november 2012, letnik 61, številka 11

Transkript

1 november 2012, letnik 61, številka 11 M E S E Č N I K Z A S L O V E N C E P O S V E T U

2 Slovo dosedanjega župnika dr. Zvoneta Štrublja in umestitev novega župnika Aleša Kalamarja v Stuttgartu Procesija iz Slovenskega doma Stari in novi zvonec Pozdravni nagovor v cerkvi Združeni pevski zbori Zbrani verniki pri sveti daritvi Pogled na ljudstvo, ki moli in poje. Skupinska slika pred cerkvijo Župnik Zvone skupaj s svojimi pevci Pogled na polno dvorano Župnik Zvone z zakoncema Oblak

3 Glasilo Zveze slovenskih izseljenskih duhovnikov, diakonov in pastoralnih sodelavcev v Evropi za verska, kulturna in narodna vprašanja Pridite in poglejte 2 Pravica Boga do vsega ustvarjenega tabor Slovencev po svetu ob 20. obletnici 7 Katekizem 8 Kaj so nebesa? 9 Rafaelova družba 10 Mlada srečevanja 11 Komentar meseca 12 Prisluhnimo domovini 13 Iz življenja naših župnij 16 Zgodba 36 Križanka 41 Prva stran ovitka: Gašper Furman Mozaik v kapeli Zavoda sv. Stanislava. In mrtvi bodo oživeli. Druga stran ovitka: Franc Arh / foto-arh.de Slovo dosedanjega župnika dr. Zvoneta Štrublja in umestitev novega župnika Aleša Kalamarja v Stuttgartu Tretja stran ovitka: Arhiv SKM Zürich Slovenski rojaki na tradicionalnem 44. romanju v Einsiedelnu Četrta stran ovitka: Arhiv David Taljat Letošnja tradicionalna skupinska slika pred baziliko v Einsiedelnu v Švici Vesoljni cerkveni zbor Danes, 11. oktobra, ko zapisujem te misli za novembrsko izdajo Naše luči, mineva 50 let od začetka drugega vatikanskega cerkvenega zbora. Imenujemo ga tudi vesoljni in ekumenski zbor. Vesoljni oz. ekumenski koncil je zborovanje škofov celotne Cerkve, ki je namenjeno razpravi o zadevah, ki se nanašajo na Cerkev v celoti, njen nauk ali doktrino, bogoslužno prakso in temeljne verske resnice. Beseda ekumenski je grškega izvora in pomeni poseljenost. Ekumenski koncil je torej zborovanje, ki obsega celoten naseljeni svet. V prvih stoletjih krščanstva je ekumenski koncil v resnici pomenil sestanek vseh krščanskih Cerkva. Po razkolu med Vzhodom in Zahodom (1054) so se spremenila mnenja o tem, katere Cerkve morajo biti vključene, da se koncil še lahko pojmuje kot ekumenski. Danes katoličani in pravoslavni kristjani (pa tudi nekateri protestanti) priznavajo avtoriteto prvih sedmih ekumenskih koncilov, pri nadaljnjih koncilih pa prihaja do razlik. Drugi vatikanski koncil je obnovil razumevanje Cerkve in poudarke postavil na prvotno pojmovanje. Cerkev je božje ljudstvo, potujoče na zemlji. Živimo ga kristjani v veri, ki ima v središču upanja življenje in besede učlovečenega Božjega Sina, našega Odrešenika Jezusa Kristusa. V Cerkvi imamo v različnih službah enako pomembno nalogo vsi. Samo po sebi se ob obletnici postavlja vprašanje: Do kod smo v 50 letih prišli v krajevnih in vesoljni Cerkvi v osrednjem koncilskem hotenju in namenu odpiranja vrat evangelija vsem ljudem? Danes za to uporabljamo besedo nova evangelizacija, ki jo je prvič spregovoril papež blaženi Janez Pavel II. V Rimu ob tem polstoletnem jubileju poteka škofovska sinoda, ki jo je sklical sveti oče. Glavna tema posvetovanja zastopnikov škofovskih konferenc je uresničevanje koncilskih sklepov in navodil do sedaj in predvsem za naprej. Benedikt XVI. je na začetku sinode poudaril:»na tej sinodi želimo spoznati, kaj nam govori Gospod, kaj lahko storimo ter kaj moramo storiti. Krščanski pomen evangelizacije je oznaniti odrešenje, prenovo in zveličanje za vse ljudi. Tako moremo končno le prositi Gospoda, da bi bila vera globoko vsidrana v nas in da bi postala plamen, ki greje in vžiga vero tudi v drugih. Tako bo toplina Gospodove navzočnosti, njegovega,biti z nami, resnično in vse bolj očitna duhovna sila v svetu danes in v prihodnosti.«to je naloga Cerkve, je poslanstvo in odgovornost vseh vernikov. Začetek pa je osebna poglobitev vere in lastno posvečenje. V ta namen je papež hkrati s sinodo razglasil leto vere za vso vesoljno Cerkev. Tem pobudam bomo sledili tudi po naših skupnostih. Janez Pucelj

