jdglen. prosen. n. Hagel: toča, drobno razsekano železo ali svinec, dve glavici ali vozlička v beljaku zgoraj in spodaj ob tenki lupini, ki zavija rumenjak, pr. babje pseno: Graupe, drobni kosci rude, potem izluščena zrna žita in drobna toča. jagmiti. t. beseda: grabež. jagmiti se = grabiti, jagodice, konci prstov, prim. s. jagodice na licu. (konci prstov in vzbočena lica so podobni jagodam zaradi svoje napetosti), jagriš, nezrelo, trdo grozdje, it. agresta, nezrela jagoda, lat. agrestis, divji, surov, nezrel, kmetiški, nezarob- Ijcn. jakša. menda jalša, jelša, luv. jelka, jarholec. prim. urbanee, vrbanec, it. fervenza = vročica, javol. s. djavö, djavla. äuißo).n^. jebentivati.,jcbem ti' izrekali, jutros. jutro-s (s stsl. sl>, si, se = ta, to), prim. dane-s, si-noči, leto-s. k alfa. t. beseda, pomočnik, ar. /alife, namestnik, pomočnik, voditelj dela. kalati ne znači kopati se v kalu, nego zahajati iz it. ealare: spuščati se nizdolu, padati, zahajali, karlovec. s. karlice plur. korito, prim. Karlovica: jama ob cerkniškem jezeru, kanja, j/m.y. /, r»,\ čeljust, kaštalnik. kostet (iz lat. eastellum), == cerkev, ker so bile nekdaj cerkve utrjene. Se danes imenujejo Cehi in Poljaki cerkve kost'el in koščiel. kefa. t. beseda k'efe, ščetka. kelih sc, pačiti se. n. kehlen, mit Kinnen und Vertiefungen versehen. kiliti. pr. kilav, stsl. hyla, pohyl'l. -= upognjen, gorenjelužiškosrbsko khileč upogibati se. kip iz magj. kep. To pa morebiti iz stsl. kapi = imago, stalna, receptaculum. kita. s. kila, veja, strok (cvetja = pušeljc). kladnja. prim. klada, klambina. s. klamati, klimati == mahati, majati, klestriti. s. klaštriti. klipa. s. klip strok, storž (koruzen), poleno, cepec, kljup. trda skorja na zemlji kadar zmrzuje. n. kleben, kničevati = k1> -I- ničevali = v nič devati. Lnjapci. s. knjast, kljast, pohabljen, pokvečen. kobilam, it. cavallello. hoiijaš. trpotec. tre pot, kakor kočijaž, ki vozi kola na potu. Lofan. skrinja, it. eoläno. n. Koben, Kolen. t. koga, kuga, kova, kota vedro. kclce, a. voz in odgon, ker se odgnanci vozijo na kolih, kalija, kola s končnico ija. komadina. komad. gr. xo^inr«, y.nnrci. kösec. konipar. it eomparc, kum, prijatelj, drug. komun. it. commune, občina; občine so imele sejmske pravice, torej sejem, komuška. krompir v oblicah (n. Erdäpfel in (.aniaschen). kontirati. kontentirati. it. contentare. kopiti, skrbeti, sneg kopni se taja, torej od skrbi se tajati, prim. koprneli, horda. it. eorda, gr. %OQdq. koriznta. it. i uaresima. komorne, kdromač. janeš. gr. xitpuijnr sad jagodnjaka; y.t'iin'im*, i) arbutus unedo. L. koruš. lat. chorus. gr. X"'"' -' - kolo. kostelniea. (kost. beseda napravljena z oslonom na kostčl

118 cerkev.) m. kostnica, kriljak. klobuk = škrljak. korenika:,ker' rezati, ker so rezali klobuke iz večjega kosa polsta ali druge robe, (gr. xtioa fut. xiow). krmsati se. kesati se, n. sich gräm-en krm + s + ati (draj + s + ati). kuc. lesena ali železna kljuka, s. kuka = kljuka, kučica, butorica, sveženj, s. kutija. (*kutja, *kuča. dem. kučica). t. kutu, kute, škatlja. ktidaj. s. kuda. kukal. s. kukolj. kusast. kosati, gristi, torej odgrizen. ladati. stsl. ladwt. = skupen, ladi.no = skupno, rus. lad'1. soglasje, lajt. n. Leite, Laite, Leyte. (dolg, ne preširok sod z veliko odprtino mesto vehe, da hranijo v njem ribe ali spravljajo domov grozdje), lajtar. n. reiter == reta. Idgoni, razen. part. praes. pass. od ll.gati. [v germanščini pomenjajo dotične besede legati, a prvotno prikrivati, ne omenjati, verleugnen, prim. lažem]. lanec. srvn. lan, lane, veriga, letva. it. latta, n. latte (I. *lata = široka deska). liciter. lccitar, n. Lebzelter. litidrati = li+ n + dreti. lojnim. = lovnica. lokot. it. lucchetto. srvn. loh, loch, (ječa, skrivališče, luknja, odprtina = zapor). loža. (laziti, ležem), lukniti. lukati, srvn. luogen = aufmerksam schauen aus dem luoc, Lauerhöhle, Versteck, Loch, Öffnung, hdjae.ka s. ljuljačka, schaukeln, prim. n. einlullen, lutavhia. s. ljutavina. lužiti, grdo vodo imeti. (luža). macava (mecati, meklkl). magarsčina velik osel. gr. yoiidin. po metatezi magar+ac. rfpog-breme, torej yopüqt tovorna živina = osel. magarija. šala, varanje. margin. it. margine (1. margo, -inis). niavez s. višnjeva pavola. t. mavi, vodene, višnjeve barve, mazana. it. mazzaruola, neka vrsta mere. mclec. mesti, mebi = part. mel'l. +l.cl.. mclta. e; it. malta, menja. fr. mairie. metniti. (metati), it. mettere, 1. mittere, legen, werfen, (besedi sta si v rodu), minati. it. minare. mirak. it. miraculoso, čudnovelik. ndadarija s. mladjarija. moleksati = driskati. s. malaksati = slabeti, gr. uak&aem, i-uäht^tt, možcvlji. s. muževlji. mrkopec, mrkovina. s. mrkva, koren, korenje, srvn. morhe, mürhe, möre. wrlali, mrlinzgati. s. mrljali, (mazati = počasi delati), muca = obnucan klokuk. mudaba ni mudrača, ker tudi s. se pravi modar -= višnjev; nego prava oblika je,mudača' izvedena zaradi sličnosti predmeta iz s. nuido, nsl. modo, stsl. mii,do testiculus. mugalka, monga. gr. uayyarnv. n. mange. mtmjast. od strele zadet, stsl. mh.nija. tiado. jeklo (nadeti), naheriti. s. na hčro = postrani. heruš jeruš dela, da ljudje ne hodijo ravno, nahrdati sc, najesti se (?). s. nagrditi se. sich satt sehinipfem. nalantuti se, la - n - tati se, lotiti =lacati se. nalibrati. it. liverare, abbandonare; dare in mano; consumare. fr. livrer. n. liefern, naluditi si kaj. po ludosti si kaj nakopati, namaličiti. (malik podoba), namikati. mikati, mrčiti, mazati, (mrak), nanojati. stsl. ni žda. nanorati, začeti lotili se. stsl. meti ingredi. s. iznoriti, iznarati, prihajati, dvigati se (iz vode), naprljiv. (preti se, prepirati se, pariti se), narunili. napasti, na(h)ru(p)niti. naskroniti. s. nasrnuti, s parasitskini,k' in oslovnoni na *skvrn; nasrtati. nah k nožek. nočas - s. nočas (prim. danes), naturalsk it. naturale + sk. obrcsili se. = ob-res-ili se, sieh bewahrheiten, festsetzen, obrežen rez. (n. raese). obrojiti (šteti, s. brojiti. prim. brili) po malem vsoto odšteli, oeekivati. s. čekati, cikati čakati. odamelj. s. Odamjev. odavlje. s. odavlje. mlpit. palec, čep pri trli. od + pitali, vzgajati, cepili, odlurkati. s. tuiili, suvati, odvilimdi. srvn. entwichen, entweichen, oglen. s. ugljen. ogovarjali, s. ogovarati v istem pomenu = obrekovati ograšiti. olepsti. s. nagrajsati, na kaj zadeti, ograš je poboj, t. ugramak, ogramak, zadeti ob kaj, conlligere. ogreška. e. f. ovesek.

119 (pogrešati, pogrešck). okačiti. kakor kača koga prevariti, okasniti se. s. okosnuti, okosati se v koga. kos naklonjen, povprečen, kriv (si. kosati se certare). oknjavati se (prim. knjav). slepo oko. s. slijepočica. okovir (okolo + vrsti = claudere). olovo. s. olovo. omoleksati. gl. moleksati. omuhniti - s. omuniti, kakor munja (blisek) izginiti, omusiti se, kakor muha se opijanili, opetiti. zapaziti, prim. pripetiti, (pnem.), s. zapeti o što = o čem obviseti, z očmi o čem obviseti. oprlan. s. oprljan. ormar. it. armadio. 1. armarium. [shramba za orožje in orodje], orobiti. zarobiti, capere. rob = servus, captivus. osoka. = (od + sok), osovit. kakor os navpičen, otraga. znamenje gl. trag, otrmititi. menda pač otrmiti. otr(p)niti.,m' nam.,n'. püder, (fallend.) krivo obrazovan deležnik sedanji od dovršenega glagola. pah. bandero. pahati = flattern, pajkati. s. paljetkovati. si. paljkovati. pamak s. pamuk, ar. pambuk. gr. ßofißvt. bombaž, papck. s. papak = parkelj. parili, s. pariti v pomenu žehtati. die Wäsche abbrühen, pdskati sc, kcsati se, obžalovati, pascha = čas žalovanja, pavun. s. paun, pazdcrčina, puzdrovina. m. pazdcrovina. pcrčhi. s. perčin, sveženj las iz perz. jezika: perčen. perušati. perje = listje skubsti. peteh. petelin, hrv. poteh. pil), n. 1'cil. srvn. pil. piljun. prim. pilo 1. pullus. pir - pi + r (pi-ti). pišiv. s. pišiv, pišljiv - piškav (pyhati, prim. nemško Windei - prazno jajce), piten, rodoviten, stind. pl, gr. nl-ar, 1. o-pt-mus. pladenj. it. piattino, majhen krožnik. plandovati. (poldnevovati --= v vročini poldanski počivati), pleša plasa. pljuščanec. s. pljušč, bršljin. poeati. s. pucati. poganica. s. poganica. 1) kača. 2) bela mrena na očesu. poharaeiti. (ar. /aradž. glavarina. haračiti, glavarino pobirali; neusmiljeno iztirjavati, brandschatzen), pokeckati se. (kcc, kljun), it. cozzare, suvati, poprengati sc. prim. prengali se. posejc. s. posije, pok rani biti. troti, potrkalec. (tičali, trkati, roi.ynr), teči = spodtekniti se. po-trpati. s. tipati, stopfen, potuliti sc. - pod-huliti se. poturčili. kakor Turek krasti. povračati. prim. n. übergeben, pozo), (zijati), pozločestiti se. (ne pozločosti). požunčina. požunska mera za tekočino in za žito (Preßburg), pregrice je boljša oblika nogo prgišče, stsl. pregrbšta. (pregr'l.sta, pr'l.gr'l.sta). <W, manipulus. prem. pristrešok. n. bräme, brame, bram, (präme) - Rand, premirak (preko mere (mire), prengati se. n. prangen = drücken, pressen, hart aneinander stoßen, Widerstand leisten, prenevedati se. Riol. s. v. obotavljati se, leno delati; delati so nevednega- nesposobnega, preseka, prim. Plot. s. v. sod z veliko presekano dogo, v ktorem so prevaža grozdje, presekati se. sesiriti so. stsl. sekni^ti teči, sušili se. r. sjaknutl. posušiti so. pol. siekmič, osiiikač. gorenjos. sakač, saknyc posušiti stind. sineami. mleko se sosiri in sir se deli od sirotke, pričati SC. Abschied nehmen, s. izpričali so, um Entschuldigung bitten; kor so pri slovesu prosijo, da naj se jim vso odpusti, kar so kdaj komu neljubega storili, (prill.čati, prit'i.k-ni\-ti). pričest. pri-č(*stiti se. Anteil nehmen, kommunizieren, pri <= znači nekoliko, pripuzija (pripolzili priplaziti se), pritrlusiti = prituliti. privarkati. (s prevaro komu kaj prisili), pil. s. prljak, prljčič majhen drog; prljača, drog, s komur so v peč porivajo lonci, prljali suvati, prnjak. s. prnja, cunja, probusili menda probušiti. s. prevrtati, (prim. buhniti, buhali). prodika. s. prodika. (pridiga), proleejc. s. prolječe. (Vorsommer - Frühling) proščenje. cf. odpustek, prošet. prošelali se. stsl. sedati, mrmrati, šumeti, razgrajali, lomastiti, napihovati se, držati so. si. napadati, izprehajali so. ogr. šentovali hiteti, č. šatati, majati se. prošupiti. šupelj. stsl. šupll., štuplu. slab. prazen,

