VSŠ VIŠJA STROKOVNA ŠOLA MARIBOR KOMUNALNI INŽENIR DIPLOMSKA NALOGA MAJDA HAJNC

Transkript

1 VSŠ VIŠJA STROKOVNA ŠOLA MARIBOR KOMUNALNI INŽENIR DIPLOMSKA NALOGA MAJDA HAJNC Maribor 2009

2

3 DOBA EVROPSKO POSLOVNO IZOBRAŽEVALNO SREDIŠČE VSŠ VIŠJA STROKOVNA ŠOLA MARIBOR KOMUNALNI INŽENIR PREDLOGI ZA IZBOLJŠANJE VARNOSTI PRI DELU KOMUNALNIH DELAVCEV NA KANALIZACIJSKIH OMREŽJIH MAJDA HAJNC Predavatelj- mentor: mag. Slavko Bunderla,univ.dipl.inž.gr. Mentor praktičnega izobraževanja v organizaciji: Boštjan Ivančič, univ.dipl.prav. Organizacija: IVD Maribor p. o. Lektor/ica: Ana Kavčič, učitelj slov. in srb. jezika Prevod v tuji jezik: Prevajanje: us, Dvojka d.o.o. Maribor 2009 DOBA EVROPSKO POSLOVNO IZOBRAŽEVALNO SREDIŠČE

4 ZAHVALA Najprej se zahvaljujem vodji centra v podjetju, kjer sem zaposlena, gospodu Jožetu Loncu, da mi je omogočil študij za komunalno inženirko in somentorju gospodu Boštjanu Ivančiču, ki sta mi s svojim zgledom in s praktičnimi nasveti pomagala pri izdelavi diplomske naloge. Velika zahvala gre tudi gospodu magistru Slavku Bunderlu, mentorju in predavatelju, za nasvete, usmerjanje in pomoč pri izdelavi diplomske naloge, predvsem pa hvala za hitre in strokovne povratne informacije. Vsem iskrena hvala.

5 POVZETEK Usposabljanja za varno in zdravo delo v današnji družbi pripisujemo vedno večji pomen. Z usposabljanjem udeležencev za varno delo lahko v delovnem procesu preprečimo marsikatero nezgodo. Vendar je usposabljanje kompleksen proces. Izvajalec mora poleg veljavne zakonodaje poznati vse morebitne nevarnosti, ki nastajajo pri določeni vrsti dela. Na podlagi teh informacij lahko izvajalec usposabljanja poda določene rešitve za odpravo nevarnosti. Prav tako mora izvajalec dobro poznati naročnikovo podjetje in procese v njem. V svojem diplomskem delu sem analizirana možne nevarnosti, ki se lahko pojavljajo pri delu komunalnih delavcev na kanalizacijskih omrežjih. Pri vsaki nevarnosti sem podala predloge in rešitve za odpravo nevarnih komponent. Pri delu na kanalizacijskih omrežjih gre za fizična dela, dela z ročnim orodjem in dela z gradbenimi stroji. Posebno pozornost moramo posvetiti tudi zavarovanju gradbišča in predvsem osebni varovalni opremi delavcev. Pri usposabljanju delavcev se je izkazalo, da so delavci dovzetni za takšna usposabljanja, radi povedo svoje primere iz prakse in se vključujejo v usposabljanja z različnimi predlogi. Udeleženci so bolj dovzetni za usposabljanja, ki temeljijo na slikovnih materialih, kot so slike in filmi ter radi sodelujejo pri izvajanju praktičnih vaj. Ključne besede: komunalni delavec, kanalizacijsko omrežje, usposabljanje za varno delo, osebna varovalna oprema, predloga usposabljanja, rešitve za izboljšanje varnosti pri delu.

6 ZUSAMMENFASSUNG Der Ausbildung für sichere und gesunde Arbeit wird in der heutigen Gesellschaft eine immer größere Bedeutung zugeschrieben. Mit der Ausbildung der Mitarbeiter für die sichere Arbeit kann im Arbeitsprozess so mancher Unfall vermieden werden. Jedoch ist die Ausbildung ein komplexer Prozess. Der Ausführende muss neben der gültigen Gesetzgebung auch alle möglichen Gefahren kennen, die bei einer bestimmten Art der Arbeit entstehen. Aufgrund dieser Informationen kann der Ausführende der Ausbildung bestimmte Lösungen für die Behebung von Gefahren vortragen. Genauso muss der Ausführende gut das Unternehmen des Auftraggebers und die Prozesse darin kennen.. In meiner Diplomarbeit habe ich mögliche Gefahren analysiert, welche bei der Arbeit von Kommunalarbeitern in Kanalisationsnetzen auftreten können und bei jeder Gefahr Vorschläge und Lösungen für die Behebung der gefährlichen Komponenten erstattet. Bei der Arbeit in Kanalisationsnetzen geht es um physische Arbeit mit Handwerkzeug und Arbeit mit Baumaschinen. Besondere Aufmerksamkeit muss auch der Absicherung der Baustelle und vor allem der persönlichen Schutzausrüstung der Arbeiter gewidmet werden. Bei der Ausbildung der Arbeiter hat sich gezeigt, dass die Arbeiter aufnahmebereit für solche Ausbildungen sind, sie erzählen gern ihre Beispiele aus der Praxis und schließen sich mit verschiedenen Vorschlägen der Ausbildung an. Die Teilnehmer sind eher aufnahmebereit für Ausbildungen, welche auf Bildmaterialien basieren, wie Bilder und Filme und wirken gern bei der Ausführung von praktischen Übungen mit. Schlüsselwörter: Kommunalarbeiter, Kanalisationsnetz, Ausbildung für sichere Arbeit, persönliche Schutzausrüstung, Vorschlag der Ausbildung, Lösungen für die Verbesserung der Sicherheit bei der Arbeit.

7 KAZALO VSEBINE 1 UVOD Opredelitev področja in opis problema Namen, cilji in osnovne trditve Predpostavke in omejitve Predvidene metode dela INŠTITUT ZA VARSTVO PRI DELU IN VARSTVO OKOLJA MARIBOR Inštitut za varstvo pri delu in varstvo okolja Maribor Center za izobraževanje in publicistiko Priprava programov in izvedba usposabljanj ZAKONODAJA NA PODROČJU VARNEGA DELA Zakonodaja na področju varnosti in zdravja pri delu Statistika nesreč pri delu KOMUNALNA DELA Kanalizacijska omrežja Potek del na kanalizacijskih omrežjih in varnostni ukrepi Vzdrževanje kanalizacijskega omrežja in čiščenje s specialnimi vozili Zavarovanje in označitev gradbišča NEVARNA DELA IN NEVARNOSTI NA GRADBIŠČU Zunanji prostor Delo v utesnjenih prostorih Preprečevanje nezgod zaradi zdrsa Nevarnosti pri izvajanju več izvajalcev Preprečevanje nastanka požara NEVARNOSTI V ZVEZI Z DELOVNO OPREMO Delovna oprema oz. sredstva za delo Osebna varovalna oprema USPOSABLJANJE KOMUNALNIH DELAVCEV ZA VARNO IN ZDRAVO DELO Priprava podlag za usposabljanje Načrt za učno enoto Rezultati usposabljanja ZAKLJUČEK VIRI IN LITERATURA... 46