4 PRIDITE IN POGLEJTE Pridite in poglejte Slovenski pastoralni načrt Septembra je SŠK izdala dokument Pridite in poglejte, ki odkriva načrte in poudarke pri novi evangelizaciji. Dokument načrtuje in izpostavlja zahtevo za»pastoralno spreobrnjenje«pastoralnih delavcev in vernikov. 2 Evharistija je vir krščanskega življenja. Ljubljanski nadškof Anton Stres in pater Branko Cestnik sta na novinarski konferenci na nadško fijskem ordinariatu 20. septembra predstavila slovenski pastoralni načrt krovni dokument z naslovom Pridite in poglejte. Proučeva nje tega krovnega dokumenta se bo v okviru nove ga pastoralnega leta vere, ki se je v Cerkvi na Slo venskem začelo septembra, odvijalo na različnih nivojih od posameznih škofij, dekanij, župnij, sku pin, redovnih skupnosti, laiških gibanj ter skupno sti in združenj. Namen krovnega dokumenta V krovnem dokumentu je zapisano, da nastaja slovenski pastoralni na črt iz potrebe po močnejši osebni veri ter iz nujnosti nove evangelizacije, ki jo je spodbudil papež Janez Pavel II., njegov naslednik Benedikt XVI. pa jo naroča vsem Cerkvam.»Živa občestva Cerkve in njiho vi posamezni člani bodo z novo apostolsko gorečnostjo vabili in spremljali brate in sestre k osebni veri, k oseb nemu srečanju s Kristusom kot Odrešenikom človeka, da bi se lahko drug drugemu darovali v ljubezni.«izde lavo pastoralnega načrta je naročil plenarni zbor Cerkve na Slovenskem. Po besedah nadškofa Stresa so se zavzeto posvetili vprašanjem, kako dokument temeljito pripra viti. Prispeval naj bi k prenovi Cerkve na Slovenskem, da bi bolj zrelo in odgovorno odgovorila na izzive sekularizirane družbe. Na sekularizacijo je treba odgovoriti aktivno in prvi dejavni odgovor nanjo je poglabljanje osebne vere. Različne skupine, ki so živi del Cerkve, naj bi v na slednjih petih letih s svojega zornega kota odgovorile na ta pastoralni načrt. K temu načrtu so se v slovenski Cerkvi odločili pritegniti mnogo ljudi. Kot je dejal nad škof Stres, je velikokrat doživel na raznih sestankih, da je med ljudmi ogromno dobre volje, veliko idej, da bi radi delali in nekaj naredili. Dokument je oblikoval strateški svet petindvajsetih članov in je nastajal eno leto (od lanske ga junija). Koordinator dokumenta je pater Branko Cestnik, ki je predstavil delo v svetu. Predstavil je naporno iskanje, pretresanje in celo določeno blokado, ko niso več vedeli, kako naprej. Odločili so se za molitev in ovire premagali, je dejal pater Cestnik. V letošnjem maju so doku ment izročili škofom. Junija letos je bil dokument po trjen. Poleg omenjenega krovnega dokumenta so izdali tudi knjižico z naslovom Naše poslanstvo z navodili, kako brati ta dokument. Nadškof Stres ja poudaril, da je razlika med poslovnim in pastoralnim načrtovanjem. Glavni načrtovalec pastoralnega načrta je Sveti Duh. Načrtovanje pa mora po Stresovih besedah spremljati molitev. Pastoralno spreobrnjenje Slovenski pastoralni načrt v središče postavlja pojem»pastoralno spreobr njenje«, ki naj bi temeljilo na treh temeljnih načelih: 1. od množičnega kr ščanstva k občestveni in osebni veri; 2. od delne v celovito vero; 3. od poučevalne v dialoško in pričevalno go vorico. Spreobrnjenje nima smisla, če ni spreobrnjenje misli. Če bomo hlasta li zgolj po spremembah v strukturi in pastoralni metodi, bomo hitro osta li brez sape. To se nam je doslej več krat dogajalo. Od pastoralistov se je zahtevalo:»povejte nam, kaj nam je storiti, da bodo ljudje spet hodili v cer-