120 da se ne more pokonci držati, protina, klop. menda s. pretin, pretinac = stena med dvema prostoroma, predaleč, (tynl). prtljati. s. prtljati = brbrati. putaca, der Hühnerkropf, prim. stsl. pqto, s. put, si. poto. Fessel, putača je torej ječa, v kateri hranijo ptice živež. puza. = vse kar polzi, se plazi, pužljiv. = polžast. rakija. ar. araq, pot, sok, žganje, randati. kakor visoka ranta hoditi, raš (od mesta Arrasa v Flandriji). rasel/, prim. v Plet. rašlja, rašlje. raštvo = vraštvo (vračarstvo). rat. vojska, s. rat (koren: ra = lajati, vpiti), ratelj. = rajtelj. srvn. reitel, Drehstange, Prügel, razcaprati. čapra = koža. (koža se odira), razkdšati. drobiti, v kašo drobiti, razroban. (*razrobati) razrobiti = raz-d-robiti z izpuščenim d-om. razuntati (razven = narazventati). razšundrati. n. schund, schundern. schleißen, rdja, e. bolehnost, s. rdja = rja, zanikarnost, hudobnost, rebrna. lesa. (rebro), rejec. Zuchteber, rengati. = rigati, rif. vatel. s. rif. t. rif, irif. rijan. s. ridjan = rjav konj. rdbaca. srajca (rabiti, rezati, ker se reže srajca iz večega kosa platna, prim. krljak, skriljak od kor. ker = rezati, robiti stsl. rabiti secare. rosnja. Ras(t) + končnica nja. rubcn, puhel; (rabiti). ruček. s. ručak. rudljast, gekraust, s. rüda. gosta volna, rudast, kdor ima gosto dlako, rüdica = dlaka. si. o. i. Rudcž. runčati. renčati (z oslonom na tuliti), runjka. neka hruška, s. runjav, zottig, torej hruška z vraskavo lupino. riistik. it. rustico, kmečki, bedast, top. ruter. (stsl. rutiti, rjutiti. č. routiti p. rzucič = padati), ružen. s. ružan grd. (rožen), grdo velik, grdo močan, rušiti. = žuriti. srvn. schiuren, schüren = reinigen, fegen, scheuern, sadine. s'i> + deti) satje, sagama, orodje, s kterim se dela napustek pri zidu. it. sagoma, jezik na tehtnici; živi profil arhitekture; ono orodje, ki je označeno, gr. m'lxwiik, mera, teža; povračilo, salvijet. it. salvietta (1. salvare, čuvati). samdnika, samdnika. (sama + nikniti = vziti). sapljati. tako hlastno jesti, da se sapa čuje. sedceki. shr. končnica -čki, npr. stoječki itd. sesekati. prim. presekati, sedati se. s. sjetiti se, sječati se, spominjati se. scmljkati. zviti, prim. hrs. došuljali se, prikrasti se. šivati = s. sjevati. stsl. sevati, skanti. gl. razkašiti se. skeckati se. kec, kljun. prim. pokeckati se. sklezena slezena, vranica, skliziti, cureti. sicer gleiten, rutschen, sklopčiti sc (khib'hko). skrlunkati. onomatopoelska beseda, kruliti, skronili na(b)ru(p)niti. el". naruniti. skrošiti --= skrušiti. (o n. u. kakor v prejšnjem primeru), sklicali. kolcati. s. štucati.,ol' se v lir. in s. izpreminja v,u' (volk - vuk), š stoji cesto pred drugimi soglasniki. n. pr. skorja, kora; ščepeti, čepeli. sklicati je torej skolcati. ako pa se omehča soglasuik,k' (n. pr. kavka in čavka, čaj in kaditi) potem se,k' izpremeni v,č' in s pred njim se asimiluje v š torej ščucati. hrs. pa se šč izpreminja, kakor v stari slovenščini v št.,štueali'. skurtati so, izpridili se. it. scurlare, skrajšavali, opadati, omedlevati, smed, daucus carota. s. smedj, temno žolt, zagorel, {smoditi); zaradi barve, xmret je menda smrč. juniperus oxycedrus. soblazen. s. sablazan, ni prikazen (avet), nego pohujšanje, scandalum. sokati, somba ~ zasunek. sovati, m. sukati, sukniti, zücken. *sovba somba. spatiar, Sehlafgenosse se ne more izvajati iz,spanci', nego iz n. span-bette, postelja, katero nosijo podproge. spihalnik. velik in dolg oblic (Hobel), ki dela, kakor bi pihal, spirinc. (spirati) = pomije, na splav, (schräge), prim. s. splaviti, wegkehren (slamu sa ž.ita na gumnu). sprav. s. sprava, xprec.ee. s. priječač = sprečka. srah, s. scrub (svrbeti). srčevit. s. srčika, medulla. sfnava. krava srnaste barve, slano vee. s. slanac, kamen, ki je \ zemlji tako čvrsto zakopan, da se ne da premak-

121 niti. starci, kan na vinu. prim.: starec, dedec, neka vrsta glive, stati, začeti, s. v istem zmislu. oblak se je stopil (ist geschmolzen), tako da se mahoma zruši dež na zemljo, stoza. Ta oblika se govori v nekaterih vaseh na otoku Krku. struhel. s. trül = s + truhel. svirati. piskati, ne pa svirati na gosli ali klavir ali boben!!!), svrdlina. malopridneži. Prah, ki se dela pri svedranju (s. svrdlo), ni nič vreden, šaš, a. das Schilfrohr, prim. nizonemško:,segge', Schilfrohr, (mesto saž). šafljati = čebljati, šapniti (pomotoma čapniti) = šepniti, ščucati prim. skhcati. šiprun, dež ki se vsiplje kakor šibra (Schiffer), ševcrljuga. Spechtmeise. hr. je švrljuga = skorjanec. kor.: skvr, ekvr, cvr. šišek, m. griček, boček (bok), t. šiš, raženj, meč. severnoturški,šyš' pomenja tvor, ulje, kvrgo in odtodi je tudi ime Šiška, oni tvor, ki postaja, ako piči neka osa list hrastov, od tega tvora pomenja hr. šišak tudi šlem in griček, pr. lebka je lobanja (hrv. tudi Šiška) in čelada, gr. zrigry, grič in nakit na čeladi; pa tudi tilnik, izrastek mesa, kučma, šop lasij. škaf. it. scaffo. gr. oxncpoi;. stvn. scafo. škajba, škavla. stv. scala. Schale, (pri tujkah dodaja slovenščina rada,v'.) škelja, obroček lesen ali železen, v kterega vtikajo vrv, kader kaj povezujejo, srvn. schelle, stvn. schella (čitaj skella) udarec v obraz; zvonček, nvn. Schelle, železne vezi na rokah in nogah (Hand- und Fußschcllcn). šklobati. knarren. 1. stlopus, scloppus, glas, ki se čuje kakor kadar kdo vdari napihnjeno lice. selopetum = puška, škopnjak. srvn. scoub = slamnik, škrab je glas, kterega dela kak predmet, ki se dotika drugega; n. pr. ako pada pesek na kak predmet, prim. grohot s. Schotter zaradi glasu, ki ga dela kamenje, kadar drči na tla. škralup, skorlup, skrlup smetana, beseda je zložena iz skor-(ja) in lup-(iti), torej koža, ki se lupi. škrlec. hr. skorjanec. kor. skvr. škrpil kamenita tla. prim. it.,scarpa'. kamenit poševen bok ob bregovih rek, cestah itd. škola. it. scuola škuda. it. seudo = (1. seutum). ščit in grb. (n. Wappen = Waffen), potem denar z grbom, škuljicati. skozi škuljico (škuljo) gledati, škulja = luknja, it. scoglio, ščer, čer, raztrgana skala, ki gleda iz morja in ima navadno luknje, it. rupc, roccia, scoglia (lev), seorza (skorja), pelle, squama di serpc. stopati, n. schlappen, špihon. it. spione, in to iz srvn. spehon (špegati). spala, špelka, spila. 1. spina. dem. spinula (trn), srvn. spinala, spilla. it. spello, spinello. špilka. štentati. muditi, it. stentare. intr. trpeti pomanj kanje, časiti; stentarsi, trpeli, truditi se, obotavljati se, zavlačevati. Štramac. it. stramazzo; kar se vrže na tla, torej žimnica ali slamnica. štacun. ben. stazon. tosk. stazzone, komask., stazona. n. bav. Station, die bei Wallfahrten aufgeschlagenen Huden, stika, zagvozda. n. stecken, stokati, štokariti. n. stochern. Hransli. Kettenende des Gewerbes. Strahncl. štrekina. štrkalka. štrekinjati, Hrkati. stsl. ströka, ost. strekati, pikati; strek'l. brencelj, strl.knjj.ti, pičiti, šuma, šumak. šumeti v glavi, šumen = pijan, besen; prim. rausch od rauschen, štrigati, štrigniti. it. strignere. lat. stringere. šupclj. votel. stsl. šuplh, štupll., slab. gr. Ttvcpoi. stiskati, tepsti, poditi, izganjati (prazen), glagol šupiti. šuštati. prim. s. šušlali, odtekati se šumno. šutiti. s. molčali, prim. magj. sutton, suttom, suttony. tajno, si. šušljati, tiho delali--molčati. (Strekelj, A. d.w. ph. h. ki. 50, Nr. 301). tafljač, tajtjati met. od Jatljač. pum. latljati. taki. gr. TW^V. talas, val. gr. Oahtaaa. talpina. planka. 1. tablinum. (it. tablino). prostor kamor so spravljali Rimljani uradne spise, ali kjer so hranili slike (tabula), prostor z deskami opažen, tamjan. s. tamjan. gr. (hiptetua, kadilo, lantiol. it. tanlolino. maliček = frkolin. tapun. it. tappo,

122 tappone. čep. srvn. zapfe, nizvn. tappe, teči. s. teči, trajati, biti, vršiti se. si. dotekati, teg. žito. kor. t^gniti, kakor n. getraide, getregede od tragen, tikota. kurja uš(ki teka), telovo. n. frön lichname, telo gospodovo, tenda. ranta. it. tendere razpenjati. 1. obtendo, zastirati, pretvezati. tantati. it. tentare. 1. temptare, izkušati. tlan tnalo, tnala (ton. Ti/t-ra)). točnik. s. tocilj, kar se vrti. stsl. točiti pomenja poleg gießen tudi gnati, strugati (ker se pri struganju predmet vrti), tonj prazen (za-ob-stonj = za nič), torec, molj. (od trsti, kakor molj od mleti), tratorica. s. marjetica, trdek. zamašek (pri-trditi). trjaki (turjaki, ker se je pri svečanosti zaklal kak tur = bik), trom. len (troti, part. praes. pass). trščije. od trst mesto trsije (od,trs'). truhel. s. tru(h)l. triin. s. trün. Splitter (trsti), trupina. bedak, telo brez duha. tuh. it. tuffo. mehek, trohljiv kamen, tunja. s. tunja (gr. xvdmvtov. pl. xvdorrm. it. cotogno. srvn. chutina. si. kutnja). turje, tirje Hedicht. (trsti. prim. mrva od mrviti). turmar, turmati. n. türmen, aufladen. Udo. s. lüde, tatneti. s. tutnuti. stsl. tatnati. tutnjava. tutor. s. tutor, jerob. 1. tutor, it. tutore. tvor = iz dhör: dihor (ki diši = smrdi), s. stsl. tvori. = thor. ud. gnjat {yivv, yövatoe). ujagmiti gl. jagma. ujci. žabji okrek. menda iz č.,vejce'= jajce (*vejl.cl>). unjka, Signalstange, s. unka, umka, humka (holmka), kup kamenja, ki označuje mejo. ular. s. ular. t. jular. povodec, uzda. uzmič, s. uzmič. (vze_li). vada. svada. vaganica, vagir, vagniti. n. wage, wäger, wägen, vale. s. valje (v-dlje). vam. van, ven, razven. vatli, vanski. s. vani, vanjski. varkati. herausholen, it. varcarc. preh. prevažati, prevajati, ncpr. prehajati, izkopati se iz nesreče, ali pa it. varare, ladjo v morje spuščati, na kopno vlačiti s parasitskim r-om. varnjak. vareš, varež, (variti), vatriti se, tleti. s. vatra, ogenj. več. s. več = vže. vena. c, žila. it. 1. vena. vikel. vajen. s. naviknuti, vikao. (vyk = uk) vinkljati. n. Winkelmaß, voga. it. voga, hod, tek (kake ladje, voza), essere in voga, navaden, priljubljen biti. voga = navada, volta. it. volta, lok, obok. vre uže (ž = r). vrhnja, s. vrhnje. Obers smetana, vrlec, marmor, menda s. vrlct, kamenita strmina, vugniti. - ugniti. vuzem. (vzemi meso), vi'dora. ~ vultora, baltora. uz = vz st. Vl.zT> = pri, s. zabečati (be ~- glas ovac), zabcrlati. s. zaprl j ati (zamazati). zabundati, s. zabudem. (praes.) s parasitskim n-om m. zabyti. zadel. n. Ver-mach (za -f- döl(ati). zahametiti. uničiti, s. hametom potuči. ar. 'ammčten, popolnoma, povsem, zagaditi, zakaliti se = zameriti se. gad, kal umazanost, umazati si čast. zakrejati = krejo dobiti, z imjem se pokriti, gr. xnvn.; \ mraz, slana, ledena zima. zaknjapati. gl. T( knjapeš. zarnrkan. g. mikati, mrčiti. zamulisati. obrabiti, srvn. miilen. si. muliti. abfressen, jsa' je nastavek po grškem aoristu. npr. pedepsati kaznovati, ngr. mclduma (izgovori pädefsa). shr. pedepsati. zanovetati. ne pomenja vprašati, s. brbljali, klepetati, zapuntati. srvn. bunt. gen. bundes. pomcnja:včz, pöto; zveza; vozel; uganka; zveza, zavezniki, zarendati. it. arrendare. v zakup dajati, zasomba zasunek. za-so-m-ba. stsl.,sovati.' za.ukniti. s. šikali zibati, majali, zaitikati. prim. stika, zatabulirati (tabula pismo). gruiilne bukve. pim. I.nndtajel. zatenjati, zatonjati. prim. tonja. zatrmili. m. zatrniti. (Ir + p I niti) zaturkati. s. turili, stoßen, zdela. s. zdela skleda. I. scutella. zdener. s. zdenac studenec, zbrizniti se. s. brizniti, prorunipere. hervorbrechen, zduhniti. (dyhati). zesen. podjeten, si ne vem razlagali, ako ni postala morda iz nemškega,\ ersessen auf etwas', zgonec je dem. od zgon. s. humka, kos zemlje med dvema grobljama; meja med dvema njivama; krtišče. (s'h-gnati). zgondati (prim. gipui). zgrohati. s. grohot, ropot, zmija.