8 KAZALO SLIK Slika 1: Polaganje kanalizacije 21 Slika 1: Zavarovanje jame z jeklenimi opaži Slika 3: Dvigovanje kanalizacijskih cevi z dvigali..22 Slika 4: Opozorilni znaki.25 Slika 5: Neustrezni in ustrezni položaji telesa delavcev..30 Slika 6: Varno premeščanje bremen Slika 7: Osebna varovalna oprema..40 KAZALO GRAFOV Graf 1: Dejavnosti, v katerih je največ nezgod Graf 2: Najpogostejši vzroki nezgod na delovnem mestu... 18

9 1 UVOD 1.1 Opredelitev področja in opis problema V Slovenji se število nezgod pri delu povečuje. V svoji raziskavi bom obravnavala dela komunalnih delavcev na gradbišču. Delavci vgrajujejo, vzdržujejo, popravljajo in opravljajo dela na kanalizacijskem omrežjih. Pretežno bom obravnavala nizka gradbena dela in področja, kjer najpogosteje prihaja do poškodb delavcev. V Sloveniji se z vstopom v Evropsko unijo pri gradbenih delih vse pogosteje pojavljata problem neizobraženosti delavcev in nerazumevanje jezika, kar posledično privede do marsikatere nezgode pri delu. 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve Namen: Najpogostejši problem, zaradi katerega prihaja do poškodb delavcev v gradbeništvu, je premajhna usposobljenost delavcev, neredno periodično usposabljanje in neuporaba osebne varovalne opreme. Namen naloge je analizirati gradbena dela pri izgradnji, pri remontih, vzdrževanju in popravilih kanalizacijskega omrežja in predlagati varnostne ukrepe za komunalne delavce. V podjetju, kjer sem zaposlena, usposabljamo delavce vseh profilov, vendar v poraščajočem trendu gradbenih del, ki se trenutno pojavlja v Sloveniji, izobražujemo vedno več gradbenih delavcev. Med temi profili delavcev usposabljamo vedno več tudi komunalnih delavcev, saj so v tem trenutku v porastu tudi izvajanja komunalnih del. Na podlagi zakonodaje in preteklih usposabljanj bom pripravila predlogo učnega načrta za usposabljanje komunalnih delavcev za varno in zdravo delo. Predloga usposabljanja bo v podjetju lahko tudi praktično izvedena. 9

10 Dobro izdelana podlaga priprava učne ure, ki bi zajemala vse nevarnosti za komunalne delavce in podala rešitve za odpravo le teh, bi lahko pripomogla k zmanjševanju delovnih nezgod. Usposabljanje delavcev pripomore k preprečevanju delovnih nezgod. v kolikor je izvedeno na pravilen in učinkovit način. Cilji naloge so: - analizirati stanje poškodb pri delu v zadnjih letih. - zbrati zakonodajo za varno in zdravo delo, ki jo moramo upoštevati pri gradbenih delih. - poiskati vzroke poškodb pri delu v gradbeništvu. - predlagati predloge za odpravo dejavnikov, ki so najpogosteje vzroki za poškodbe pri delu. - izdelati predlogo učnega načrta, kri bo pripomogel k izboljševanju varnosti pri delu komunalnih delavcev. - predstaviti rešitve za izboljšanje varnosti pri delu na gradbiščih. Trditev: Število poškodb pri delu se najpogosteje pojavlja prav v gradbeništvu. S primernim usposabljanjem komunalnih delavcev lahko neposredno vplivamo na preprečitev marsikatere delovne nezgode. Kadar so delavci na pravilen in razumljiv način poučeni o nevarnostih, ki jim pretijo na gradbiščih, bodo tudi sami bolj previdni pri delu na gradbiščih. Pri upoštevanju navodil za varno delo preprečujemo delovne nezgode. 1.3 Predpostavke in omejitve Področje raziskave bo omejeno na nizka gradbena dela. Obravnavala bom delo na gradbiščih, ki ga bom omejila na delo pri izgradnji in vzdrževanju kanalizacijskih omrežij. Pojem komunalni delavec je širok, v svojem delu bom obravnavala delavce, ki sodelujejo pri gradnjah in vzdrževanjih kanalizacije. Pri tem gre za zemeljska dela, kot so: izkopi, polaganje kanalet, označevanje kanalov oz. cevi, zasipi, zavarovanje gradbišča in podobno. 10

11 1.4 Predvidene metode dela Za ovrednotenje stanja in predlog rešitev za izboljševanje varnosti pri delu gradbenih delavcev bom poiskala rešitve s študijem literature in preučevanjem virov in poročil z metodo deskripcije. Na osnovi zbranih podatkov bom primerjala možne rešitve z metodo komparacije. Podatke bom zbrala in obdelala s pomočjo programskih orodij, tako oblikovno, kot tudi tabelarno in grafično. Na osnovi deskripcije določenih pojavov bodo podane določene rešitve. Pri diplomskem delu gre za mikroekonomsko raziskavo. Na podlagi zbrane teorije in podanih predlogov bom skušala podati določene rešitve in ideje, ki bodo lahko izvedene v samem podjetju. Na koncu bom naredila sintezo obravnavanega področja in s pomočjo tega sprejela ali ovrgla postavljene trditve. V nalogi bo uporabljena tudi induktivno deduktivna metoda. Na podlagi primerov in splošno znanih dejstev bodo podana sklepanja in zaključki za obravnavan primer in obratno. 11

12 2 INŠTITUT ZA VARSTVO PRI DELU IN VARSTVO OKOLJA MARIBOR 2.1 Inštitut za varstvo pri delu in varstvo okolja Maribor Praktični del naloge bo izveden v podjetju Inštitut za varstvo pri delu in varstvo okolja Maribor p.o., krajše IVD Maribor p.o., zato bi bilo smotrno zapisati nekaj značilnosti podjetja. IVD Maribor p.o. je ena od dveh vodilnih podjetij v Sloveniji na področju varstva pri delu in izvajanja okoljskih ter tehničnih elaboratov. IVD Maribor poseduje še tri podružnice: v Ljubljani, Celju in Novi Gorici. Osnovne dejavnosti podjetja so razdeljene po različnih centrih, ti so: center tehničnih pregledov, center komisijskih pregledov, center ekologije in varstva okolja, center požarne varnosti ter center za izobraževanje in publicistiko. Celotno podjetje obvladuje skupna uprava z lastnim računovodstvom. IVD Maribor zaposluje vrsto strokovnjakov z različnih področij; elektrotehnike, strojništva, varstva pri delu, ekonomije in nenazadnje tudi kmalu komunale. Naše prednosti so strokovnost ter predvsem več kot štirideset let delovnih izkušenj, ki se zvesto prenašajo iz generacije v generacijo. Podjetje veliko sredstev namenja nenehnemu izobraževanju ter izpopolnjevanju na vseh področjih. Na osnovi trdega dela in bogatih izkušenj si je podjetje od leta 2004 pri Slovenski akreditaciji pridobilo kar tri listine na področju pregledov vozil za prevoz nevarnega blaga, kontroli dvigal in na področju meritev hrupa, gradbene fizike ter emisij in imisij vzorčevanje in kemične analize. IVD Maribor ima cilj postati na področju varnosti in zdravja pri delu, požarne varnosti, varnosti strojev in naprav, varstva okolja ter usposabljanja, vodilna organizacija po strokovnosti, kakovosti in obsegu dela, sposobna sprejemati najzahtevnejše strokovne izzive tudi izven Slovenije. 12