5 PRIDITE IN POGLEJTE kev, da ne bo mladina ušla.«kot da obstaja neki trik, neki samodejen recept. Potem smo kakšno novo me todo sicer uvedli, rezultati pa so bili kmalu isti. Trije premiki, ki jih ponuja slovenski pastoralni načrt, ciljajo predvsem na našo miselnost, na spremembe v naši ekleziologiji in v naši, morda nezaved ni teologiji. So srčika tega, kar imenu jemo pastoralno spreobrnjenje. Od množičnega krščanstva k občestveni in osebni veri Množici se ne odrekamo i n dejstvo, da dve tretjini Slovenk in Slovencev v an ketah, pa tudi drugače izraža svojo pripadnost Cerkvi, štejemo za dar in prilož nost. Vendar masovna religija prinaša s seboj nevarnost pasivnosti in rutine v pastoralnem prizadevanju na eni strani, na drugi pa pozunanjenost in ritualizacijo. Kardinal Ratzinger je leta 2000 na nekem katehetskem simpozi ju dejal:»nova evangelizacija se mora podvreči skrivnosti gorčičnega zrna in ne pričakovati, da bo takoj zraslo veliko drevo.«podoba gorčičnega zrna ovrednoti pot majhnosti, nemasovnosti. Pastoralna prenova bo zaživela le, če bomo oznanjevalno in zakramentalno prakso prenovili v duhu kerigme (oznanjevanje Kristusovega življenja, smrti in vstajenja) in mistagogije (uvajanje nevednih v skrivnosti vere, v pomen obredov in zakramentov) ter večjo pozornost namenili osebni rasti in življenju majhnih skupin. Kje torej so nastavki za konkretno spremembo miselnosti? Molitev. Prva strategija nagovarja k ponovnemu odkritju molitve. Pravi celo, da smo»vsi skupaj povabljeni v šolo molitve«. Molitev je primarni poka zatelj osebne vere. Celo bolj kot udeležba pri sveti maši. Malo drzno rečeno: za prvih pet let uresničevanja pastoralnega načrta bi bilo dovolj to, da se naučimo spet moliti. Vzpostaviti molitvene skupine, moliti skupaj, moliti drugače, kot smo vajeni doslej,... to so konkretne spremembe, ki jih lahko začnemo danes. Nove evangelizacije s takim začetkom ne moremo zgrešiti. Majhne skupine. V njih ima posameznik ime, priimek in zgodbo. Vse prvine občestva so že prisotne v majhni skupini. Majh ne skupine vzgajajo ljudi, ki so potem sol, luč in kvas v množici. Spomnimo se mladinskih skupin, kako so zaznamovale polpreteklost Cerkve in naroda. Zdaj isto moč majhnega kroga ljudi vidimo pri zakonskih skupinah, pri skupinah za dobrodel nost, pri animatorskih skupinah. Sočutje. Celotno področje dobrodelnosti se lahko premakne k bolj občestvenemu in osebnemu. Zato pastoralni načrt ne govori o solidarnosti, pač pa o sočutju v dobrodelnih dejavnostih. O nečem intimnem in močnem. Neka sodelavka Karitas je to pomlad ob branju osnutka pastoralnega načrta dejala:»so čutje! Kako dolgo sem čakala na to besedo.«sočutje je Kristusovo čustvo. Od delne v celovito vero Slovenec je»izbirni vernik«že glede dogmatičnih resnic: Neka raziskava iz leta 2007 kaže, da 30 % Slovencev verjame v večno življenje, 40 % verjame v Kristusa Odrešenika, 50 % verjame v Boga, 70% Slovencev pa pripada katoliški Cerkvi. Podobne številke se najdejo glede obredno-zakramentalne prakse in moralnega življenja. Teža va je naša pastorala, ki nekako sobiva s»shoping religijo«. Še večja težava pa je, ko ustvarjamo religijsko okolje brez fokusa na središče, ki je Kristus. Iz delne v celovito vero mora najprej stopiti pastoralni Mladi v občestvu iščejo potrditev svoje osebne vere. 3