123 (žival, ki po zemlji leze), zokniti = žokniti (n. schocken, stoßen, schwingen). zrast, vzrast. zreče, punčica. s. zriječe. žalvija. s. žalvija, žajbelj. salbei. 1. salvia. zariti, drgniti, mencati, noreti, s. zariti, ogenj, žerjavico razmetavati, žbanja. s. žvan, žbanj, čvan, žban, džban. stsl. čbvanli, čl>ban'l.. maloruski čoban. Melkfaß. prim. čoban. pastir, žbril. krompirjeva cima. ( = *izbril. gr. ßovm, üppig, hervorsprossen), ždral. s. idr al, žerjav, žigerica. s. džigerica bela in črna. perz. džijčr, džejir, drob. žito. v Hrvatski pomenja proso, žmukler. n. Schmudler. umazanec, zrnja. stsl. zr'l.ny, žrt>nbvf>. s. žrvanj. žuhek =žolhek. žumanjec, ek. s. žumdnce, žumdnac, žumanjak. žumboreti s. žuboriti (s parasitskim m-om). žutica = žoltica. Tolmač neznanih besed, ki se nahajajo v narodnih pesmih. barbir je nemška oblika, s. berber, bcrberin iz t. berber in ta iz it. barbiere (si. polbirar). brača. s. brača (stsl. bratija). brajanek. s. briijan, bräjen (pomanjševalna končnica: ek). čedo. dete. n. Kind, ali pa iz osnove za-č^-ti, concipere in nastavka,do': č -do. delija, e; junak. s. delija. t. deli, smel, hraber, besen; delija, stražar vezirjev, vojak, dostigmdi. s. isto. stsl. slignati, prehitevati, prehajati; dosezati. č. slihnouti. lit. staigus brz. let. steigt, hiteti, g. staigan, srvn. stigan, anglos, stigan, strnordsko, stiga, gr. artfjm aor. iarrpiv. prim. steza, kapenik. (kepenik, kepenjek), magj. köpöny, köpeny, köpcnycg. iz t. k'cpcnek'. plašč, komora, gr. xd^aon. zidana izba (kamra iz n. Kammer). konak. prenočišče, s. konak. iz t. konak, prenočišče, gostilnica. kukati, gr. xi.ixro, žalovati, tarnali, kupljenih, mernik (kupiti s. vollfüllen), lajen. s. lajan, hladen, morama, robec. s. marama. t. iz ar. mäqrämä. mejdan s. mejdan, megdan. ar. mejdan, midan, trg, dirkališče, bojišče, moma, momdk, dekla, mladenič, prim. n. mumme, ništo. nič. s. nista, ništo. posfol. s. pošto ; postola; t. postal, obutev kakršno so nosili janičarji. potočiti sc s. pekoč, potera, potočiti se, pognati se za kom. reč. s. riječ, (reč), sanduk. s. sanduk. t. sandek, sanduk, sunduk. slinaste, s. sunašec. torbelina. torba, s. torba. t. tübre, tufra, lobra, dobra vreča, udavati in matrionium dare. zlačen. s. zlačen (zlatjen). Slovarček II. del. buiiar, bunarček. s. bunar. t. bunar, binar, benar, punar. perz. bur. cipida, neka ustna bolezen itd. n. zipf, eine Krankheit der Hühner, eip končnica -Uta. co = ča - si. tja. čvrljati. s. čavrljali, švrljati, kor.skvr, cvr. djavol. v. javol v I. delu. Iiajdučiti, hajduk, magj. hajdii. razbojnik, sodnijski sluga, vojak, s. hajduk, t. hajdud, proklet. hejda. s. hejda, helša. n. Heiden, (it. gran saraceno). V stednjem veku so Nemci imenovali mohamedance pogane =- ajde. hrgaea. hrga, kvrga. hubati sc. morebiti po češkem vteku,h' m. g. gubati se (gobec). hu-r-la, Inda, (iz fula, bula -srvn. biule. it. bolla. 1. bulla). jalba. it. albägio, neka vrsta volnenega debelega sukna, ki je navadno belo, \r.\ čuva svoje ime tudi, če je drugačne barve, jcnjati, henjati. srvn. hengen, hangen lassen; freien Kauf geben, zugeben, nachgeben, gestallen, geschehen lassen, jurgovan. s. jorgovan, španjski bezek, perz. ergevan. kaj in. prismod. gr. xaii«, žgati. kapek, pokrovec, s. kapak, pokrovec, veka (lit. vokas, pokrovec, akis, vokas - veka), žaluzije. t. kapak, pokrovec, veka; kapamak = zapirati, koleter

124 = koretelj. it. coretto, dolg naprsnik, ki pokriva gorenje telo. kolarin. it. collare, collarino, ovratnik, kalija, n. končnica,ija' voz. kosten, s. kesten kostanj, (n. Kästen, it. castagno). koštati sc. prim. s. u koštac se uhvatiti. it. accostarsi = bližati se, trčiti ob kaj. krešast. s. kršen, kubasa. s. kubasica. lam- Ijevina. lamati = lomiti, lapošak, beli brest. Te besedi v hrv. in s. besednjakih ne najdeš, lopušač je lopuh. lasen, lahek. s. lasen, logom, zmirom. logom je instr. sg. od,log' = ležišče, logom leži v ležišču leži. kakor se pravi boj biti (figura etymologica). mukom muči = molkom molči, muhte, zastonj, s. mukte, muhte, mufte, t. muft, müft, müpt. natruniti. prim. trun v I. delu. nedelja, teden. s. nedjelja. nedosit. pelikan, stsl. neje_syti>, nesyt'b, nejasyt'l., neasyt'b, jastreb, pelikan, novak. s. novak, novinec, očalije očali, it. ocehiali. ben. očali, okeljivati se. prim. keljiti v I. zvez. omedljiv. omleden (mediti). ordjaviti. s. ordjaviti, prim. rdjav. v I. zv. pamtiti. s. istotako pomniti, pasali. miniti, it. passare. pasnjača, pasek, kar je ob pasu. patreek. s. patflj, kol, + ček pomanjševalnica. podičiti. (dičiti, dika, 1. decus). pripariti = prismoditi. probušel ni propal, nego probit. bušiti prim. bahati, buhniti. prokšija. hrv. prokšen, prevzeten, izbirčen, stsl. prokfb odvisen, preostal, subst. prok'l>. propuh. s. = propih. ptica ti. s. pucati = pokati, pucketati, po malem pokati. pugclj. zaklano jagnje, ktero denejo veliko soboto med žegen. srvn. puggel. dem. od buc, gen. buges, krača, gnjat. ein puggel von kilze oder von lamp. razni/tati se. s. raznjihati. roniti. s. roniti iz noriti, nrčti = prorumpo. roniti solze, roniti suze = pretakati, rozgva (raz.) prim. stvn. zwic, nvn. zweig (zwei), skup. s. skup, drag, slov. sköp, avarus, immisericors, stsl. skaj)'l>. skape adv. drago, sombic. prim. somba v I. delu. spolom, skupaj, hrv. spolovinski, skupni, č. spolu = skupaj, polski: pospolita = respublica. srčina = sredica, sredica telesa je srce. stati, začeti, s. v istem pomenu, stati na kaj, istotako s. skutniti se, stemniti se, nima nič opravka se skurtati, ki pomenja poslabšati se. slabčti in temnßti pa ni isto. Koren je,sku' kriti, čuvati, obsenčati, temniti, >i, senca, lopa. fdanjek. prim. šišek v 1. delu. tanjir. s. tanjir, tanjur, it. tagliere - krožnik, tepkarija (tepsti, tepec, top). ŠMjak. prim. kriljak v I. delu. trag, a. sled. s. trag, tražiti, slediti, iskali, zahtevali. Prof. Strekelj primerja lat. besedo lergum, tergus, oris. n. hrbet in gr. ffrt'(»jos koža na hrbtu; vendar prim. ben.,tragantc', človek, ki zasleduje ptice in zveri, valjati, s. valjati, slov. veljati, oboje iz it. valerc. vankuš. prim. vanjkuš. Wangeküssen, it. cuscino. vavek vi v6kt>. vrlljar. s. vrtalj, vrtljar, slov. vrtnar je napravljena po n. gärtw-er. garten, zabcdcknili sc, zmotili se, s. zabezeknuti se, osupeli, v mislih zastati, zalupanec s. lupati, si. lopiti, loputnili. zavet zavetje -- zavetrije. (prim. dežela = držela, pretege pretrge itd.) žutica žoltica. A'. IVridek. Popravki v I. delu. Str. 167,, prod več m. predveč; str. 168' zbriši X; str. li)<j 3 pesni m. pesmi; str. l7l)' umnih tvorov m. umotvorov; str besede m. beseda; str. 17(), s etimologiji m. etimologije; str. t/o,, besede ni. beseda; str. I/O,, postavi. za»božija«; str. 171, postavi. za mj str. 17l_, postavi»na«pred»vsak«; str. 171, jer in. jo; str. 173, si m. se; sir. 174 s postavi»balayer«pred»pometali«; str ßllior m. ßh'rov; str. 174 " 1 za ßdpßvS; postavi vejico m. nadpičja; str nemorosa m. nemoiosa; str študl., nrav, m. šluds-nrav; str. 175'',1 in d' m.,t n in d'.