13 Storitve, ki jih opravlja IVD Maribor, so namenjene zagotavljanju varnosti in zdravja ljudi, varstvu okolja ter požarni in eksplozijski varnosti. IVD Maribor je ena največjih institucija z dolgoletno tradicijo. Vrhunski strokovnjaki, sodobna oprema, celovitost ponudbe in akreditirani postopki zagotavljajo strankam zanesljiv poslovni odnos in kakovostne storitve. Na osnovi vseh izpolnjenih pogojev ima IVD Maribor več odločb in pooblastil ter dovoljenj za opravljanje storitev, ki so jih izdali: Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Ministrstvo za notranje zadeve, Ministrstvo za obrambo, Ministrstvo za gospodarstvo, Ministrstvo za zdravstvo, Ministrstvo za okolje, prostor in energijo RS Center za izobraževanje in publicistiko V centru za izobraževanje in publicistiko nudimo programe za usposabljanje in preverjanje znanja delavcev za: varno in zdravo delo, varstvo pred požarom, rokovanje in prevoze nevarnih snovi in kemikalij (ADR), uporabo različne delovne opreme (viličarji, dvigala, gradbena mehanizacija, energetske naprave itd.). Organiziramo različne posvete, tečaje, seminarje in delavnice za: strokovne izpite iz varnosti in zdravja pri delu, strokovne izpite iz varstva pred požarom, svetovalce za kemikalije, koordinatorje na gradbiščih itd.. Strankam nudimo svetovanje, različne varnostne znake v obliki nalepk in tabel za označevanje nevarnosti na delovnih mestih. Za potrebe slušateljev naših usposabljanj pripravljamo strokovno gradivo. Odlikuje nas fleksibilnost, mobilnost in prijaznost do strank. Z vseh naštetih področij usposabljanj imamo štirideset let izkušenj. Trudimo se ter stremimo k zagotavljanju delavcem prijaznega okolja. 2.3 Priprava programov in izvedba usposabljanj Center za izobraževanje in publicistiko zaposluje 5 delavcev, 3 strokovne delavce, tajnico ter referentko prodaje. Organiziranje in izvedba usposabljanj je kompleksen proces, ki zahteva usklajevanje in timsko delo celotne ekipe. 13

14 V centru smo združeni delavci vseh generacij; tako nam uspe združiti pridobljene izkušnje z naprednimi idejami nove generacije. Pri delu moraš delovati fleksibilno in se prilagajati novim trendom na trgu dela. Tudi na tem področju nas pesti vedno večja konkurenca, zato se zelo trudimo ostati med vodilnimi v Sloveniji. Izvedbo usposabljanj nam lajša vedno več zunanjih strokovnjakov - sodelavcev, ki pokrivajo zelo specifična področja. To so: varno delo z eksplozivi, prevoz nevarnega blaga, varno delo z nevarnimi kemikalijami ter specifičnimi stroji; dvigali, viličarji, ipd. Usposabljanje zahteva pripravo dela po naslednjih stopnjah: - analizo naročnika ter analizo poškodb pri delu v njihovem podjetju, - načrt za učno enoto, - priprava specifičnega vprašalnika za naročnika, - izvedbo usposabljanja, - izpolnitev zapisnika o teoretičnem in praktičnem usposabljanju, - anketo o usposabljanju pri naročniku, - analizo usposabljanja in - izdajo potrdil o uspešno izvedenem usposabljanju. Pri pripravi programov usposabljanj je največ časa posvečeno pripravi učnega načrta. Pri tem gre za usklajevanje zakonodaje s področja varnega in zdravega dela s prakso delo v podjetjih. Potrebno je analizirati delovni proces, poiskati možne nevarnosti, ki se pojavljajo v podjetju ter podati natančna in jasna navodila za odpravo nevarnosti in upoštevanje varnostnih zahtev. 14

15 3. ZAKONODAJA NA PODROČJU VARNEGA DELA 3. 1 Zakonodaja na področju varnosti in zdravja pri delu Na področju varnosti in zdravja pri delu trenutno v Sloveniji upoštevamo preko 53 zakonov in podzakonskih aktov. Zakonodajo ureja Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ki tudi ustreznim inštitucijam dodeli pooblastilo za izvajanje nalog iz varnosti in zdravja pri delu. Med krovne zakone, ki urejajo varnost in zdravje pri delu, štejemo: - Zakon o varnosti in zdravju pri delu, - Pravilnik o načinu izdelave izjave o varnosti z oceno tveganja, - Zakon o delovnih razmerjih, - Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, - Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, - Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen, - Pravilnik o varnosti in zdravju pri delu s slikovnim zaslonom, - Pravilnik o osebni varovalni opremi, ki jo delavci uporabljajo pri delu, - Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme, - Pravilnik o varnostnih znakih, - Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih, - Pravilnik o osebni varovalni opremi, - Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih itd. Zgoraj naštete zakone bom uporabljala pri izdelavi naloge, zato je smotrno, da obravnavam le tiste, ki so povezani s konkretnim problemom. Osnova zakonov, pravi Brezovar (2004, str. 17), je zavarovanje delavca in njegovega življenja, zato večji del zakonov prinaša obvezna pravila ravnanja in to predvsem za delodajalca. Njegova ključna dolžnost je, da postavi učinkovit sistem za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu ter da ves čas skrbi za njegovo resnično in nemoteno delovanje. Zakon o varnosti in zdravju pri delu, ki ga lahko štejemo kot osnovo za vse podzakonske akte, določa: 15

16 - pravice in dolžnosti delodajalcev in delavcev, - ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu, - organe, pristojne za varnost in zdravje pri delu, - zakon se uporablja v vseh dejavnostih in za vse osebe, ki so zavarovane. Med dolžnostmi in pravicami tako delodajalcev in delavcev bom izpostavila prav usposabljanje delavcev. Brezovar navaja (2004, str. 20), da so glavne pravice delavcev: - odkloniti delo, če delavec ni obveščen o vseh nevarnostih v praksi pa jih zaznava. - odkloniti delo, če ni bil prvič ali periodično zdravstveno pregledan. - odkloniti delo, če mu grozi neposredna nevarnost za življenje in zdravje, ker niso bili izvedeni vsi varnostni ukrepi. - odkloniti delo, če dela več kot polni delovni čas, ter bi mu takšno delo po navodilih zdravnika poslabšalo zdravstveno stanje. - ob nevarnosti lahko ukrepa po svojih zmožnostih oz. zapusti delovno mesto, če mu preti nevarnost. Med dolžnosti delavca pa spadajo: - upoštevati mora vse varnostne ukrepe. - uporabljati mora vsa predpisana sredstva in opremo za osebno varnost. - odzvati se mora na zdravstvene preglede. - obveščati mora delodajalca o vseh pomanjkljivostih, škodljivostih, do katerih prihaja na delovnem mestu. - sodeluje z delodajalcem in varnostnimi inženirji z namenom izpostaviti varnost na delovnem mestu. Tudi delodajalec mora sprejeti določene varnostne ukrepe, med katerimi Brezovar (2004, str. 18) navaja naslednje najpomembnejše: - določiti strokovnega delavca za varnost pri delu, - določiti pooblaščenega zdravnika, - sprejeti ukrepe požarnega varstva, - sprejeti ukrepe prve pomoči in evakuacije, - izdelati navodila za varno delo, 16