6 PRIDITE IN POGLEJTE 4 Glavni načrtovalec pastoralnega načrta je Sveti Duh. delavec osebno. Nato pa upoštevajoč stanje človeka bolj naravnost oznanjati Kri stusa, za nas umrlega in od mrtvih vstalega. Vse preveč je trenutno oznanjevanja o verskih dolžnostih: Hodite k maši? Berete verski tisk? Daste kaj za cer kev? Spoštujete krščanske navade? Se pravi, oznanjevanje o delčkih, premalo pa je izvorne kerigme: Kristus je vstal in živi! Verouk. Med metodami vzbuja največ vprašanj prenova verouka in prakse podeljevanja zakramentov. Tu predlaga pasto ralni načrt dva stebra: 1. vzgojno-oznanjevalni - za vse otroke; 2. mistagogični - za otroke (in njihove družine), ki zorijo za srečanje s Kristusom v zakramentih in iz zakramentov živijo. Prvi steber je odprt, deloma predevangelizacijski, upošte va stanje človeka in postopnost. Drugi je odločno v Kristu su. Kako bo to izgledalo konkretno v prihodnjih letih, bo povedal Slovenski katehetski urad, ki mu bo naloženo, da pripravi prenovo verouka. Kateheza odraslih. Druga metoda, kjer pride do izraza načelo celovite vere, je kateheza odraslih - več ni pokoncilski izziv Cerkve na Slovenskem. Povsod, kjer kakšna delna Cerkev govori o novi evangelizaciji, izposta vi potrebo po katehezi odraslih. Ta kateheza v zametkih v naši Cerkvi že obstaja, na nas pa je, da v prihodnjih letih postane sistemsko včlenjena v redno pastoralo. Od poučevalne v dialoško in pričevalno govorico Poučevanje je ovira za oznanjevanje, kadar se izrodi. Kadar ne upo števa naslovljenca, kadar učitelja povzdiguje nad ostale. Dr. Anton Trstenjak ( ) je na nekem predavanju dejal, da je sloven sko krščanstvo globoko zaznamovano z dolgo senco janzenizma. Janzenizem kot dogmatična zmota je leta 1641 doživel obsodbo Rima in izumrl, ostal pa je kot moralna in pastoralna drža. Člo vek, zlasti tisti na robu ali zunaj Cerkve, je ocenjen kot slab. Na pod lagi tega pesimizma o človeku je zrasla pastorala, ki uporablja slog očitanja, pastorala, ki ji je delitev duhov in izključevanje drugačnega nekaj normalnega. Slovenski kulturni boj med katolištvom in liberalizmom je mogoč zaradi dol ge sence janzenizma. Ta je tako dolga, da so se je navzeli tudi komunisti in sodobni liberalci, le da smo tisti slabi del člove štva za njih kristjani. Spet najdemo v pastoralnem načrtu tri metode, kako konkretno uresničiti spremembo miselnosti: Odpuščanje in sprava. Ne drugi, ampak kristjani, da naredimo prvi korak v razmerah, ki kličejo po spravi. Pisatelji, intelektualci in pesniki so razdeljeni, umetniki preveč egocentrični, politiki preponosni in preveč preračunljivi, mladi pasivni... Kri stjani, ki bodo znali odpustiti in prositi za odpuščanje, tudi na obre dni način, bodo slovensko družbo premaknili naprej.»krščansko odpuščanje je vodilna sila na poti sprave,«pravi pastoralni načrt, ki daje tudi nekaj konkretnih napotkov za spravo.»dvorišče poganov«je stara in nova sintagma. Stara, ker je iz starozaveznega okolja, mlada, ker jo je papež Bene dikt XVI. začel uporabljati šele pred kratkim. Govori o ekumenski in kulturni odprtosti Cerkve. O prostoru za dialog z vsemi dobro mislečimi. Eden od takih prostorov je umetnost (koncert v cerkvi), drug ljudski običaji (blagoslov konjev, motorjev), tretji akademska razprava. Majhne skupine. Poleg ostalega sta v majhnih skupi nah samoumevna dialog in pričevanje. Tudi duhovnik, čeprav bo v majhni skupini začel pri svojih zrelih letih, v taki skupini lahko le raste in se oblikuje v širokega in zrelega voditelja. Povzeto po Nedelji * Razmere okrog nas po Evropi niso zelo drugačne. Krajevne Cerkve se odzivajo na različne načine. Povsod pa kristjani čutijo v sodobni družbi nove izzive za evangelij in iščejo nova oznanjevalna pota. Objavljamo glas znanega kristjana, ki so mu zaradi jasnega katoliškega stališča zaprli pot do komisarja Evropske skupnosti.