125 Imenoslovne črtice. Spisal L. Pintar. Stičma. Vladimir Milkowicz pravi v svoji razpravi»die Klöster in Krain«(Archiv für österr. Gesch. 74, str. 297), da je videti ime Sittich slovanskega izvira. V tem ima menda prav, zakaj tistim naivnim pripovedkam o ustanovitvi starih samostanov, ki iz kraj nega imena razlagajo postanek samostana pa obenem zasukavajo stvar tako, kakor da je način ustanovitve dal imenovanju povod tistim plehkim marnjam pač ne bo verjel nihče, ki ima še kaj razbornosti. Pucelj in Valvasor omenjata prazno bajko, da so našli graditelji začenši zidati samostanski temelj na nepravem kraju vsako jutro prejšnji dan dozidano zidovje razdrto in razmetano, pa da se je tedaj pojavil neki zeleni ptič (papiga, pslttacus) s kazalnim klicem»sit h i c, sit hic!«(naj bo tu!) in ko so sledeč temu opominu začeli zidati na novem čudežno nakazanem mestu, da jc potem šla zgradba gladko izpod rok in v kratkem času da se je dvignil tu novi samostan cistercijanov. Toda že Valvasor (VIII, 694) je imel to za izmišljeno bajko, češ, lahkoverno, neumno ljudstvo vse rado verjame, da je le čudovito in pustolovsko. Obširneje govori o takih pripovedkah Milkowicz (1. c, str. 479 nasl.), mi se pa vrnimo k stvari. Ime je slovensko bržkone, vpraša se le, kaj da to ime pomeni, to se pravi: slovenski izvir imena Sytik (tako je namreč citati v starejših listinah) nam mora postati jasen po svoji etimologiji. Obenem se pa tudi vpraša, ali je današnja pisava imena z obliko»zatičina«pravilna ali ne. Jaz bi odločno rekel, da n e, zakaj prosti narod i danes še seveda kolikor še ni v jeziku pokvarjen od šol in uradov, sploh od takozvanega kulturnega napredka izgovarja menda le Stic'na, a ne Zatičina. Pa če bi tudi prosti narod dandanes že splošno pod vplivom šol, uradov in časopisja izgovarjal popačeno Zatičina, bi vendar mogli naslanjajo se na listine in starejšo pisatelje dognati pravilno obliko»setlčina (cxtipililia). I.istinska oblika Sytik ali Sittich je prvotni SStik (CTTHffB). Valvasor (XI, 530) ima Sitizena, Sittich, Sillieium, I Iacquet (Oryctographia Carniolica lil, 150) Selitschana in Vodnik v svoji Pratiki zopet dosledno S i t i z h n a. Ta oblika Setlčina pa mora biti z ono starejšo Sčtik vendar v kakem razumljivem razmerju, to jo jasno. To razmerje je označeno, če pravimo, da je Setlčina s sufiksom -ina napravljena izvedenka iz obliko Sčtik. Zdaj se pa treba lotiti obliko Silik. Prav zapeljivo je, da bi človek kar nagloma po analogijah brezik (betuletum), klenik (acoretum), dronik (cornetum) napravil sklep, češ»siti k < je = sitje (bcis imiiijidjt, juneotum) ali s siljom por as t en a ravdn; in vendar tako pojmovanje imena ni brez pomislekov, zakaj navedene oblike so bolj redke v slovenščini a bolj navadno v srbščini in pa augmentaliva s sufiksom -ina se osnavljajo večinoma na podlagi ženskih samostalnikov, da pri augmentaeiji prememba spola ne hodi molilno v poslov, torej: trata, tralina; loka, ločina; bosta, hostfna t? hoščina); plan, I, f., planina itd., dasiravno no mislimo zatajiti izjem n. pr. breg (m.) brcžfna; brdo (n.) brdina itd. Glavni pomislek proti silik (SHillfidjt) pa se mi vidi to, da je menda v prvem zlogu lega imena brezdvomno poluglasnik, ki nas

126 navaja k mnenju, da ni iskati v prvem zlogu prave korenike tega imena, ampak v drugem, da imamo torej pred seboj sestavljenko iz predloga sli (Cb) in debla»tik«(thk'li). 'lakov stik ali stek bi se pa dal razlagati samo na dva načina, ali kot stik (SBeriifjruilcjšpUUit, Pleterš. II, 575) ali kot stek (3ufommenIauf, Pleterš. II, 572). Prvo mnenje je, če se ne motim, izrazil pri neki priliki že gosp. A. Koblar, žal da se zdajle ne domislim, kdaj in kje. Kakor je bilo že naglašeno, se nam je glede imena držati ustanovne listine iz , kjer je rečeno»in loco, qui vulgo Sitik appellatur«in v drugi listini iz »Siticensis abbas«. Komu in kdaj se je pa bilo pojmovanje imena tako čudno zateknflo, da se je moral zateči k učeni obliki»zatičina«, to mi ni znano, tudi ne vemo, ali je pri tem mislil na z d t'ko (Plet. 887) t. j. iglico, ki se v jarmovo kambo zatika, ali na zamašek (pfropf, Gtüpjcl), ki se zatakne v sklenični vrat ali v sodovo veho, ali na kako zatikanje sploh. Videli smo pa tudi, da se zgodovinski pregled starejših oblik odločno poteguje le za S'tlc'no, pa da perhorescira obliko Zatičina, ki je seveda z znano trto ali trsno vrsto»tiči no«tudi ne moremo spravili na noben način v zvezo, ker nima s primeri: Gorica Zagorica, Gradec Zagradcc, Log Zalog, Vrh Zavrh itd. prav nikakršne analogije. Pa čemu se ukvarjamo tako po ovinkih priti obliki Stlčina do živega, saj jo imamo že v slovnikih jasno zabeleženo, namreč stlčina Q{tlfiUlllllClt= f Hilft, Pleterš. II, 575) in steč ina (^edutnilllltlli^inl fdjtedjtcil Wefillbdö, Pleterš. II, 572), ki je znana tudi po sestavljenki v o 1 k o s t e č i n a, t. j. kraj, kjer se volkovi stekajo ali sticajo. Iz zloga»za«si namreč ne moremo lahko misliti preobrazbe v»si«, pač pa iz»sli«(<"1.) s poluglasnikom. Pa kaj naj bi bil ta se tek ali sčtik (n.'ltk'l. ali ("I.Tltri. n.tlliulllille. ber ^ufamttteulauf, concursus)? Ali se bo mogla vzdržati ta razlaga ali ne, povedati jo hočem vendar, da imajo drugi priliko preizkusili jo, ali je obveljavna ali ne. Sčtik ali sčticanje je pri vseh shodih ali se ujmi h in ravno o S'tk'ini in o Šent Vidu naglašajo zgodopisci in kronisti množino zelo obiskanih senjmov, tako n. pr. poudarja Pucelj (457)»celebres nundinas«in enako tudi Valvasor (II, 183) pravi: Silfdbft luoljllcll uide ^onbloerfötcute unb ftnb nitd) uid SSJivtaljAujov bovinn imb tut 3a()i uide Sf i V et) t ä ji e. Zlasti znan jc celo do novejšega časa lakozvani portni semenj (bet' Exaudi-9Ji(U'ft) v S'tlcini. Ta semenj je trajal po tri dni skupaj, in sicer je bil v soboto kozlovski (bei' iüüifilliivfl am Exaudi- fl1tt tflfj), ko so nagnali od vseh krajev velike črede drobnice (ovac in koz, koštrunov in kozlov), v nedeljo je bil dekliški ( JJiäbrf)i'itinavft mil Exaudi- s OltlttOCj, ko so imeli zlasti posli in deklici svoj dirindaj in svoj v (' liki praznik»porlna nedelja je naša!«so dejali tedaj hlapci in dekle, fantje in dekleta v ponedeljek potem pa se je vršil konjski semenj (.ß Cu)C s llluvft 0lit Exaudi-SOcOntag). Obširneje je popisal ta veliki semenj o portni nedelji Al. Skraber I v Carnioliji (str. 185, 189 in 193). Tudi drugod imamo krajna imena, ki spominjajo na senjme in shode, n. pr. Messendorf in Messenkamp, Kiera, vas v laških Tirolah, pa razni Vasarhely v Ogrih (Maros-Vasarhely, I Iod-Vasarhely, Mezö-Vasarhely, Kezdi- Vasarhely), ki odgovarjajo menda našim imenom : trg, tržič, tržišče (ajulvftoit).

127 Končno bi se drznil še en korak dalje, da namreč izrazim domnevo, češ da je utegnilo biti to na samostanskem okolišču otvorjeno senjmišče obenem tudi nekako pribežališče ali zatekališče za razne varstva in zavetja iščoče preganjance (Slft)(, (yrcijtättc). Znan je Livijev (I, 8) popis, kako je Romul ustanovil zavetišče (locum, qui nunc saeptus descendentibus inter duos lucos est, asylum aperit). Novo ustanovljeno Romulovo mesto, pripoveduje Livij, je rastlo in se širilo. Da bi pa njegova velikost ne ostala zastonj, tedaj se je ustanovitelj v namen obljuditve in naselitve ravnal po zgledu starejših utemeljiteljev mest, ki so si privabivši k sebi razno nizko gloto izmišljali, da jim je nov zarod iz zemlje zrastel, rekše: na mestu, ki sedaj ograjeno s kapitola doli prihajajočim leži med dvema logoma, je otvoril pribežališče. Tja se je zgrnila vsakovrstna zmes in druhal od sosednjih ljudstev brez razločka ali svobodnjak ali sužnik. Znano je tudi, da so sveti t. j. bogovom posvečeni logi veljali za zavetišča (2Stltbfricbc). In znano je naposled, da so za zatekališča veljala razna mesta (^rciftabtc, ^teiuttgeit), knežje palače in gradovi s svojimi okoliši in obori, takozvanimi 83utgfttebc, pa tudi cerkve in samostani so imeli v svojem obližju v nekem določenem obsegu (grifblrcišs) zagotovljeno splošno svobodo [ftifdjfticbc NB. Wer in bic Štiidjcn flcnljct, ber fol grciltltg haben, kdor se v cerkev zateče (torej vendar Zatičina? ne!), tisti bodi prost, rekše varen pred preganjanjem]. Prostor, kjer je pribeglec našel varno zavetje, se je imenoval»freiung«(oproščenje) in tam jc moral vladati mir in popolna osebna in pravna varnost. Tako vidimo, da ima v vseh navedenih terminih izraz»friede«svojo pomembno zvezo na dvojno stran, češ da je s plotovi, jarki ograjeni okoliš ali s koli-mejaši zaznamovano obmestje, ciliocfvicbctct Drt ober f5 l bfretö Ofikidjbilb), r c kjer ima veljati mir (Jyviebc) in varnost. Z navedenimi razmerami v zvezi je menda tudi slovenski izraz»proščenje«(baš SJJntrociniumäfcft, bie Wirdjmefje) uprav bic tjfrehmg,, med tem ko naši Gorenjci cerkvenemu žegnanju pravijo tudi»sen je m«ali»sejem«ali»semtnj«t. j. Ctlll.M'l» (conventus, concursus, nundinae). Z navedenimi razmerami utegne biti v zvezi tudi izraz»frenga«ali»frejnga«t. j. tista roka z golim mečem, ki so jo še pred kakimi tridesetimi leti ob velikih senjmih na oglu ljubljanske mestne hiše natikali za znamenje scnjmske varnosti kali (ŠJiOVftf V C i 11 It f)?) S takimi zatekališči (asyli) pa se je bila pričela grda zloraba in potuha. (Die ciftlidjclt bconitlitcn sub specie asyli allerljanb boje SJcutc in ihre ^roteftion anzunehmen. Zedier IX, 1887). To je dalo baje češkemu kralju Karolu IV. v 14. stoletju povod, da je v lužiških mestih dal ukiniti pravico cerkvenih zatekališč, češ ko si samostani to pravico prisvajajo, jo izvršuje lahko vsak deželni gospodar negativno in ni upravičen dopuščati jo samostanom. Marian pripoveduje (Austria Sacra, III. del, 5. zvez., 131. str.), da je leta 15G0. cesar Ferdinand I. podaril S' tiskemu samostanu svoboščino zatekališča (anno 15G0 Jdjcufte Mnijev Ferdinand I. betu.ulofter bie g-retjtjcit bež SButßfricbÖ.). Dozdeva se mi, da nam je to notico tako razumeti, da si je morda Stiski samostan že prejšnja štiri stoletja brez posebnega dovoljenja od deželnega gospodarja svojil pravico zavetišča in jo izvrševal, da je pa imenovanega leta dosegel v to poseben privilegij. V Klunovem Arhivu ll/iii str. 74 pa najdemo poleg letnice (16. septembra) opombo 3)ie Vlfljle lucvbcn in allen f. f. ISrbftnnteil atlfartjubcn" in na naslednji strani ravno tam

Državni izpitni center NEMŠČINA. Izpitna pola 2 Pisno sporočanje A) Krajši pisni sestavek (60 70 besed) B) Daljši pisni sestavek ( besed)

Državni izpitni center NEMŠČINA. Izpitna pola 2 Pisno sporočanje A) Krajši pisni sestavek (60 70 besed) B) Daljši pisni sestavek ( besed) Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *P151A22212* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NEMŠČINA Izpitna pola 2 Pisno sporočanje A) Krajši pisni sestavek (60 70 besed) B) Daljši pisni sestavek (150

Mehr

Državni izpitni center. Osnovna raven NEMŠČINA. Izpitna pola 3

Državni izpitni center. Osnovna raven NEMŠČINA. Izpitna pola 3 Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M12225123* Osnovna raven NEMŠČINA Izpitna pola 3 JESENSKI IZPITNI ROK Pisno sporočanje A) Pisni sestavek (v eni od stalnih sporočanjskih oblik) (100

Mehr

Državni izpitni center. Višja raven NEMŠČINA. Izpitna pola 3

Državni izpitni center. Višja raven NEMŠČINA. Izpitna pola 3 Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M12225223* Višja raven NEMŠČINA Izpitna pola 3 JESENSKI IZPITNI ROK Pisno sporočanje A) Pisni sestavek (v eni od stalnih sporočanjskih oblik) (150

Mehr

Dr`avni izpitni center NEM[^INA. Izpitna pola 2. 2 A: Vodeni pisni sestavek 2 B: Dalj{i pisni sestavek. Sreda, 15. junij 2005 / 60 minut ( )