17 - usposabljati za varno delo, - obveščati delavce o nevarnostih, - zagotavljati periodične preiskave delovnega okolja in delovne opreme, - zagotavljati zdravstvene preglede delavcev, - izdelati in sprejeti izjavo o varnosti z oceno tveganja. 3.2 Statistika nesreč pri delu Inšpektorat RS za delo vsako leto objavi statistične podatke o nezgodah pri delu. Delodajalec mora v skladu z zakonodajo prijaviti vsako nezgodo pri delu, ki ima za posledico odsotnost delavca tri zaporedne delovne dni ter vsako smrtno poškodbo. Inšpektorat analizira poškodbe pri delu glede na: - število nezgod posameznega leta, - število poškodovancev glede po starostnih skupinah, - število smrtnih poškodb, - ure smrtnih nezgod, - glede na dan v tednu ipd. Inšpektorat RS navaja na svoji spletni strani (Inšpektorat RS, 2008), da se je število poškodb pri delu od leta 2004 od do leta 2007 povzpelo na Pri tem sledi, da se poškodbe pri delu vsako leto povečujejo ter prav tako poškodbe, ki imajo za posledico smrtni izid. Graf 1: Dejavnosti v katerih je največ nezgod Dejavnosti v katerih je največ nezgod Vir: Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve 2008 gradbeništvo proizvodnja kovinskih izdelkov javna uprava proizvodnja strojev in naprav proizvodja kovin druge poslovne dejavnosti 17

18 Iz gornjega grafa je razvidno, da se največ nesreč pri delu zgodi prav v gradbeništvu. Med gradbena dela spadajo tudi vsa komunalna dela. Za izvedbo usposabljanj pa ima največji pomen prepoznati dejavnike, ki vplivajo, da do nesreč prihaja. Na podlagi statističnih podatkov razberemo dejavnike, jih analiziramo in podamo rešitve za odpravo dejavnikov, ki v pretežni meri vplivajo na nastanek nezgod. Smotrno je v vsakem podjetju voditi evidenco poškodb pri delu, še pomembneje pa je narediti analizo in podati rešitve za odpravo vseh nevarnih dejavnikov. Kljub vsemu je boljše preventivno usposabljanje delavcev, čeprav nam prav določene nesreče podajo nove tehnološke rešitve. Graf 2: Najpogostejši vzroki nezgod na delovnem mestu Najpogostejši vzroki nezgod na delovnem mestu zdrs, spotik, padec izguba nadzora nad predmetom dela (ki ga nosimo, prmikamo ipd.) izguba nadzora nad strojem, trans.sred., oz. ravnanje z opremo, orodjem, predmeti, živali zdrs, padec, rušenje materiala razbitje, razpok, razcepitev materiala zdrs, padec oseb na istem nivoju izguba nadzora nad ročnim orodjem (motoriziranim ali ne) Vir: Ministrstv za delo, družino in socialne razmere 2008 Iz grafa je razvidno, da so najpogostejši vzroki za nesreče prav zdrsi, padci in spotiki delavcev ter v gradbeništvu predvsem poškodbe pri uporabi delovne opreme in strojev. 18

19 4. KOMUNALNA DELA 4.1 Kanalizacijska omrežja V današnjem naglem razvoju je prišlo tudi v gradbeništvu do novejših in sodobnejših metod na vseh področjih. Novosti so prepoznavne predvsem v materialih, postopkih dela, delovnih pripomočkih ipd. Bunderla (2005,m str. 55) navaja, da v glavnem ločimo mešani in ločeni kanalizacijski sistem. Med materiale, ki se najpogosteje uporabljajo pri gradnji kanalizacijskega omrežja, prištevamo: - plastične materiale, - keramične materiale, - betonske in vlaknato cementne materiale. Za vse navedene materiale moramo upoštevati predpisane standarde za določeni material. Pri izgradnji kanalizacijskega omrežja ločimo naslednje elemente (Bunderla, 2005 str. 59): - vstopne elemente (elementi za vstope in izstope v omrežje), - cevi, - jaške (namenjeni za prezračevanje, kontrolo in vzdrževanje), - kontrolne odprtine, - višinske premostitve, - objekte za križanje, - razbremenilne objekte, - odvzemne postaje za greznično blatnico in - hišne priključke. 4.2 Potek del na kanalizacijskih omrežjih in varnostni ukrepi Pri zagotavljanju varnega dela na gradbišču je pomembno, da poznamo vse delovne postopke, po katerih poteka izgradnja kanalizacijskega omrežja. Gradnja kanalizacijskega omrežja poteka po slednjih stopnjah: - zakoličenje terena, - dostava materiala na gradbišče, - skladiščenje materiala na gradbišču, - izkop jarka za cevovod, - spuščanje cevi v jarek, 19

20 - polaganje cevovoda, - spajanje cevovoda, - rezanje cevi na dolžino, - priprava jaškov in revizijskih komor, - zasipavanje. Pri izgradnji kanalizacijskega omrežja je prvotno potrebno izbrati vrsto kanalizacijskega omrežja. Kanalizacijsko omrežje je sestavljeno iz slednjih komponent: cevi, jaškov, črpalnih jaškov in ponikovalnic. Danes prevladujejo vodotesne betonske in armiranobetonske cevi, katerih lastnosti so (Stavbar IGM, 2009): - daljša življenjska doba, od let, - povečana vodotesnost, - debelejše stene cevi, - integrirano gumijasto tesnilo. Betonske cevi se proizvajajo od 200 mm do 2200 mm in so različnih dolžin. Pred pričetkom del je sprva potrebno zavarovati gradbišče in urediti primerno signalizacijo, v kolikor bodo dela potekala v bližini prometnih poti. Projektanti določijo: - traso kanalizacijskega omrežja, - širino gradbene jame, - nagib brežin, - materiale in utrditev posteljice, - način zasipavanja jame. 20

21 Slika 1: Polaganje kanalizacije Vir: Nivo PGM Žalec, 2009 V pričetku izkopavanja izstopajo globoka zemeljska dela. Pri tem uporabljamo stroje za izkope zemlje bagre, je pa tudi veliko ročnega dela in uporabe ročnega orodja. Ročno delo pride na vrsto, kadar smo v bližini drugih komunalnih vodov, ki so označeni z določenimi trakovi. Pri izkopih gre za izkope z razpiranjem in odkopavanjem zemlje od zgoraj navzdol. Za varno izvajanja del je potrebno uporabiti gotove jeklene opaže, kot kaže slika 2. Slika 2: Zavarovanje jame z jeklenimi opaži Vir: Nivo PGM Žalec,

22 Opaž za razpiranje bočnih strani izkopa mora segati najmanj 20 cm nad teren, kar preprečuje zasutje jame in poškodbo delavcev, ki opravljajo dela v kanalu. Izkope v globini več kot sto centimetrov je potrebno obvezno narediti ob izvajanju varnostnih ukrepov, ki preprečujejo zrušitev zemeljske plasti z bočnih strani in vsip izkopanega materiala. Pri tem namestimo varnostno ograjo, visoko vsaj 100 cm. Ko je jama pripravljena, ob robovih jame naredimo prostor vsaj 100 cm, na katerem ne odlagamo nepotrebnega materiala. Cevi, ki so pripravljene za vgradnjo, morajo biti položene kot pri začasnem skladiščenju; to je na ravni in čvrsti podlagi, podprte z lesenimi zagozdami in tvorijo simetrične vrste. Ko je jama pripravljena, sledi polaganje cevi. Cevi se navadno polagajo strojno z dvigali, kot kaže slika 3. Cevi se dvigujejo z dvema jeklenima ali najlon vrvema preko droga, ali pa se cevi premeščajo s prirejeno enakokrako jekleno vrvjo. Baze betonskega jaška se premeščajo s prirejeno trikrako jekleno vrvjo ali verigo in kleščami. Pri polaganju cevi z delovnimi stroji morajo upravljalci strojev biti usposobljeni za delo s stroji, na gradbišču pa zagotovimo, da se v delovnem območju stroja delavci ne gibljejo. Slika 3: Dvigovanje kanalizacijskih cevi z dvigali Vir: Stavbar IGM, 2009 Pred polaganjem cevi se prepričamo, da smo umaknili ves grobi material, dno gradbene jame mora biti homogeno in suho. Posteljico predhodno utrdimo po zahtevah geomehanika. Padci dna morajo ustrezati projektu, pri mestih spoja morajo biti izvedene poglobitve za spojne cevi. Po pripravljeni posteljici za polaganje cevi pazimo, da je jama širša v tako imenovanem mufenskem delu, to je pri spojih. 22