7 PRIDITE IN POGLEJTE Kriza ekonomije ali vere? Rocco Buttiglione, italijanski politik in filozof o evropskem človeku, o oblasti in krizi. Kljub Vaši izjemni izobraženosti na področju politične filozofije ste nekoč izjavili, da ne šteje le intelektualno znanje in vedenje, ampak tudi konkretne izkušnje, osebna doživetja so tudi zelo pomembna. Kako doživljate zunaj akademij, univerze in knjižnice Evropo? Kaj Vam najprej pade na misel? Ta čas doživljam Evropo kot prostor, kjer veliko ljudi išče zaposlitev in imajo pri tem očitno tudi veliko hrepenenje po vsebini. Po spremembah. Kot ljudje bi bili radi upoštevani. Radi bi bili razumljeni in sprejeti v svoji človeškosti s strani politike. Mar niso to previsoki ideali za politike v času, ko se ukvarjajo s silnimi problemi finančne krize. Ljudje, ki danes nosijo politično odgovornost, drvijo s konference na konferenco, od enega sklepa o rešilnem ščitu k naslednjemu. In vse to se dogaja pod izjemno pozornostjo in hudim pritiskom javnosti in medijev. Ne, sam sem prepričan, da politiki v Evropi dobro delajo le tedaj, ko ne izgubljajo stika z ljudmi. Nujno je osebno poznati skrbi, strahove in stiske navadnih ljudi v Italiji, Španiji in Grčiji, da bi lahko sprejeli primerne in prave politične odločitve. Mislite, da vse te konference služijo le temu, da bi našli neke vrste drugačen svet? Je politika le oder elitnega samodopadenja? Vidim nevarnost, da se nekateri politiki namestijo v svoji navidezni palači, in od tam gledajo na realnost zunaj nje. Tako ne gre. Morajo se spomniti na tisto, kar jih je na začetku njihove politične kariere nagnilo, da so se odločili za delovanje v politiki. Katere vrednote so bile zanje pomembne na začetku. Mnogi začnejo to pot z veliko željo storiti nekaj dobrega, koristnega za druge. Potem pa se temu polagoma pridružujejo različne druge stvari, kot je kariera, maščevalnost ali pohlep, ki dobivajo vedno močnejšo vlogo. V Nemčiji je zvezno ustavno sodišče prižgalo zeleno luč stalnemu evrskemu reševalnemu skladu (ESM) za obrambni ščit. Je to z Vašega vidika pot k večji človečnosti v politiki ali pa Vas skrbi, da nastane iz ESM nekakšna Pandorina skrinjica? Neobvladljiva nevarnost za demokracijo, kot poudarjajo kritiki? Rešilni ščit ni nevarnost za stalni evrski reševalni sklad, vendar tudi ta potrebuje nekoliko večjo demokratično legitimiteto. Nujno potrebujemo močno politično enotnost v Evropi, tako da bo ESM imel vodstvo, ki bo imelo jasno politično legitimnost. Ne pa uradnike, ki opravljajo le svoje birokratske posle. Tvegajmo nekaj optimizma. Ali ima evropska finančna kriza lahko tudi nekakšen solidarno povezovalni učinek v Evropskem parlamentu v Bruslju ali Strasbourgu med laicistično in religiozno strujo, ki sta si stalno v nasprotju? Bi iz krize lahko zraslo tudi kaj dobrega? Kriza nas vedno pripelje medsebojno bliže. Vendar ostane problematična osnova, baza tega zbližanja. Sedanja kriza je kriza moralnega relativizma. Obenem je gotovo tudi kriza ekonomskega relativizma. Vendar so po mojem mnenju globoke povezave med njima. O tem sem prepričan. Bomo izšli iz te krize bolj razsvetljeni, bolj pametni? Bo morda zaradi krize prišlo do renesanse krščanstva v Evropi? Če opazujemo zgodovino božjega ljudstva, vedno znova ugotavljamo ponavljajoče se pravilo: V času uspeha in napredka se ljudje nagibajo v občudovanje lastnih sposobnosti in moči in pozabljajo na Boga. Ko pa pride čas stiske, se spet naravnavajo na Boga, ga iščejo. Poglejte samo mojo domovino. Kdo pomaga ljudem v preizkušnjah krize v Italiji? Cerkev in družina. Pripravil jp Otroci prvo evangelizacijo prejemajo od svojih staršev. 5