Dr`avni izpitni center NEM[^INA. Izpitna pola 2. 2 A: Vodeni pisni sestavek 2 B: Dalj{i pisni sestavek. Sreda, 15. junij 2005 / 60 minut ( ) [ ifra kandidata: Dr`avni izpitni center *P051A22212* SPOMLADANSKI ROK NEM[^INA Izpitna pola 2 2 A: Vodeni pisni sestavek 2 B: Dalj{i pisni sestavek Sreda, 15. junij 2005 / 60 minut (20 + 40) Dovoljeno

Mehr

Državni izpitni center. Osnovna in višja raven NEMŠČINA. Izpitna pola 2. Slušno razumevanje. Sobota, 30. avgust 2008 / Do 20 minut

Državni izpitni center. Osnovna in višja raven NEMŠČINA. Izpitna pola 2. Slušno razumevanje. Sobota, 30. avgust 2008 / Do 20 minut Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M08225122* JESENSKI IZPITNI ROK Osnovna in višja raven NEMŠČINA Izpitna pola 2 Slušno razumevanje Sobota, 30. avgust 2008 / Do 20 minut Dovoljeno gradivo

Mehr

*P112A22212* NEMŠČINA. Izpitna pola 2 Pisno sporočanje A) Krajši pisni sestavek B) Daljši pisni sestavek

*P112A22212* NEMŠČINA. Izpitna pola 2 Pisno sporočanje A) Krajši pisni sestavek B) Daljši pisni sestavek Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *P112A22212* JESENSKI IZPITNI ROK NEMŠČINA Izpitna pola 2 Pisno sporočanje A) Krajši pisni sestavek B) Daljši pisni sestavek Ponedeljek, 29. avgust

Mehr

VLADO KRESLIN GEDICHTE SAMPLE TRANSLATION TRANSLATED BY: HORST OGRIS

VLADO KRESLIN GEDICHTE SAMPLE TRANSLATION TRANSLATED BY: HORST OGRIS SAMPLE TRANSLATION VLADO KRESLIN GEDICHTE TRANSLATED BY: HORST OGRIS Slovenian Book Agency I Metelkova 2b I 1000 Ljubljana I T: +386 (1) 369 58 20 I E: gp.jakrs@jakrs.si I www.jakrs.si Vlado Kreslin: Gedichte

Mehr

Državni izpitni center NEMŠČINA PREIZKUS ZNANJA. Torek, 12. maja 2009 / 60 minut. NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA ob koncu 2. obdobja NAVODILA UČENCU

Državni izpitni center NEMŠČINA PREIZKUS ZNANJA. Torek, 12. maja 2009 / 60 minut. NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA ob koncu 2. obdobja NAVODILA UČENCU Š i f r a u č e n c a: Državni izpitni center *N09125121* REDNI ROK NEMŠČINA PREIZKUS ZNANJA Torek, 12. maja 2009 / 60 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki: Učenec prinese modro/črno nalivno pero ali

Mehr

Državni izpitni center NEMŠČINA PREIZKUS ZNANJA

Državni izpitni center NEMŠČINA PREIZKUS ZNANJA Š i f r a u č e n c a : Državni izpitni center *N14125121* 6. razred NEMŠČINA PREIZKUS ZNANJA Ponedeljek, 12. maj 2014 / 60 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki: Učenec prinese modro/črno nalivno pero

Mehr

Državni izpitni center NEMŠ^INA PREIZKUS ZNANJA. Torek, 13. maja 2008 / 60 minut. NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA ob koncu 2. obdobja NAVODILA U^ENCU

Državni izpitni center NEMŠ^INA PREIZKUS ZNANJA. Torek, 13. maja 2008 / 60 minut. NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA ob koncu 2. obdobja NAVODILA U^ENCU Š i f r a u ~ e n c a: Državni izpitni center *N08125121* REDNI ROK NEMŠ^INA PREIZKUS ZNANJA Torek, 13. maja 2008 / 60 minut Dovoljeno gradivo in pripomo~ki: U~enec prinese s seboj modro/~rno nalivno pero

Mehr

Kmetsko delavstvo v Dobrépoljah in okolici

Kmetsko delavstvo v Dobrépoljah in okolici Kmetsko delavstvo v Dobrépoljah in okolici Mrkun Anton Dobrépolje 1. Kosci V prejšnjih časih niso kosci kosili samo dopoldne, ampak celi dan od zore do mraka. Samo opoldne po južini so malo ležau v senci

Mehr

Nemščina. Die artikel. Ženski spol Moški spol Srednji spol. Aussprache

Nemščina. Die artikel. Ženski spol Moški spol Srednji spol. Aussprache Nemščina Die artikel Die Der Das Die Ženski spol Moški spol Srednji spol množina Aussprache S (sie) = [z] Z (zehn) = [c] ß (schließen) = [s] sch (schließen) = [š] h (zehn) = [/] ch (sprache) = [h] ä (Äpfel)

Mehr

nuropoktrct KlbflN b SUINCNIIVOM. LtlOPOLP LAYER. Lft31Mit\ bimik nnruft BRnufliKfl U KRANJU,

nuropoktrct KlbflN b SUINCNIIVOM. LtlOPOLP LAYER. Lft31Mit\ bimik nnruft BRnufliKfl U KRANJU, nuropoktrct KlbflN b SUINCNIIVOM. LtlOPOLP LAYER. Lft31Mit\ bimik nnruft BRnufliKfl U KRANJU, Slikar Leopold Layer in njegova šola. Spisal Viktor STESKA. Kakor po drugih deželah, je bilo tudi v naši domovini

Mehr

Državni izpitni center NEMŠČINA. Izpitna pola 1. Bralno razumevanje. Petek, 28. avgust 2015 / 60 minut

Državni izpitni center NEMŠČINA. Izpitna pola 1. Bralno razumevanje. Petek, 28. avgust 2015 / 60 minut Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *P152A22211* JESENSKI IZPITNI ROK NEMŠČINA Izpitna pola 1 Bralno razumevanje Petek, 28. avgust 2015 / 60 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki: Kandidat

Mehr

Državni izpitni center NEMŠČINA. Izpitna pola 1. Bralno razumevanje. Ponedeljek, 8. junij 2015 / 60 minut

Državni izpitni center NEMŠČINA. Izpitna pola 1. Bralno razumevanje. Ponedeljek, 8. junij 2015 / 60 minut Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *P151A22211* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NEMŠČINA Izpitna pola 1 Bralno razumevanje Ponedeljek, 8. junij 2015 / 60 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki:

Mehr

Pri nalogah izbirnega tipa, kjer je poleg pravilne rešitve obkrožena še ena rešitev, učenec/učenka ne dobi točke.

Pri nalogah izbirnega tipa, kjer je poleg pravilne rešitve obkrožena še ena rešitev, učenec/učenka ne dobi točke. 2 N151-251-2-2 UVODNA NAVODILA ZA VREDNOTENJE Pri nalogah izbirnega tipa, kjer je poleg pravilne rešitve obkrožena še ena rešitev, učenec/učenka ne dobi točke. Če učenec/učenka ni jasno označil/-a pravilnega

Mehr

P123-A Prazna stran OBRNITE LIST.

P123-A Prazna stran OBRNITE LIST. 2 P123-A222-1-2 P123-A222-1-2 3 Prazna stran OBRNITE LIST. 4 P123-A222-1-2 A) KRAJŠI PISNI SESTAVEK (60 70 besed) (čas reševanja: 20 minut)? Ste Vanja iz Slovenije in ste bili na koncertu vaše najljubše

Mehr

Dr`avni izpitni center NEM[^INA. Izpitna pola 1. 1 A: Bralno razumevanje 1 B: Poznavanje in raba jezika. Sreda, 29. avgust 2007 / 60 minut ( )

Dr`avni izpitni center NEM[^INA. Izpitna pola 1. 1 A: Bralno razumevanje 1 B: Poznavanje in raba jezika. Sreda, 29. avgust 2007 / 60 minut ( ) [ ifra kandidata: Dr`avni izpitni center *P072A22211* JESENSKI ROK NEM[^INA Izpitna pola 1 1 A: Bralno razumevanje 1 B: Poznavanje in raba jezika Sreda, 29. avgust 2007 / 60 minut (30 + 30) Dovoljeno dodatno

Mehr

Mission Berlin. Deutsch lernen und unterrichten Arbeitsmaterialien. Mission Berlin 24 Sat otkucava

Mission Berlin. Deutsch lernen und unterrichten Arbeitsmaterialien. Mission Berlin 24 Sat otkucava 24 Sat otkucava Ana pronalazi metalnu futrolu, onu istu koju je sakrila 1961. godine. Ne uspijeva da je otvori jer je zahrđala. Kad joj to konačno podje za rukom, u futroli pronalazi ključ. Da li je to

Mehr

Ljubica Kosmač. Kocka Sanja v svetu številk. Würfel Träumchen in der Zahlenwelt

Ljubica Kosmač. Kocka Sanja v svetu številk. Würfel Träumchen in der Zahlenwelt Ljubica Kosmač Kocka Sanja v svetu številk Würfel Träumchen in der Zahlenwelt Ljubica Kosmač Kocka Sanja v svetu številk Največje bogastvo sveta Würfel Träumchen in der Zahlenwelt Der größte Reichtum

Mehr

Državni izpitni center. Osnovna raven. Izpitna pola 1. A) Bralno razumevanje B) Poznavanje in raba jezika. Petek, 31. avgust 2012 / 60 minut (35 + 25)

Državni izpitni center. Osnovna raven. Izpitna pola 1. A) Bralno razumevanje B) Poznavanje in raba jezika. Petek, 31. avgust 2012 / 60 minut (35 + 25) Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M12225121* Osnovna raven JESENSKI IZPITNI ROK Izpitna pola 1 A) Bralno razumevanje B) Poznavanje in raba jezika Petek, 31. avgust 2012 / 60 minut (35

Mehr

Državni izpitni center NEMŠČINA. Torek, 14. maj 2013 / 60 minut

Državni izpitni center NEMŠČINA. Torek, 14. maj 2013 / 60 minut Š i f r a u č e n c a : Državni izpitni center *N13125121* REDNI ROK 2. obdobje NEMŠČIN Torek, 14. maj 2013 / 60 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki: Učenec prinese modro/črno nalivno pero ali moder/črn

Mehr

Du hast Recht Dennis. Die Tante meiner Freundin halt eine Katze im Hochhaus. Die Katze ist total verrückt, sie kratzt alle.

Du hast Recht Dennis. Die Tante meiner Freundin halt eine Katze im Hochhaus. Die Katze ist total verrückt, sie kratzt alle. Hunde raus aus der Stadt? Raus mit den Hunden aus der Stadt! Das ist Tierquälerei.In den Straßen können die armen Hunde sich kaum bewegen. Und all ihre Haufchen sind auch kein Genuss für die Menschen.

Mehr

VESELI DAN. ali. Matiček se ženi.

VESELI DAN. ali. Matiček se ženi. VESELI DAN ali Matiček se ženi. Osebe. BARON NALETEL. ROZALIJA, njegova gospa. MATIČEK, grajšinski verlnar. NEŽIKA, hišna. TONČEK, učenec na vakancah. ZMEŠNJAVA, besednik na selili. ŽUŽEK, grajšinski kancelir.