23 Posteljica mora biti v tem delu poglobljena. To poglobitev imenujemo glavična jama. Cevi se pripravijo za montažo tako, da se na peresnem delu premaže s specialno mastjo. Tesnila zagotavljajo neprepustnost cevi in služijo za spajanje. Spajanje lahko izvedemo strojno s tako imenovanimi hidravličnimi črpalkami. Cevi se skladiščijo ob trasi gradbišča po posebnih navodilih proizvajalca. Ko so cevi položene, se izvede preizkus tesnosti in zasip. Zasip se izvede z izkopanim materialom. Prve plasti se utrjujejo z manjšimi valjarji, naslednje končne pa s težjimi valjarji z vmesnim močenjem materiala. Pri montaži kanalizacijskega omrežja moramo upoštevati standard SIST EN Ta standard določa tudi preizkus tesnosti omrežja. 4.3 Vzdrževanje kanalizacijskega omrežja in čiščenje s specialnimi vozili Kanalizacijsko omrežje je potrebno redno vzdrževati. Pri vzdrževanju kanalizacijskih omrežij je mislimo na redno čiščenje in popravila kanalizacijskega voda. Čiščenje in vzdrževanje kanalizacijskega omrežja poteka s tako imenovanimi specialnimi vozili. Specialna vozila so sestavljena iz osnovnega pogonskega agregata, cisterne za čisto in fekalno vodo ter tlačne in vakuumske črpalke. Izvajanje del z specialnimi vozili poteka po sledečih korakih: - specialno vozilo upravlja samo voznik z ustrezno licenco kategorijo, le ta je istočasno vodja skupine. - vodja skupine razdeli delo med zaposlene. - skupinovodja skrbi za varno namestitev vozila ob mestu naloge. - skupinovodja skrbi, da vsi zaposleni nosijo predpisano osebno varovalno opremo in jim daje napotke za varno delo. - skupinovodja poskrbi, da je delovni prostor pravilno zavarovan pred okolico in označen. - pri samem čiščenju in vzdrževanju kanalizacijskega omrežja je potrebno prvotno ustrezno prevetriti oz. prezračiti kanalne vode. - prevetritev oz. prezračitev vodov poteka tako, da se na naslednjem revizijskem jašku odpre pokrov ter počaka, da se kanal prevetri oziroma prezrači. - jašek oziroma objekt je potrebno ustrezno označiti in signalizirati. - ob nalivu se sestop v jaške prepreči. 23

24 - sestop v jaške z velikim naklonom se dovoli le izključno z navezo ter dodatnim varovanjem delavca. - kanale se čisti in vzdržuje v skladu s potrebo. - med deli skupinovodja nadzira, če je pritisk v cevi ustrezen. - v primeru motenj skupinovodja takoj prekine z delom. - ob zaključku del se varno odstrani z gradbišča in zaključi z delom ter pregleda specialno vozilo (čiščenje vozila, pregled vozila, priprava vozila na nadaljnje delo). 4.4 Zavarovanje in označitev gradbišča Pri delih na začasnih in premičnih gradbiščih je potrebno upoštevati Uredbo o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih (Ur. list RS, št. 03/2002), ki nalaga, da je potrebno pred pričetkom del sprejeti: - varnostni načrt. - določiti koordinatorja za varnost in zdravje pri delu v fazi priprave projekta. - določiti koordinatorja za varnost in zdravje pri delu v fazi izvajanja projekta kadar je predvideni obseg dela več kot 500 delavcev dnevno ali je predvideno trajanje dela, ki je daljše od trideset delovnih dni in hkrati dela več kot dvajset delavcev. Naročnik ali nadzornik projekta morata pred začetkom dela na gradbišču zagotoviti izdelavo varnostnega načrta (Tratnik et al., 2002). Pred pričetkom dela sta velikega pomena zavarovanje gradbišča in priprava na nadaljnjo gradnjo. Posebno je pomembno urediti gradbišče na terenu, kjer se odvija promet oz. imajo dostop drugi udeleženci v prometu, pešci ali kolesarji. V prilogi IV Uredbe je navedeno, da mora biti vsako gradbišče na prostem zavarovano proti okolici s polnimi ograjami ali lovilnimi odri ali mrežami ter zaščitnimi nadstreški. Vsi vhodi in izhodi na gradbišče ter evakuacijske poti morajo biti urejene tako, da omogočajo neovirano in varno izvajanja vseh del. Urejene morajo biti tako, da onemogočajo vstop nezaposlenim osebam. Prehodi na gradbišče morajo biti prosti, dovolj široki, redno očiščeni in vzdrževani ter ustrezno osvetljeni. Prav tako morajo biti proste vse evakuacijske poti ter označene s posebnimi znaki. Vsi evakuacijski izhodi morajo biti v času del odklenjeni. 24

25 Pri vhodu na gradbišče mora biti izobešen gradbiščni red, tabla s podatki o gradnji (investitor, izvajalec, številka gradbenega dovoljenja, odgovorni vodja gradbišča, koordinator za varnost in zdravje pri delu) ter varnostni znaki. Varnostni znaki so razvrščeni v štiri glavne skupine (Zorec, et.al., 2002): - prepovedi so rdeče barve. - opozorila so rumene barve. - zapovedi in obvestila so modre barve. - reševalna obvestila so zelene barve. Slika 4: Opozorilni znaki Vir: Priročnik za varno in zdravo delo 2002 (str. 87 ) Za označevanje gradbišč v večini primerov uporabimo gradbiščno tablo na kovinski podlagi, ki kljubuje vremenskim razmeram, s sledečo vsebino: - vstop nezaposlenim prepovedan, - hitrost vožnje 10 km/h, - prepovedi (kajenje, uporabe odprtega ognja, zadrževanja pod dvignjenimi bremeni ipd.), - obvezne uporabe (zaščitnih rokavic, obutve, čelade, varnostnega pasu ipd.), 25

26 - opozorila (pozor viseče breme, pozor delo na višini, pozor nevarnost padca v globino ipd.), - ter označevanje evakuacijskih poti z odsevnimi piktogrami smeri evakuacije oseb v primeru požara. 26