8 CERKEV Pravica Boga do vsega ustvarjenega V srcu krize Evrope je kriza vere, je sporočilo, ki ga papež Benedikt XVI. pošilja v svet. Upravičeno lahko nadaljujemo, da je tudi v srcu krize v Sloveniji kriza vere. Zgolj retorično ostaja vprašanje, ali je lahko rešitev v sekularizirani, razvodeneli veri, ki končno postane vera brez Boga. Primeren odgovor na to krizo je lahko samo vera, obnovljena v svoji vitalnosti, ki je v tem, da postane globoko prepričanje in realna moč zaradi srečanja z Jezusom Kristusom. Če se to ne zgodi, ostanejo vse ostale reforme neučinkovite. Zato mora biti vera na novo premišljena, a še bolj na novo zaživeta, da bi dobila odločilno mesto v današnjem življenju. Odgovor na krizo torej ne more biti poplitvitev, razvodenitev vere, kot približanje svetu, ampak v celovitosti zaživeta vera tukaj in zdaj. Ne rešujejo taktike, metode, ampak življenje iz vere. Svoje poslanstvo je Kristus pričel z vnašanjem govorjenja o Bogu v okolico, v svet. Isto poslanstvo ima Cerkev. V»puščavi«življenja, pravi papež, kjer nihče ali malo kdo še govori o Bogu, je treba pomagati ljudem obnoviti vprašanje o Bogu, in to celo kot bistveno vprašanje človekovega bivanja. Življenjsko postavljati vprašanje vere ne pomeni izključitev iz sveta, ampak je za kristjane vprašanje odgovornosti do vsega človeštva. Ali pastoralni delavci vprašanje Boga postavljamo na začetek, sredino in konec svojih dejavnosti?! Krščansko razodetje izraža dejstvo vere, da Bogu, ki je vse ustvaril iz ljubezni, tudi vse pripada, da ima Bog»pravico«do svojega. Ob izgubljanju tega zavedanja človek izgublja tudi svojo identiteto. Postaja»gluh«in»nem«za bistveno. Ta»pravica Boga«ne omejuje človekovega bivanja, ampak mu nasprotno pomeni svobodo, saj Bog zase nič ne potrebuje; želi pa, da bi njegove ustvarjenine v polnosti bile to, kar je ustvaril. Praktično to pomeni, da Bogu pripada srečen in uresničen človek, praktično svetnik, in ne neuresničen nesrečnik, ki uničuje okolje, odnose in sebe. Nova evangelizacija zato pomeni dati nov zalet poslanstvu Cerkve, ki je v naročilu, da vodi ljudi iz»puščave«. Ta puščava je simbol nemosti tistih, ki sicer glasno (reklame, mediji ) vodijo v sodobne 6 puščave, pa nimajo kaj povedati, sporočiti, da bi lahko vrnili veselje v izpraznjena človeška srca. Vrniti človeka Bogu, je pravzaprav edina alternativa razboženemu načinu življenja. Naloga Cerkve je, da v krizi pokaže resnični Kristusov obraz, ki vabi k hoji za seboj. On vabi in kliče. In da poklicani ob tem doživi, da Bog ni konkurent njegovega veselja, ampak njegov garant. Postaviti vprašanje vere sredi današnjega sveta in življenja, torej vprašanje: zakaj bom zarad i Boga storil drugače kot drugi, se odločil tako in ne drugače, je vprašanje inteligence vere, ki je danes nujna in nadvse potrebna. Inteligenca vere vključuje in združuje molitev in refleksijo (razmišljanje). Molitev kot vstopanje v živ osebni odnos z Bogom in refleksijo kot logično posledico celostnega odnosa z Bogom. V molitvi pridemo do»informacij«, ki jih