Mehr

Dr`avni izpitni center NEM[^INA. Izpitna pola 1. 1 A: Bralno razumevanje 1 B: Poznavanje in raba jezika. Sobota, 28. avgust 2004 / 60 minut ( )

Dr`avni izpitni center NEM[^INA. Izpitna pola 1. 1 A: Bralno razumevanje 1 B: Poznavanje in raba jezika. Sobota, 28. avgust 2004 / 60 minut ( ) [ ifra kandidata: Dr`avni izpitni center *P042A22211* JESENSKI ROK NEM[^INA Izpitna pola 1 1 A: Bralno razumevanje 1 B: Poznavanje in raba jezika Sobota, 28. avgust 2004 / 60 minut (30 + 30) Dovoljeno

Mehr

Državni izpitni center NEMŠČINA PREIZKUS ZNANJA. Torek, 11. maj 2010 / 60 minut. NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA ob koncu 2. obdobja NAVODILA UČENCU

Državni izpitni center NEMŠČINA PREIZKUS ZNANJA. Torek, 11. maj 2010 / 60 minut. NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA ob koncu 2. obdobja NAVODILA UČENCU Š i f r a u č e n c a: Državni izpitni center *N10125121* REDNI ROK 2. obdobje NEMŠČINA PREIZKUS ZNANJA Torek, 11. maj 2010 / 60 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki: Učenec prinese modro/črno nalivno

Mehr

Dr`avni izpitni center. Osnovna raven NEM[^INA. Izpitna pola 3. Poznavanje jezika /40minut. Dele` pri oceni: 20 %

Dr`avni izpitni center. Osnovna raven NEM[^INA. Izpitna pola 3. Poznavanje jezika /40minut. Dele` pri oceni: 20 % [ifra kandidata: Dr`avni izpitni center *001J5113* 001 Osnovna raven NEM[^INA Izpitna pola 3 Poznavanje jezika /40minut Dele` pri oceni: 20 % Dovoljeno dodatno gradivo in pripomo~ki: kandidat prinese s

Mehr

Achtung! Staatsgrenze Pozor! Dr`avna meja

Achtung! Staatsgrenze Pozor! Dr`avna meja Achtung! Staatsgrenze Pozor! Dr`avna meja Geschichten aus dem Leben der Menschen diesseits und jenseits der Grenze @ivljenjske zgodbe s te in z one strani meje Projektgruppe Projektni skupini HS Gamlitz

Mehr

Državni izpitni center. Osnovna raven NEMŠČINA. Izpitna pola 1. A) Bralno razumevanje B) Poznavanje in raba jezika

Državni izpitni center. Osnovna raven NEMŠČINA. Izpitna pola 1. A) Bralno razumevanje B) Poznavanje in raba jezika Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M15225111* Osnovna raven NEMŠČINA Izpitna pola 1 A) Bralno razumevanje B) Poznavanje in raba jezika JESENSKI IZPITNI ROK Sreda, 26. avgust 2015 / 60

Mehr

Silbenmosaike. KapB_Silbenmosaike

Silbenmosaike. KapB_Silbenmosaike Silbenmosaike Sie können die hier abgebildeten Silbenmosaike, so wie sie sind, im Unterricht einsetzen. Drucken Sie die Silbenmosaike aus. Um sie mehrmals zu verwenden, bietet es sich an, die Silbenmosaike

Mehr

Vo r d ä c h e r-ca r p o r t s. Vo r d ä c h e r-ca r p o r t s a u s Sta h l Ed e l s ta h l u n d. Gl a s. En g i n e e r i n g

Vo r d ä c h e r-ca r p o r t s. Vo r d ä c h e r-ca r p o r t s a u s Sta h l Ed e l s ta h l u n d. Gl a s. En g i n e e r i n g a u s Sta h l Ed e l s ta h l u n d Gl a s 2 Ve r z i n k t e Sta h l k o n s t r u k t i o n m i t g e k l e bt e n Ec h t g l a s- s c h e i b e n Da c h ü b e r s p a n n t d i e Fr ü h s t ü c k s

Mehr

Državni izpitni center. Osnovna raven. Izpitna pola 1. A) Bralno razumevanje B) Poznavanje in raba jezika

Državni izpitni center. Osnovna raven. Izpitna pola 1. A) Bralno razumevanje B) Poznavanje in raba jezika Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M14225111* Osnovna raven JESENSKI IZPITNI ROK Izpitna pola 1 A) Bralno razumevanje B) Poznavanje in raba jezika Sobota, 30. avgust 2014 / 60 minut

Mehr

Meje mojega jezika so meje mojega sveta?

Meje mojega jezika so meje mojega sveta? Meje mojega jezika so meje mojega sveta? Učenje nemščine malo drugače Škratova čitalnica in Knjižnica Šiška (oktober december 2014) Predgovor Vodilo projekta Meje mojega jezika so meje mojega sveta?, ki

Mehr

PÄDAGOGISCHES KONZEPT PEDAGOŠKI KONCEPT

PÄDAGOGISCHES KONZEPT PEDAGOŠKI KONCEPT Kinderhaus PÄDAGOGISCHES KONZEPT PEDAGOŠKI KONCEPT Liebe Eltern! Wir möchten Ihnen unser Konzept vorstellen, welches auf zwei Prinzipien fußt: Zum einen ist es ein Montessori Kindergarten, der sich an

Mehr

VI DA OG NJE NO VI] JEGOROV PUT. Dra ma u de set sce na sa epi lo gom u tri sta va

VI DA OG NJE NO VI] JEGOROV PUT. Dra ma u de set sce na sa epi lo gom u tri sta va VI DA OG NJE NO VI] JEGOROV PUT Dra ma u de set sce na sa epi lo gom u tri sta va VI DA OG NJE NO VI] B I O G R A F I J A Ro e na u Du bo~ ka ma, kraj Nik {i }a, a gim na zi ju za vr {i la u Srem - skim

Mehr

Dr`avni izpitni center NEM[^INA. Izpitna pola 1. 1 A: Bralno razumevanje 1 B: Poznavanje in raba jezika. Petek, 9. junij 2006 / 60 minut ( )

Dr`avni izpitni center NEM[^INA. Izpitna pola 1. 1 A: Bralno razumevanje 1 B: Poznavanje in raba jezika. Petek, 9. junij 2006 / 60 minut ( ) [ ifra kandidata: Dr`avni izpitni center *P061A22211* SPOMLADANSKI ROK NEM[^INA Izpitna pola 1 1 A: Bralno razumevanje 1 B: Poznavanje in raba jezika Petek, 9. junij 2006 / 60 minut (30 + 30) Dovoljeno

Mehr

1000 Dinge, an die zu denken ist, wenn Microsoft Office SharePoint Server 2007 implementiert werden soll

1000 Dinge, an die zu denken ist, wenn Microsoft Office SharePoint Server 2007 implementiert werden soll 1000 Dinge, an die zu denken ist, wenn Microsoft Office SharePoint Server 2007 implementiert werden soll 1 0 0 0 Di n g e, a n di e z u d e n k e n ist, w e n n M i c r o s o f t O f f i c e S h a r e

Mehr

Časopis. zgodovino in narodopisje.

Časopis. zgodovino in narodopisje. ' f r,v Številka. I ifrtiara Polica! "Si' Časopis za 45tf Številk: zgodovino in narodopisje. Izdaja Zgodovinsko društvo v Mariboru. Leto XXIX. Uredil Prof. Fran KovačiČ. f.'.i Maribor 1934. Mariborika

Mehr

WESHALB ES ZWAR SLOWENISCH OHNE SLOWENEN GEBEN KANN, ABER KEINE SLOWENEN OHNE SLOWENISCH

WESHALB ES ZWAR SLOWENISCH OHNE SLOWENEN GEBEN KANN, ABER KEINE SLOWENEN OHNE SLOWENISCH Jochen Raecke Tübingen UDK 811.163.6'242 WESHALB ES ZWAR SLOWENISCH OHNE SLOWENEN GEBEN KANN, ABER KEINE SLOWENEN OHNE SLOWENISCH Glavna teza prispevka je, da se maternega jezika, kot se obi~ajno sli{i,

Mehr

Dr`avni izpitni center NEM[^INA. Izpitna pola 1. 1 A: Bralno razumevanje 1 B: Poznavanje in raba jezika. Sreda, 15. junij 2005 / 60 minut ( )

Dr`avni izpitni center NEM[^INA. Izpitna pola 1. 1 A: Bralno razumevanje 1 B: Poznavanje in raba jezika. Sreda, 15. junij 2005 / 60 minut ( ) [ ifra kandidata: Dr`avni izpitni center *P051A22211* SPOMLADANSKI ROK NEM[^INA Izpitna pola 1 1 A: Bralno razumevanje 1 B: Poznavanje in raba jezika Sreda, 15. junij 2005 / 60 minut (30 + 30) Dovoljeno

Mehr

Dr`avni izpitni center NEM[^INA. Izpitna pola 1. 1 A: Bralno razumevanje 1 B: Poznavanje in raba jezika. Petek, 8. junij 2007 / 60 minut ( )

Dr`avni izpitni center NEM[^INA. Izpitna pola 1. 1 A: Bralno razumevanje 1 B: Poznavanje in raba jezika. Petek, 8. junij 2007 / 60 minut ( ) [ ifra kandidata: Dr`avni izpitni center *P071A22211* SPOMLADANSKI ROK NEM[^INA Izpitna pola 1 1 A: Bralno razumevanje 1 B: Poznavanje in raba jezika Petek, 8. junij 2007 / 60 minut (30 + 30) Dovoljeno

Mehr

Državni izpitni center NEMŠČINA PREIZKUS ZNANJA. Ponedeljek, 9. maj 2011 / 60 minut. NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA ob koncu 3.

Državni izpitni center NEMŠČINA PREIZKUS ZNANJA. Ponedeljek, 9. maj 2011 / 60 minut. NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA ob koncu 3. Š i f r a u č e n c a: Državni izpitni center *N11125131* REDNI ROK 3. obdobje NEMŠČINA PREIZKUS ZNANJA Ponedeljek, 9. maj 2011 / 60 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki: Učenec prinese modro/črno nalivno

Mehr

Dr`avni izpitni center NEM[^INA. Izpitna pola 1. 1 A: Bralno razumevanje 1 B: Poznavanje in raba jezika. Sobota, 17. februar 2007 / 60 minut ( )

Dr`avni izpitni center NEM[^INA. Izpitna pola 1. 1 A: Bralno razumevanje 1 B: Poznavanje in raba jezika. Sobota, 17. februar 2007 / 60 minut ( ) [ ifra kandidata: Dr`avni izpitni center *P063A22211* ZIMSKI ROK NEM[^INA Izpitna pola 1 1 A: Bralno razumevanje 1 B: Poznavanje in raba jezika Sobota, 17. februar 2007 / 60 minut (30 + 30) Dovoljeno dodatno

Mehr

Državni izpitni center NEMŠČINA. Četrtek, 10. maj 2012 NAVODILA ZA VREDNOTENJE. NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA ob koncu 2. obdobja

Državni izpitni center NEMŠČINA. Četrtek, 10. maj 2012 NAVODILA ZA VREDNOTENJE. NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA ob koncu 2. obdobja Državni izpitni center *N12125122* REDNI ROK 2. obdobje NEMŠČINA Četrtek, 10. maj 2012 NAVODILA ZA VREDNOTENJE NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA ob koncu 2. obdobja MODERIRANA RAZLIČICA RIC 2012 2 N121-251-2-2

Mehr

Haus Klara in Maria Elend Dom sv. Klare v Podgorjah

Haus Klara in Maria Elend Dom sv. Klare v Podgorjah Haus Klara in Maria Elend Dom sv. Klare v Podgorjah Das HAUS KLARA wurde in den Jahren 1985/86 erbaut und im September 1986 bezogen. Nach ursprünglicher Skepsis herrscht nun große Freude in der Ortschaft

Mehr

Državni izpitni center NEMŠČINA. Izpitna pola 1. A) Bralno razumevanje B) Poznavanje in raba jezika

Državni izpitni center NEMŠČINA. Izpitna pola 1. A) Bralno razumevanje B) Poznavanje in raba jezika Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *P102A22211* JESENSKI IZPITNI ROK NEMŠČINA Izpitna pola 1 A) Bralno razumevanje B) Poznavanje in raba jezika Sobota, 28. avgust 2010 / 60 minut (30

Mehr

Fröhliche Menschen stecken an... Veseli ljudje navdušujejo druge...

Fröhliche Menschen stecken an... Veseli ljudje navdušujejo druge... P.b.b.310098K944 PETER PETE R+PAUL Pliberški farni list Bleiburger Kirchenblatt Jahrgang - letnik 17 bleiburg@kath-pfarre-kaernten.at Nr. - štev.: 2 / 2011 PUSTNI ČAS - FASCHING Za smeh - Zum Lachen Der

Mehr

1. Dolazak Ankunft. Dolazak Konversation

1. Dolazak Ankunft. Dolazak Konversation 1. Dolazak Ankunft Familie Berger kommt am Urlaubsort Turanj an. Klaus, Monika und Jasmina steigen aus dem Auto und gehen zur Rezeption; Denis wartet noch im Auto. An der Rezeption werden sie von Danica

Mehr

ALLES STIMMT! DELOVNI LISTI ZA GIMNAZIJE. Lekcija 1. osnovni nivo

ALLES STIMMT! DELOVNI LISTI ZA GIMNAZIJE. Lekcija 1. osnovni nivo 1 ALLES STIMMT! DELOVNI LISTI ZA GIMNAZIJE Lekcija 1 osnovni nivo 1 Diese jungen Leute kennen sich noch nicht. Hilf ihnen. Schreib die fehlenden Wörter in die Sprechblasen. Ti najstniki se še ne poznajo.