27 5. NEVARNA DELA IN NEVARNOSTI NA GRADBIŠČU 5.1 Zunanji prostor Pri delu na prostem moramo upoštevati tako imenovane parametre za toplotno udobje. V naši zakonodaji je potrebno upoštevati Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih. Kriterije za toplotno udobje določa standard SIST EN ISO Za določanje stanja zraka v prostoru moramo meriti tako imenovano efektivno temperaturo (Drusany, 1999), ki je v funkcijski zvezi s sledečimi parametri: - temperatura, - relativna vlažnost, - hitrost zraka v prostoru. Toplotno ugodje delavcev dosežemo tako, da zagotovimo takšno kombinacijo tistih parametrov, ki jih v danem primeru najlažje spreminjamo. Toplotno ugodje se spreminja z: - naporom pri delu oz. intenzivnostjo dela, - izolativnostjo oblačil, - toplotnimi razmerami v okolju. Toplotno ugodje najlažje dosegamo s primerno obleko in obutvijo delavcev. Pri zunanjih delih moramo upoštevati vlažnost zraka in hitrost zraka. 5.2 Delo v utesnjenih prostorih Pri izgradnji kanalizacije in jaškov je potrebno narediti izkop relativno globoke jame. Pri vgrajevanju jaškov in preverjanju jaškov je delo otežkočeno predvsem zaradi utesnjenosti prostora. Največje nevarnosti pri delu v utesnjenih prostorih so (Nose, et.al., 2002) možnosti padca v globino, nezadostno prezračevanje, vdori onesnaženega zraka, pomanjkanje kisika ter omejen vhod in izhod. Da se ubranimo nevarnostim del v utesnjenih prostorih, si lahko pomagamo s sledečimi tehnikami: - nadomestiti potrebo po vhodu v utesnjen prostoru z daljinsko vodenimi kamerami. 27

28 - nadomestiti nevarne materiale z manj nevarnimi ( uporaba barv na vodoodporni osnovi, uporaba negorljivih topil ipd.). - izbor varnih tehnik dela (npr. delo z orodjem, ki se ne iskri). - omejeno delo na časovne intervale. - osebna varovalna oprema. 5.3 Preprečevanje nezgod zaradi zdrsa Statistika kaže, da se največ delovnih nezgod v gradbeništvu zgodi prav zaradi zdrsov, spotikov, padcev ipd. Te možnosti nesreč lahko velikokrat preprečimo s pozornostjo delavcev, opozorilnimi znaki, osvetljenostjo delovnih prostorov ter primerno osebno varovalno opremo. Na zdrse vplivajo trije pomembni faktorji: material tal, material podplata in vmesni medij. 5.4 Nevarnosti pri izvajanju več izvajalcev Po osamosvojitvi Slovenije je v naši državi prišlo do sprememb tudi v gradbeništvu. Pogosteje se pojavlja, da na gradbišču dela ne izvaja samo eno gradbeno podjetje, ampak dela izvajajo manjši in številčnejši izvajalci. Zakon nalaga, da se pred pričetkom del sklene tako imenovan pisni sporazum, s katerim izvajalci sprejmejo ukrepe za zagotavljanje ukrepov varstva pri delu in določijo odgovorno osebo za izvajanje teh ukrepov. Te ukrepe, po uredbi, ki je v veljavi od leta 2002, preverjajo tudi koordinatorji za varnost in zdravje pri delu. V varnostnem načrtu, ki se predloži tudi inšpekciji dela pred pričetkom del, je opredeljena tudi dovoljenost sočasnosti del in natančen terminski plan. Za izboljšanje varnosti pri delu, pri delovanju več izvajalcev, je potrebno že pred pričetkom gradnje določiti natančne roke za izvajanje posameznih del, zagotoviti odlično koordinacijo del in upoštevati vse varnostne ukrepe. 5.5 Preprečevanje nastanka požara Na gradbiščih imamo velikokrat opraviti z vnetljivimi tekočinami ter odprtim ognjem. 28

29 Vnetljive tekočine so pogosto olja za mazanje in gorivo za različna delovna orodja, odprti ogenj pa se uporablja pri varjenju ipd. Na gradbišču poskrbimo (Gajić, et.al., 2008) za: - usposobljene delavce iz varstva pred požarom. - pri delu z odprtim ognjem obvezno umaknemo vse vire vžiga (kajenje, vžigalice, ipd). - na gradbišču mora biti zadostno število gasilnih sredstev (pregledanih in označenih). - po končanju del upoštevamo vse varnostne ukrepe (preveriti, da so izključene vse električne naprave, pravilno odstranjeni vsi odpadki). 29

30 6. NEVARNOSTI V ZVEZI Z DELOVNO OPREMO 6.1 Delovna oprema oz. sredstva za delo Delovna oprema, ki jo uporabljamo pri delu, lahko prav tako povzroči določene nevarnosti. Pri gradnji kanalizacijskih omrežij se uporabljajo različni delovni stroji, ICB stroji za izkope zemlje, lestve, vrtalni stroji ipd. Pri uporabi delovne opreme gre predvsem za sledeče nevarnosti: - vibracije, - hrup, - možnosti zdrsa in padca z delovnih odrov in lestev, - poškodbe z delovnimi stroji, - nepravilen položaj delavca pri delu s stroji. Hrup je pri komunalnih delih spremljajoč dejavnik. Hrup ali ropot (Drusany, 1999) ogroža delavčevo zdravje, ker povzroča motnje v ravnotežju, šumenje v ušesih, glavobol, nespečnost in slabost. Predvsem pa hrup deluje na delovanje srca in ožilja. Hrup se meri v db (decibelih), škodljivost hrupa je odvisna od jakosti hrupa, frekvence, predvsem pa od trajanja hrupa. Pri delu s stroji pa poleg hrupa nenehno nastajajo vibracije. Količina vibracij, ki jih prejme delujoči delavec, je odvisna od mesta nihanja, smeri nihanja, frekvence nihanja in trajanjem nihanja. Ponavljajoče in močne vibracije vplivajo na delavčevo zdravje, predvsem na zapestje in okostje, notranje organe, želodec, glavo ter ožilje. Kadar je delavec izpostavljen nenehnim vibracijam, lahko preide v obdobje poklicne bolezni. Da se zoperstavimo vibracijam, uporabljamo kvalitetno orodje, delo opravljamo s konstantnimi odmori, dela ne smejo opravljati mlajši delavci in ženske. Pri komunalnih delih se poleg delovne opreme uporabljajo delovne lestve. Prvo, za kar mora poskrbeti delodajalec, je, da imajo vse lestve A test. Najbolje poskrbimo za varnost pri uporabi delovnih lestev tako, da: - pred vsako uporabo vizualno pregledamo lestev ter preverimo, da je brezhibna, kompletna in nepoškodovana. - da jih uporabljamo na stabilnih in nedrsečih tleh. - da je delavec zdravstveno sposoben za delo na višini. 30

31 - da so lestve naslonjene na stabilno oporo,. - da je kot prislanjanja da se delavec vzpenja le do predzadnjega klina. - da vrhnji del lestve sega 75 cm čez rob. - da delavec uporablja osebno varovalno opremo; varnostni pas in varnostno čelado. Pri zemeljskih delih se poleg manjših delovnih strojev uporabljajo tudi stroji za izkop zemlje; tako imenovani stroji težke gradbene mehanizacije. S temi stroji lahko upravljajo le delavci, ki so usposobljeni za dela s stroji težke gradbene mehanizacije. Veliko bolezni delavcev pa izhaja iz nepravilne drže med delom. Te oblike bolezni se pokažejo po določeni periodi dela, v katerem je delavec v nepravilnem položaju. Iz tega izhajajo predvsem okvare v delavčevi hrbtenici. Delavcu moramo pri delu zagotoviti dovolj prostora za delo, hrbtenica mora biti v zravnanem položaju, bremena dvigujemo s počepa ipd. Spodnja slika prikazuje na levi strani neustrezne in desni strani ustrezne položaje telesa pri delu. Slika 5: Neustrezni in ustrezni položaji telesa delavcev Vir: Varnostno tehniški priročnik 1999 (str. 132) 31