drugače ne moremo dobiti in so ključne pri odločanju. To pomaga premagati neravnovesje med profesionalnim znanjem in vednostjo ter nezadostnim poznavanjem vsebin vere. Brez tega ravnovesja ni mogoče rasti v pristni istovetnosti, niti iskati in najti pravega smisla in pravilne razlage storjenim izbiram. Zato je prvi pogoj za novo evangelizacijo resnična obnova kakovosti vere kot živega odnosa s Kristusom, iz katerega vernik živi. Kakovost vere pa raste, kadar ima primat pred»govoriti o Bogugovoriti z Bogom«. S tem nastaja nova kakovost, ki se predstavi na privlačen, čudovit način, poln življenjskosti in življenja, saj odkriva pot h Kristusu, ki daje odgovore na najgloblji nemir človeka. A ta Kristus mora biti prisoten v srcu evangelizatorja, vernika. Slovenski maturantje iz Argentine na Veliki planini

9 JUBILEJ Slovenija v svetu društvo izseljencev za izseljence 19. tabor Slovencev po svetu ob 20. obletnici Letos smo praznovali okrogli jubilej na Veliki planini. Slovenci po svetu radi govorimo o Sloveniji kot o raju pod Triglavom. Povzpeti se na planino pomeni potopiti se v ta nebesa, zlasti v tako lepem sončnem dnevu. Praznovanje 19. tabora Slovencev po svetu je bilo, kot je že tradicionalno, na prvo nedeljo v juliju, ki je posvečena Slovencem po svetu. Ker pa letos društvo Slovenija v svetu praznuje svojih prvih 20 let delovanja, smo se odločili, da gremo na Veliko planino. Izbrali smo ta biser slovenskih planin tudi zato, da se 61 mladih Slovencev, ki je na obisk v Slovenijo prišlo iz Argentine in Kanade, vživi v to naravno okolje, saj so večinoma prvič v Sloveniji. Veseli smo, da se nas je zbralo tako veliko Slovencev iz vseh vetrov Slovenije, Francije, Argentine, Kanade, Avstrije, Italije, Nemčije, ZDA... skoraj 600. To potrjuje, da si Slovenci doma in po svetu želijo medsebojnih srečanj, kjer lahko pričujejo o svojem slovenstvu. V teh dvajsetih letih smo si prizadevali, da bi približevali Slovenijo vsem generacijam, posebno mladini, ki še nima osebnega izkustva Slovenije. Na začetku so bili prvi tabori izpovedni, namenjeni prvi generaciji, ki dolga desetletja ni smela spregovoriti v svoji lastni domovini. Sledili so tematski tabori o šolstvu, kulturi, ohranjevanju jezika... Sedaj pa, ko izseljenstvo vodi druga oz. tretja generacija, je namen SVS, da njihovo srce navežemo na Slovenijo. Zato iščemo kraje, kjer je izročilo prednikov lahko posredovano tudi brez besed. 19. tabor Slovencev po svetu je letos potekal s podporo Turistične družbe Velika planina, župnije Stranje in občine Kamnik. Na Zelenem robu je lokalna skupnost sprejela goste po stari planšarski navadi, sledila je sveta maša v kapelici Marije Snežne, ki jo je vodil rektor Vincencijevega doma v Ljubljani, v Parizu rojeni Slovenec Leopold Valant, somaševal pa je slovenski župnik v Essnu Alojzij Rajk. Gospod Valant je poudaril pomembnost dela društva SVS v zavzetosti pri ohranjanju slovenske identitete po svetu, saj si moramo prizadevati,»da želimo kot narod preživeti«. Pavlinka Korošec Kocmur je v uvodu programa prikazala nastanek društva takoj po osamosvojitvi, ko smo nekateri v Argentini rojeni Slovenci prišli v Slovenijo za nekaj let.»tesno smo bili povezani s slovensko skupnostjo, iz katere smo izhajali, a tudi druge slovenske skupnosti so nam postajale domače, ko so izseljenci z vseh koncev sveta prihajali v Slovenijo na obisk. Leto 1991 je povezalo Slovence, stereotipi o izseljencih so se počasi rušili Mnogi Slovenci iz domovine in sveta so jasno videli, da Slovenija nujno potrebuje,društvo izseljencev za izseljence sogovornika, ki bi imel izkušnjo izseljenstva in bi izseljence obravnaval kot subjekt, kot del narodovega telesa. Tako je bilo leta 1992 registrirano Izseljensko društvo Slovenija v svetu.