Mehr

Autorinnen: Andreja Krofl 4. a Natalija Ošep 4. a

Autorinnen: Andreja Krofl 4. a Natalija Ošep 4. a Autorinnen: Andreja Krofl 4. a Natalija Ošep 4. a Mentorin: Greta Jenček März 2006 Srednja ekonomska šola Celje Wirtschaftsschule Celje Vodnikova 10 3000 Celje DANKE Der größte Dank geht an unsere Deutschlehrerin

Mehr

Državni izpitni center NEMŠČINA. Izpitna pola 1. A) Bralno razumevanje B) Poznavanje in raba jezika

Državni izpitni center NEMŠČINA. Izpitna pola 1. A) Bralno razumevanje B) Poznavanje in raba jezika Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *P101A22211* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NEMŠČINA Izpitna pola 1 A) Bralno razumevanje B) Poznavanje in raba jezika Sreda, 9. junij 2010 / 60 minut (30

Mehr

ADVANTAGE AUSTRIA KOLEDAR PRIREDITEV SLOVENIJA ALBANIJA KOSOVO 2014/2015. VSE NAŠE PRIREDITVE NAJDETE TUDI NA SPLETU:

ADVANTAGE AUSTRIA KOLEDAR PRIREDITEV SLOVENIJA ALBANIJA KOSOVO 2014/2015. VSE NAŠE PRIREDITVE NAJDETE TUDI NA SPLETU: ADVANTAGE AUSTRIA KOLEDAR PRIREDITEV SLOVENIJA ALBANIJA KOSOVO 2014/2015 VSE NAŠE PRIREDITVE NAJDETE TUDI NA SPLETU: www.advantageaustria.org/si PRIREDITVE V SLOVENIJI 2014 V POMURJU 10.11.2014 Radenci

Mehr

(foto Nives Mahne Čehovin)

(foto Nives Mahne Čehovin) 1 (foto Nives Mahne Čehovin) 2 Avtorji: Zgodbarničarji/ ostali prispevki: Babič Darja Vesna Cergol Zlata Cetin Čufar Slavka Dodič Patricija Ferjančič Marija Grželj Vladimir Klobučar Fanči Lenassi Andreja

Mehr

*N * 3/16. Prazna stran

*N * 3/16. Prazna stran *N15125121* 2/16 *N1512512102* *N1512512103* 3/16 Prazna stran 4/16 *N1512512104* A) SLUŠNO RAZUMEVANJE 1. naloga Die Kinder der Klasse 5A machen am Nachmittag Verschiedenes. Hör zu und schreibe zu jedem

Mehr

1. Dolazak Ankunft. Dolazak Konversation

1. Dolazak Ankunft. Dolazak Konversation 1. Familie Berger kommt am Urlaubsort Turanj an. Klaus, Monika und Jasmina steigen aus dem Auto und gehen zur Rezeption; Denis wartet noch im Auto. An der Rezeption werden sie von Danica und (später) Jure

Mehr

Državni izpitni center. Osnovna raven. Izpitna pola 1. A) Bralno razumevanje B) Poznavanje in raba jezika

Državni izpitni center. Osnovna raven. Izpitna pola 1. A) Bralno razumevanje B) Poznavanje in raba jezika Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M12125111* Osnovna raven SPOMLADANSKI IZPITNI ROK Izpitna pola 1 A) Bralno razumevanje B) Poznavanje in raba jezika Ponedeljek, 11. junij 2012 / 60

Mehr

Državni izpitni center. Osnovna raven. Izpitna pola 1. A) Bralno razumevanje B) Poznavanje in raba jezika. Petek, 30. avgust 2013 / 60 minut ( )

Državni izpitni center. Osnovna raven. Izpitna pola 1. A) Bralno razumevanje B) Poznavanje in raba jezika. Petek, 30. avgust 2013 / 60 minut ( ) Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M13225111* Osnovna raven JESENSKI IZPITNI ROK Izpitna pola 1 A) Bralno razumevanje B) Poznavanje in raba jezika Petek, 30. avgust 2013 / 60 minut (35

Mehr

Državni izpitni center NEMŠČINA. Izpitna pola 1. Bralno razumevanje. Ponedeljek, 8. junij 2015 / 60 minut

Državni izpitni center NEMŠČINA. Izpitna pola 1. Bralno razumevanje. Ponedeljek, 8. junij 2015 / 60 minut Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *P151A22211* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NEMŠČINA Izpitna pola 1 Bralno razumevanje Ponedeljek, 8. junij 2015 / 60 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki:

Mehr

LJUBEZOUVODČEK. Martina Bukovnik

LJUBEZOUVODČEK. Martina Bukovnik LJUBEZOUVODČEK Vsaka stvar se začne z uvodom. Tega ima tudi naše glasilo, ki smo ga delček po delčku sestavljali mnogi učenci iz domovine in tujine, pridružili pa so se nam tudi učitelji. In zdaj je takšno,

Mehr

POSLOVNI TUJI JEZIK 2 NEMŠČINA

POSLOVNI TUJI JEZIK 2 NEMŠČINA POSLOVNI TUJI JEZIK 2 NEMŠČINA TOMAŽ KOBE VESNA MARINKO Višješolski strokovni program: Poslovni sekretar Učbenik: Poslovni tuji jezik 2 - Nemščina Gradivo za 2. letnik Avtorja: Tomaž Kobe, prof. nem. j.

Mehr

Marko Uršič»Nesrečna zavest«v Kierkegaardovem Dnevniku zapeljivca (prispevek za simpozij o Kierkegaardu, v Škocjanu, 13.

Marko Uršič»Nesrečna zavest«v Kierkegaardovem Dnevniku zapeljivca (prispevek za simpozij o Kierkegaardu, v Škocjanu, 13. Marko Uršič»Nesrečna zavest«v Kierkegaardovem Dnevniku zapeljivca (prispevek za simpozij o Kierkegaardu, v Škocjanu, 13. junija 2013) 1 Kierkegaardov Dnevnik zapeljivca, ki ga je avtor vključil v svoje

Mehr

letnik1 7, številka40

letnik1 7, številka40 1 binkošti2015 letnik1 7, številka40 Vabimo vas, da obiščete našo spletno stran: http://ursulinke.rkc.si 2 binkošti2015 letnik1 7, številka40 Izdaja: Slovenska provinca uršulink RU Odgovarja: s. Mateja

Mehr

ALLES STIMMT! DELOVNI LISTI ZA GIMNAZIJE. Lekcija 3+ notranja diferenciacija

ALLES STIMMT! DELOVNI LISTI ZA GIMNAZIJE. Lekcija 3+ notranja diferenciacija 1 ALLES STIMMT! DELOVNI LISTI ZA GIMNAZIJE Lekcija + notranja diferenciacija 1 Anna besucht einen Deutschkurs. Ergänze die Possessivartikel. Anna obiskuje tečaj nemščine. Dopolni s svojilnimi zaimki. Anna

Mehr

ZALOŽBA VEDI. Niko Ottowitz, Uvod v MicroStation (Einführung in MicroStation) 43 strani Seiten, BNR

ZALOŽBA VEDI. Niko Ottowitz, Uvod v MicroStation (Einführung in MicroStation) 43 strani Seiten, BNR Šolska založba VEDI nudi dijakinjam in dijakom Slovenske gimnazije, Dvojezične trgovske akademije in Višje šole za gospodarske poklice slovenska in dvojezična delovna gradiva ob učbenikih v nemščini. Gradiva

Mehr

Državni izpitni center. Osnovna raven NEMŠČINA. Izpitna pola 1. A) Bralno razumevanje B) Poznavanje in raba jezika

Državni izpitni center. Osnovna raven NEMŠČINA. Izpitna pola 1. A) Bralno razumevanje B) Poznavanje in raba jezika Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M09125111* Osnovna raven NEMŠČINA Izpitna pola 1 A) Bralno razumevanje B) Poznavanje in raba jezika SPOMLADANSKI IZPITNI ROK Petek, 5. junij 2009 /

Mehr

o ZGANJEKUHI V BREZNICI POD LUBNIKOM

o ZGANJEKUHI V BREZNICI POD LUBNIKOM o ZGANJEKUHI V BREZNICI POD LUBNIKOM Lovrenc Sušnik Zganjekuha je pri nas precej razširjena, vendar pa še nimamo o njej nadrobnih opisov. Tako pravi R. Ložar v NS (Narodopisje Slovencev) I, Lj. 1944, 186:»Izrazov

Mehr

Priloga: tujina k vlogi za nemški otroški dodatek za.. Anlage Ausland zum Antrag auf deutsches Kindergeld vom

Priloga: tujina k vlogi za nemški otroški dodatek za.. Anlage Ausland zum Antrag auf deutsches Kindergeld vom Priimek in ime upravičenca za otroški dodatek Name und Vorname der antragstellenden Person Številka za otroški dodatek F K Kindergeld-Nr. Priloga: tujina k vlogi za nemški otroški dodatek za.. Anlage Ausland

Mehr

VINZENZ-RIZZI-PREIS Laudatio von Univ.-Prof. Dr. Petra Hesse

VINZENZ-RIZZI-PREIS Laudatio von Univ.-Prof. Dr. Petra Hesse VINZENZ-RIZZI-PREIS 2009 Laudatio von Univ.-Prof. Dr. Petra Hesse Liebe Preisträger, meine sehr geehrten Damen und Herren! Dragi nagrajenci, spoštovane gospe in gospodje! Wenn eine Nicht-Kärntnerin wie

Mehr

Državni izpitni center. Višja raven. Izpitna pola 1. A) Bralno razumevanje B) Poznavanje in raba jezika. Petek, 30. avgust 2013 / 60 minut ( )

Državni izpitni center. Višja raven. Izpitna pola 1. A) Bralno razumevanje B) Poznavanje in raba jezika. Petek, 30. avgust 2013 / 60 minut ( ) Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M13225211* Višja raven JESENSKI IZPITNI ROK Izpitna pola 1 A) Bralno razumevanje B) Poznavanje in raba jezika Petek, 30. avgust 2013 / 60 minut (35

Mehr

Ludmannsdorf Bilčovs aktuell

Ludmannsdorf Bilčovs aktuell Amtliche Mitteilung Zugestellt durch Post.at Nr./Št. 3 Juni/junij 2015 6. Jahrgang/letnik Amtliches Mitteilungsblatt der Gemeinde Uradno obvestilo občine bilčovs Das ZIEL nicht vergessen, den WEG nicht

Mehr

Osnovna raven NEM[^INA. A: Bralno razumevanje B: Poznavanje in raba jezika. Ponedeljek, 7. junij 2004 / 80 minut (40 + 40)

Osnovna raven NEM[^INA. A: Bralno razumevanje B: Poznavanje in raba jezika. Ponedeljek, 7. junij 2004 / 80 minut (40 + 40) [ifra kandidata: *M04125121* SPOMLADANSKI ROK Osnovna raven NEM[^INA A: Bralno razumevanje B: Poznavanje in raba jezika Ponedeljek, 7. junij 2004 / 80 minut (40 + 40) Dovoljeno dodatno gradivo in pripomočki:

Mehr

Državni izpitni center NEMŠČINA. Izpitna pola 1. A) Bralno razumevanje B) Poznavanje in raba jezika

Državni izpitni center NEMŠČINA. Izpitna pola 1. A) Bralno razumevanje B) Poznavanje in raba jezika Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *P093A22211* ZIMSKI IZPITNI ROK NEMŠČINA Izpitna pola 1 A) Bralno razumevanje B) Poznavanje in raba jezika Četrtek, 11. februar 2010 / 60 minut (30

Mehr

8 Revija. Tomaž Jakof~i~, Franc Tam{e Rudolf Badjura, pisec prvih turisti~nih vodnikov Vzpon na Šinovec INTERVJU: 114. LETO / AVGUST 2009 / 3,20 EUR

8 Revija. Tomaž Jakof~i~, Franc Tam{e Rudolf Badjura, pisec prvih turisti~nih vodnikov Vzpon na Šinovec INTERVJU: 114. LETO / AVGUST 2009 / 3,20 EUR REVIJA ZA LJUBITELJE GORA @E OD LETA 1895 114. LETO / AVGUST 2009 / 3,20 EUR 8 Revija Planinske zveze Slovenije INTERVJU: Tomaž Jakof~i~, Franc Tam{e Rudolf Badjura, pisec prvih turisti~nih vodnikov Vzpon

Mehr

To brošuro poklanjamo našemu prijatelju in pevcu Marku Thalerju. Diese Broschüre widmen wir unserem Freund und Sänger Marko Thaler.