32 6.2 Osebna varovalna oprema Osebna varovalna oprema je (Horvat, 2007) vsaka oprema, ki jo delavec nosi oziroma uporablja pri svojem delu. Tudi v Sloveniji se je v zadnjih letih pojavil velik napredek pri proizvodnji in uporabi osebne varovalne opreme. Tu ne gre zgolj več za nekaj vrst delovnih čevljev, naušnikov in čelade, ampak je razvoj tehnologij in materialov naredil velik preskok. Tako ima danes delodajalec velik nabor osebne varovalne opreme, s svojimi strokovnimi delavci, varnostnimi inženirji in predstavniki delavcev pa izbere tisto opremo, ki je primerna za njihovo vrsto dela. Osebna varnostna oprema je zadnji varnostni ukrep pri zagotavljanju varnega dela, kar pomeni, da mora delodajalec sprva poskrbeti za varno delo z izborom primerne tehnologije in sredstev za delo. Osebna varovalna oprema je prav tako standardizirana. Standard je na podlagi konsenza sprejet tehnični dokument. Navaja splošna in uporabna pravila, navodila in značilne lastnosti za osebno varovalno premo. Slovenski standardi imajo oznako SIST EN. Osebna varovalna oprema se navede v izjavi o varnosti za vsako delovno mesto posebej. Osebno varovalno premo mora delodajalec delavcem zagotoviti brezplačno, s tem pa lahko zahteva, da je obvezni element v delovnem procesu. Pri osebni varovalni opremi mora delodajalec paziti, da je primerno izbrana, da je delavec poučen o uporabi in jo uporablja skladno z navodili ter da se pravilno prilega in vzdržuje. V Slovenski zakonodaji se uporablja Pravilnik o osebni varovalni opremi (Ur. list RS, št. 29/05) ter mnogi podzakonski akti ter njihove spremembe. V uporabi so tudi predpisani seznami standardov, ki prevzemajo harmonizirane evropske standarde, katerih uporaba ustvari domnevo o skladnosti osebne varovalne opreme z zahtevami pravilnika. Pri osebni varovalni opremi lahko v grobem govorimo o opremi za zaščito: - glave (ušes, oči, lobanje), - rok, - nog, - telesa. 32

33 7. USPOSABLJANJE KOMUNALNIH DELAVCEV ZA VARNO IN ZDRAVO DELO 7.1 Priprava podlag za usposabljanje Usposabljanja za varno in zdravo delo morajo potekati (Jurjavčič, 2004) v treh osnovnih korakih: pripravi, izvedbi in kontroli. Priprava usposabljanja je kompleksen proces, saj se za vsako učno uro posebej pripravi učni načrt. Pri pridobivanju pooblastil za usposabljanja na teh področjih mora vlagatelj predložiti program usposabljanja, ki ga mora načrtno izvajati. Učni načrt pa se spreminja tako rekoč za vsako skupino delavcev, saj se prilagodi organizaciji in delu, katerega delavci opravljajo. Učni načrt je osnovno orodje za realizacijo učnega procesa in ga sestavljajo: - učni cilji in smotri, - izbira izobraževalnih področij, - časovni okvir za izvedbo učnega procesa, - koncentracija učnih vsebin glede na posamezne oblike dela, - organizacija učnih vsebin, - vrstni red obravnave tematskih celot, - struktura učnih vsebin ipd. Pri usposabljanjih moramo upoštevati tako imenovana pedagoško andragoška načela in pristope. Ta načela in pristopi se venomer spreminjajo in posodabljajo, vendar lahko med poglavitne uvrstimo načelo sodobnosti in aktualnosti, načelo zavestne aktivnosti, načelo povezanosti teorije s prakso, načelo nazornosti, načelo sistematičnosti in postopnosti, načelo trajnosti znanja, spretnosti in navad in načelo racionalnosti in ekonomičnosti. Pri izdelavi učnega načrta različni avtorji predlagajo različne načrte, vendar do bistvenih razlik ne prihaja. Ko preidemo iz učne enote na samo izvedbo usposabljanja, lahko prav tako uporabljamo različne metode razlage. Vsaka od metod ima svoje zakonitosti in lastnost,i pa vendar je morda smotrno, da jih omenim. Danes najpogosteje uporabljamo: - metodo razlaganja, - metodo predavanja s pomočjo avdiovizualnih pripomočkov, 33

34 - metodo razgovora in diskusije, - metodo dela s tekstom in literaturo, - metodo demonstracije, - metodo praktičnega dela, - metodo pisnih in grafičnih izdelkov, - metodo laboratorijskih del. Usposabljanja za varno in zdravo delo so zakonsko predpisana in se morajo izvajati vedno ob sklenitvi delovnega razmerja, ob razporeditvi na drugo delovno mesto, pri uvajanju nove tehnologije in novih sredstev za delo, ob spremembi v delovnem procesu ter periodično v skladu z izjavo o varnosti z oceno tveganja. V nadaljevanju bom zastavila načrt za učno enoto za usposabljanje komunalnih delavcev na kanalizacijskih omrežjih. 34

35 7.2 Načrt za učno enoto NAČRT ZA UČNO ENOTO Ime in priimek predavateljice: Majda Hajnc Družba: Vzorec d.o.o. Profil delavca: Komunalni delavec na kanalizacijskih omrežjih Predmet: Usposabljanje za varno in zdravo delo komunalnih delavcev Učna tema: Varno in zdravo delo Učna enota: Napotki za varno in zdravo delo Učni cilji: Delavci: - spoznajo pravne osnove za varno in zdravo delo (njihove pravice in dolžnosti), - razumejo pomen varnega in zdravega dela, - seznanijo se s pravilnim načinom dela; ergonomija na delovnem mestu, pravilno ročno premeščanje bremen, uporaba osebne varovalne opreme, pravilna uporaba sredstev za delo, spoznajo gradbiščni red), - uvidijo pomen varnega dela, - vrednotijo pomen dobre priprave na delo in periodičnega usposabljanja za varno delo, - praktično izvedejo določene vaje. Vzgojni cilji - navajanje na upoštevanje varnostnih pravil in elementov za zagotavljanje za varno delo, - pozorni so na ukrepe in samodejno reševanje konkretnih situacij in prenašanja teorije v prakso Učne oblike: - skupinska, - samostojno delo udeležencev, - frontalna Metode: - verbalno tekstualna, - ilustrativno demonstrativna, - igranje vlog 35

36 Učna sredstva in pripomočki: - slikovni material, - računalnik, - tabla, - breme in osnovna delovna sredstva (lopata, lestev, ročna orodja) - svinčnik, - papir. Didaktična struktura ure: 45 minut Faze ali etape: - uvajanje, - usvajanje, - preverjanje. 36

37 1. UVAJANJE PREDAVATELJ UDELEŽENCI OBLIKA, METODA 1.1 Ponavljanje Ponovimo zakonske osnove varnega in zdravega dela: Pozorno poslušajo in skušajo V frontalni obliki; snovi - zakon o varnosti in zdravju pri delu, podati svoje odgovore na z metodo - uredbo o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih, zastavljena vprašanja. razgovora ponovimo snov. - zakon o ročnem premeščanju bremen, - zakon o uporabi delovne opreme. Udeležencem postavimo nekaj vprašanj: - ali vedo, kaj so njihove dolžnosti in pravice, - ali vedo, zakaj so potrebna obdobna usposabljanja, - ali vedo, kdo je koordinator za VZD na gradbiščih, - ali poznajo pomen varnega premeščanja bremen ipd Motivacija Prikažemo aktualne podatke s slikovnim materialom, kateri kaže na Aktivno poslušajo in podanim V frontalni obliki, določene nepravilnosti oz. pomanjkljivosti pri delih na zunanjih informacijam podajo svoja z metodo gradbiščih. mnenja in opažanja. demonstriranja slik udeležencem. 1.3 Napoved Napovemo učno tematiko. Danes bomo obravnavali: učnega cilja - kaj so dolžnosti delavcev na gradbiščih, - kako pravilno uporabljamo delovno opremo in sredstva za