To brošuro poklanjamo našemu prijatelju in pevcu Marku Thalerju. Diese Broschüre widmen wir unserem Freund und Sänger Marko Thaler. Spomini Erinnerungen To brošuro poklanjamo našemu prijatelju in pevcu Marku Thalerju. Diese Broschüre widmen wir unserem Freund und Sänger Marko Thaler. 1 Pogrešamo... Wir vermissen...... da prideš s copatami

Mehr

VALENTIN INZKO. Glasnik sožitja. Zbornik prispevkov in spominov. uredil Janko Zerzer

VALENTIN INZKO. Glasnik sožitja. Zbornik prispevkov in spominov. uredil Janko Zerzer VALENTIN INZKO Glasnik sožitja 1923 2002 Zbornik prispevkov in spominov uredil Janko Zerzer CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 929Inzko V.(082) 323.15(436.5=163.6)(082)

Mehr

BIBLIOGRAPHIE BIBLIOGRAFIJA DER KNJIŽNIH BUCHÜBERSETZUNGEN PREVODOV SLOWENISCHER SLOVENSKE LITERATUR LITERATURE INS V DEUTSCHE NEMŠâINO

BIBLIOGRAPHIE BIBLIOGRAFIJA DER KNJIŽNIH BUCHÜBERSETZUNGEN PREVODOV SLOWENISCHER SLOVENSKE LITERATUR LITERATURE INS V DEUTSCHE NEMŠâINO BIBLIOGRAPHIE BIBLIOGRAFIJA DER KNJIŽNIH BUCHÜBERSETZUNGEN PREVODOV SLOWENISCHER SLOVENSKE LITERATUR LITERATURE INS V DEUTSCHE NEMŠâINO BIBLIOGRAPHIE BIBLIOGRAFIJA DER KNJIŽNIH BUCHÜBERSETZUNGEN PREVODOV

Mehr

Državni izpitni center. Višja raven. Izpitna pola 1. A) Bralno razumevanje B) Poznavanje in raba jezika

Državni izpitni center. Višja raven. Izpitna pola 1. A) Bralno razumevanje B) Poznavanje in raba jezika Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M13125211* Višja raven SPOMLADANSKI IZPITNI ROK Izpitna pola 1 A) Bralno razumevanje B) Poznavanje in raba jezika Ponedeljek, 10. junij 2013 / 60 minut

Mehr

Preisliste w a r e A u f t r a g 8. V e r t r b 8. P C K a s s e 8. _ D a t a n o r m 8. _ F I B U 8. O P O S 8. _ K a s s a b u c h 8. L o h n 8. L e t u n g 8. _ w a r e D n s t l e t u n g e n S c h

Mehr

*M * NEMŠČINA. Osnovna raven. Izpitna pola 1. A) Bralno razumevanje B) Poznavanje in raba jezika. Sreda, 9. junij 2010 / 80 minut ( )

*M * NEMŠČINA. Osnovna raven. Izpitna pola 1. A) Bralno razumevanje B) Poznavanje in raba jezika. Sreda, 9. junij 2010 / 80 minut ( ) Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M10125111* Osnovna raven NEMŠČINA Izpitna pola 1 A) Bralno razumevanje B) Poznavanje in raba jezika SPOMLADANSKI IZPITNI ROK Sreda, 9. junij 2010 /

Mehr

Svetniki in svetnice v slovenskih pregovorih in vremenskih prislovicah.

Svetniki in svetnice v slovenskih pregovorih in vremenskih prislovicah. Svetniki in svetnice v slovenskih pregovorih in vremenskih prislovicah. I. Šašelj Št. Lovrenc ob Temenici. Sv. Makarij, 2. januarja. Kakršno je na sv. Makarij a vreme bilo, takšno prihodnjega kimavca bo.

Mehr

KONTAKT Pfarrblatt Farni list Weihnachten Božič 2015

KONTAKT Pfarrblatt Farni list Weihnachten Božič 2015 KONTAKT Pfarrblatt Farni list Weihnachten Božič 2015 Sie gebar ihren Sohn, den Erstgeborenen, wickelte ihn in Windeln und legte ihn in eine Futterkrippe im Stall. Denn in der Herberge hatten sie keinen

Mehr

*P111A22211* NEMŠČINA. Izpitna pola 1. Bralno razumevanje. Sreda, 8. junij 2011 / 60 minut SPOMLADANSKI IZPITNI ROK

*P111A22211* NEMŠČINA. Izpitna pola 1. Bralno razumevanje. Sreda, 8. junij 2011 / 60 minut SPOMLADANSKI IZPITNI ROK Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *P111A22211* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NEMŠČINA Izpitna pola 1 Bralno razumevanje Sreda, 8. junij 2011 / 60 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki: Kandidat

Mehr

Državni izpitni center. Osnovna raven. Izpitna pola 1. A) Bralno razumevanje B) Poznavanje in raba jezika

Državni izpitni center. Osnovna raven. Izpitna pola 1. A) Bralno razumevanje B) Poznavanje in raba jezika Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M13125111* Osnovna raven SPOMLADANSKI IZPITNI ROK Izpitna pola 1 A) Bralno razumevanje B) Poznavanje in raba jezika Ponedeljek, 10. junij 2013 / 60

Mehr

*N * NEMŠČINA NAVODILA ZA VREDNOTENJE. obdobje REDNI ROK. Torek, 14. maj Državni izpitni center

*N * NEMŠČINA NAVODILA ZA VREDNOTENJE. obdobje REDNI ROK. Torek, 14. maj Državni izpitni center Državni izpitni center *N13125122* REDNI ROK 2. obdobje NEMŠČINA Torek, 14. maj 2013 NAVODILA ZA VREDNOTENJE NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA ob koncu 2. obdobja RIC 2013 2 N131-251-2-2 UVODNA NAVODILA ZA

Mehr

J. Gedan. KLAVIER SPIELEN Heft Ib. Kinderlieder im Fünftonraum. Edition Pian e forte

J. Gedan. KLAVIER SPIELEN Heft Ib. Kinderlieder im Fünftonraum. Edition Pian e forte Gedan KLAVIER SPIELEN Heft Ib Kinderlieder im Fünftonraum Edition Pian e forte 2 Am Abend Nun ol- len ir sin -gen das A - bend - lied und be - ten, daß Gott uns be - hüt Hopp, hopp 2 c c Hopp, hopp, 2

Mehr

Državni izpitni center. Višja raven. Izpitna pola 1. A) Bralno razumevanje B) Poznavanje in raba jezika. Petek, 31. avgust 2012 / 60 minut ( )

Državni izpitni center. Višja raven. Izpitna pola 1. A) Bralno razumevanje B) Poznavanje in raba jezika. Petek, 31. avgust 2012 / 60 minut ( ) Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M12225221* Višja raven JESENSKI IZPITNI ROK Izpitna pola 1 A) Bralno razumevanje B) Poznavanje in raba jezika Petek, 31. avgust 2012 / 60 minut (35

Mehr

Vsak pravilen odgovor je vreden eno (1) točko. Skupno je možno doseči trideset (30) točk. Naloga 1: Wir Kinder vom Bahnhof Zoo

Vsak pravilen odgovor je vreden eno (1) točko. Skupno je možno doseči trideset (30) točk. Naloga 1: Wir Kinder vom Bahnhof Zoo 2 P122-A222-1-3 IZPITNA POLA 1 Vsak pravilen odgovor je vreden eno (1) točko. Skupno je možno doseči trideset (30) točk. Naloga 1: Wir Kinder vom Bahnhof Zoo 1. F 2. R 3. R 4. F 5. F 6. R 7. R 8. F 9.

Mehr

ALLES STIMMT! DELOVNI LISTI ZA GIMNAZIJE. Lekcija 2+ notranja diferenciacija

ALLES STIMMT! DELOVNI LISTI ZA GIMNAZIJE. Lekcija 2+ notranja diferenciacija 1 ALLES STIMMT! DELOVNI LISTI ZA GIMNAZIJE Lekcija 2+ notranja diferenciacija 1 Wie sieht dein Tag aus? Beschreibe deinen Tag in Sätzen. Kako izgleda tvoj dan? Opiši svoj dan v povedih. Um Uhr stehe ich

Mehr

NEMŠKA LITERARNA USTVARJALNOST NA SLOVENSKEM

NEMŠKA LITERARNA USTVARJALNOST NA SLOVENSKEM NEMŠKA LITERARNA USTVARJALNOST NA SLOVENSKEM Polona Žagar - 1 - Vplivi nemščine na slovenski jezik: rokopis/črkopis ortografija/pravopis sintaksa/skladnja besedišče Zapisovanje s črkami SREDNJI VEK: slovenska

Mehr

Državni izpitni center. Izpitna pola 1. Bralno razumevanje

Državni izpitni center. Izpitna pola 1. Bralno razumevanje Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *P133A22211* ZIMSKI IZPITNI ROK Izpitna pola 1 Bralno razumevanje Dovoljeno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese nalivno pero ali kemični svinčnik

Mehr

Wort für Wort. Kauderwelsch Kroatisch. Die wichtigsten Floskeln & Redewendungen. da nein. ne danke

Wort für Wort. Kauderwelsch Kroatisch. Die wichtigsten Floskeln & Redewendungen. da nein. ne danke Die wichtigsten Floskeln & Redewendungen Kauderwelsch Kroatisch Wort für Wort ja da nein ne danke hvala Danke gleichfalls! Hvala tako đer! bitte (Antwort auf Danke) mo lim Danke für... Hvala na... Keine

Mehr

IVAN CANKAR VOLJA IN MOČ V LJUBLJANI 1911 ZALOŽIL L. SCHWENTNER

IVAN CANKAR VOLJA IN MOČ V LJUBLJANI 1911 ZALOŽIL L. SCHWENTNER VOLJA IN MOČ IVAN CANKAR VOLJA IN MOČ V LJUBLJANI 1911 ZALOŽIL L. SCHWENTNER Natisnil A. Slatnar v Kamniku. VSEBINA. Stran Melitta 1 Mira 55 Dana 102 I. Razgovarjali smo se o dogodku, o katerem so obširno

Mehr

Državni izpitni center NEMŠČINA. Izpitna pola 1. A) Bralno razumevanje B) Poznavanje in raba jezika. Petek, 5. junij 2009 / 60 minut ( )

Državni izpitni center NEMŠČINA. Izpitna pola 1. A) Bralno razumevanje B) Poznavanje in raba jezika. Petek, 5. junij 2009 / 60 minut ( ) Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *P091A22211* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NEMŠČINA Izpitna pola 1 A) Bralno razumevanje B) Poznavanje in raba jezika Petek, 5. junij 2009 / 60 minut (30

Mehr

Universität in Ljubljana Fakultät für Verwaltung DEUTSCH I. Wahlfach. pred. Margit Horvath, prof.

Universität in Ljubljana Fakultät für Verwaltung DEUTSCH I. Wahlfach. pred. Margit Horvath, prof. Universität in Ljubljana DEUTSCH I Wahlfach pred. Margit Horvath, prof. Februar 2006 2 KAPITEL 1 Themen: - Entschuldigung, sprechen Sie Deutsch? - Erster persönlicher Kontakt - Am Flughafen (sich begrüßen

Mehr

Dr`avni izpitni center NEM[^INA. Izpitna pola 1. 1 A: Bralno razumevanje 1 B: Poznavanje in raba jezika. Ponedeljek, 31. maj 2004 / 60 minut (30 + 30)

Dr`avni izpitni center NEM[^INA. Izpitna pola 1. 1 A: Bralno razumevanje 1 B: Poznavanje in raba jezika. Ponedeljek, 31. maj 2004 / 60 minut (30 + 30) [ ifra kandidata: Dr`avni izpitni center *P041A22211* SPOMLADANSKI ROK NEM[^INA Izpitna pola 1 1 A: Bralno razumevanje 1 B: Poznavanje in raba jezika Ponedeljek, 31. maj 2004 / 60 minut (30 + 30) Dovoljeno

Mehr

Titel GL Nr. EG Nr. Seite

Titel GL Nr. EG Nr. Seite Index Titel GL Nr. EG Nr. Seite Alles meinem Gott zu Ehren... 615...30 Das ist der Tag, den Gott gemacht... 220...7 Den Herren will ich loben... 261...11 Der du in Todesnächten...257...11 Der Geist des

Mehr

Der zweiundzwanzigste Psalm ¹ ¹. Ich heu le, a ber mei ne Hül fe ist fern Recit. Recit. Ï. Tutti

Der zweiundzwanzigste Psalm ¹ ¹. Ich heu le, a ber mei ne Hül fe ist fern Recit. Recit. Ï. Tutti mein gott arum hast.myr 1/12 Mercoledì 27 Giugno 2012, 23:49:46 Soran 1 Alt 1 Tenor 1 Bass 1 Soran 2 Alt 2 Tenor 2 Bass 2 Der zeiundzanzigste Psalm O. 78 Nr. 3 1809-1847 Andante Ich heu le, a ber mei ne

Mehr

Osnovna raven NEM[^INA. A: Bralno razumevanje B: Poznavanje in raba jezika. Sobota, 28. avgust 2004 / 80 minut ( )

Osnovna raven NEM[^INA. A: Bralno razumevanje B: Poznavanje in raba jezika. Sobota, 28. avgust 2004 / 80 minut ( ) [ifra kandidata: *M04225111* JESENSKI ROK Osnovna raven NEM[^INA A: Bralno razumevanje B: Poznavanje in raba jezika Sobota, 28. avgust 2004 / 80 minut (40 + 40) Dovoljeno dodatno gradivo in pripomočki:

Mehr

*M * NEMŠČINA. Višja raven. Izpitna pola 1. A) Bralno razumevanje B) Poznavanje in raba jezika. Petek, 27. avgust 2010 / 80 minut ( )

*M * NEMŠČINA. Višja raven. Izpitna pola 1. A) Bralno razumevanje B) Poznavanje in raba jezika. Petek, 27. avgust 2010 / 80 minut ( ) Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M10225211* Višja raven NEMŠČINA Izpitna pola 1 A) Bralno razumevanje B) Poznavanje in raba jezika JESENSKI IZPITNI ROK Petek, 27. avgust 2010 / 80

Mehr