38 delo, - kako pravilno premeščamo bremena, - katero osebno varovalno opremo uporabljamo in zakaj, - kaj je to gradbiščni red. 38

39 2. USVAJANJE PREDAVATELJ UDELEŽENCI OBLIKA, METODA 2.1 Osvajanje Razlagam, vodim razgovor, usmerjam udeležence k aktivnemu Pozorno poslušajo in sodelujejo V frontalni obliki, nove učne snovi razmišljanju o učni enoti: v organiziranem odgovarjanju na z metodo - postavljam vprašanja o njihovih dotedanjih izkušnjah, zastavljena vprašanja. razgovora, - želim izvedeti njihovo mnenje o obravnavani temi, prikazovanja, - postavljam vprašanja o pomenu izbrane teme, obnovimo - navedemo delovne nezgode iz prakse. trenutno obravnavano učno snov Predstavitev teoretičnih osnov Preko računalnika projektiram predstavitev, ki vsebuje: - zakonske osnove varnega in zdravega dela. - glavne točke uredbe o zagotavljanju varnega in zdravega dela na gradbiščih. - povem potek del za izgradnjo kanalizacijskih omrežij. - povem nevarnosti, ki pretijo pri izkopih in zasipih jame. - na slikah prikažem varno ročno premeščanje bremen;

40 Slika 6: Varno premeščanje bremen Udeleženci prikažejo en ali dva primera, kako premeščajo bremena, uporabljajo orodja. Vir: Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve povem pomen pravilnega premeščanja bremen; preprečevanje poškodb hrbtenice, kolenskih vezi, manj utrujenosti pri delu, večja moč premeščanja bremen, - v učilnici praktično prikažemo pravilno premeščanje bremen in opozorimo na najpogostejše napake pri tem opravilu, - na slikah prikažemo varno uporabo delovne opreme, ki jo najpogosteje uporabljamo pri delu; uporabo lestev, ročnega orodja ipd., 40 lestev in ročna

41 - demonstriram in praktično izvedemo pravilne prijeme ročnega orodja in uporabo lestev, - povemo pomen uporabe osebne varovalne opreme Slika 7: Osebna varovalna oprema Vir: Trio Tržič

42 - varnostna čelada; varovanje glave pred padajočimi predmeti in letečemu kamenju pri izkopih, - zaščita sluha; predvsem pri delu z glasnimi stroji; rezalci betona, ravnalci, ICB stroji, valjarji ipd, - zaščita telesa; varovalna obleka in odsevna obleka; vidna obleka za okolico predvsem udeležence v prometu, ter obleka pred zunanjimi vplivi, - zaščita rok pred ukleščenjem, vrezi, vbodi ipd, - zaščita nog pred zvini, zdrsi, padci, udarci, stiski ipd Motivacija Izvedemo praktične vaje in opozorimo na napake. Aktivno poslušajo in izvedejo praktične vaje. V frontalni obliki, z metodo demonstracije s slikami in praktičnim prikazom vaj. 42

43 3. PREVERJANJE PREDAVATELJ UDELEŽENCI OBLIKA, METODA Izpolnitev zapisnika o usposabljanju izvedem v sledečih korakih: Odgovarjajo na zastavljena Individualno, po - razdelim vprašalnike, ki zajemajo obravnavano snov. vprašanja. Skupaj pregledamo končanem - jasno razložim, kako se vprašalniki rešujejo. vprašalnik. odgovarjanju - po končanem odgovarjanju skupaj preverimo odgovore in skupinsko. Metoda pojasnim morebitne nejasnosti. verbalno tekstovna. 4. DODATEK PREDAVATELJ UDELEŽENCI OBLIKA, METODA V kolikor je še čas, prikažem kratek film o najpogostejših poškodbah pri delu na gradbišču. Gledajo film. Skupinska. 43

44 7.3 Rezultati usposabljanja Po končanem usposabljanju se izvede analiza usposabljanja. Ugotovitve lahko za vsako usposabljanje zapišemo v svoji tabeli ali prosimo naročnika, da izpolni vprašalnik. Ali smo zajeli vse načrtovane in predpisane teme? Ali smo izpolnili pričakovanja udeležencev usposabljanja? Ali bodo udeleženci pridobljena znanja lahko uporabljali pri svojem delu? Ali so udeleženci svoja znanja poglobili? Je bilo usposabljanje dovolj nadzorno? Ali so udeležencem ustrezali potek, struktura in vsebina usposabljanja? Ali je vsebina aktualna za podjetje? Ali je pisno gradivo zadovoljivo? Ali je bilo povedano dovolj primerov iz prakse? Ali je zadovoljiv sprejem udeležencev in prostor za usposabljanje? Ali so udeleženci zadovoljni z usposabljanjem? Kaj bi udeleženci še želeli na usposabljanju? DA DA DA DA DA DA DA DELNO (Udeleženci si želijo več slikovnega gradiva in prostor za zapiske), DELNO (Udeleženci si želijo več primerov, tudi sami navedejo svoje primere iz prakse). DA DA Več slikovnega materiala in filmov.

45 8. ZAKLJUČEK V svojem diplomskem delu sem si zastavila kar nekaj ciljev in trditev. Prvi cilj naloge je bil analizirati in preučiti delovne nezgode v gradbeništvu v zadnjih letih. Ugotovila sem, da se število delovnih nezgod povečuje. Na osnovi te trditve sem poiskala in zbrala glavne vzroke za nastanek poškodb pri delu, ti so bili: zdrsi, padci, zvini. Na osnovi teh podatkov sem s pomočjo zakonodaje, literature, izkušenj in primerov iz prakse podala rešitve za odpravo teh dejavnikov. Pri vsakem delovnem procesu je potrebno prvotno zadostiti veljavni zakonodaji. Ugotovila sem, da je slovenska zakonodaja precej obsežna in je potrebno veliko dela, da jo usvojiš. Pri usposabljanju delavcev pa ni pomembna samo zakonodaja, ampak veliko izkušenj in primerov iz prakse. Pri usposabljanjih delavcev se je velikokrat pokazalo, da slušatelji potrebujejo primere iz prakse, da tudi sami aktivno sodelujejo pri usposabljanjih in povedo svoje primere. Pri usposabljanjih se je izkazalo tudi, da udeleženci veliko raje poslušajo predavanja, ki so podprta s slikovnim gradivom in filmskim materialom. Izkazalo se je, da s pravilnim pristopom k usposabljanju delavcev veliko pripomoremo pri preprečevanje nezgod pri delu. Res je, da je nezgod še vedno relativno veliko, vendar bi brez vseh varnostnih ukrepov in usposabljanj prihajajo do še več poškodb pri delu, bilo bi več zmed na gradbišču, nereda in kaosa. Kot najpogostejši in najboljši ukrepi za preprečevanje nezgod pri delu so se izkazali: - periodično usposabljanje zaposlenih za varno delo, - poznavanje možnih nevarnosti pri delu na gradbiščih, - redni zdravniški pregledi delavcev, - sodelovanje vodstva podjetja in delavcev, - uporaba in poznavanje osebne varovalne opreme, - redno izobraževanje na seminarjih in učnih delavnicah, - praktične vaje za izboljšanje varnosti pri delu. 45