«v nadaljnjih dvajsetih letih želimo še naprej biti vezni člen med matično Slovenijo in slovenskim življem, razpršenim po svetu. Našega tabora ob 20. obletnici se je udeležilo veliko število pomembnih gostov iz domovine, za kar se vsem prav iskreno zahvaljujem, prav tako hvala za vse vzpodbudne besede, s katerimi so podprli naše dosedanje delo in nam obljubili podporo tudi v prihodnje. Boštjan Kocmur Velika planina, tabor Slovenije v svetu, maša pri cerkvi Marije Snežne 7

10 KATEKIZEM Molitev IZVIRI MOLITVE Ali je dovolj moliti samo tedaj, ko čutimo veselje? Ne. Kdor moli samo tedaj, ko se mu zljubi, Boga ne jemlje resno in se odvadi moliti. Molitev živi od zvestobe. Ali se iz Svetega pisma lahko učimo moliti? Sveto pismo je za molitev kakor izvir. Moliti z božjo besedo pomeni uporabljati besede in dogodke iz Svetega pisma za svojo molitev.»nepoznanje Svetega pisma pomeni nepoznanje Kristusa«(sv. Hieronim). Sveto pismo, zlasti psalmi in nova zaveza, je dragocen zaklad. Tam najdemo najlepše in najkrepkejše molitve judovsko-krščanskega sveta. Izgovarjanje teh molitev nas zedini z milijoni molivcev vseh časov in kultur, predvsem pa s Kristusom samim, ki je navzoč v vseh teh molitvah, ker so nastajale v pričakovanju njega. Kaj ima osebna molitev opraviti z molitvijo Cerkve? V bogoslužju Cerkve, v njenem molitvenem bogoslužju in v sveti maši skupno izrekamo molitve, ki izvirajo iz Svetega pisma ali iz cerkvenega izročila. Te molitve posameznika povezujejo z molitvenim občestvom Cerkve. Krščanska molitev ni zasebna stvar, ampak je zelo osebna. Osebna molitev očiščuje srce molivca, razširja in krepi, če redno priteka v molitev celotne Cerkve. Veliko in lepo znamenje je, če so verni ljudje povsod po svetu zedinjeni v istem času v istih molitvah in s tem pojejo eno samo hvalo troedinemu Bogu. Kaj so značilnosti krščanske molitve? Krščanska molitev je v naravnanosti vere v Kristusa, je zedinjenje z njim v upanju in ljubezni. Je vztrajna in se izroča božji volji. Kdor moli kot kristjan, v tem trenutku izstopa iz sebe in vstopi v verujočem zaupanju v naravnanost na enega Boga in Gospoda. Molivec postavi vse svoje upanje na Boga, da ga sliši, razume, sprejme in dopolni. Krščanska molitev je izraz Kristusove ljubezni, ki išče božjo ljubezen. 8 Naj med vami zvenijo psalmi, hvalnice in pesmi, kakor jih navdihuje Duh. Pojte in vriskajte iz vsega srca v Gospodovo hvalo. Ef 5,19 V molitvi bodite stanovitni, čujte v njej in se zahvaljujte. Kol 4,2 Evangelij me nagovarja predvsem pri mojih notranjih molitvah. V evangeliju najdem vse potrebno za svojo ubogo dušo. V njem odkrivam vedno nove uvide, skrite in skrivnostne pomene. Terezija iz Lisieuxa Sedemkrat na dan opevam tvojo hvalo. Ps 119,164 To posvečeno število sedem mi menihi izpolnjujemo, ko opravljamo svojo dolžno službo v času hvalnic, prve, tretje, šeste in devete dnevne molitvene ure ter večernic in sklepnic. Benedikt iz Nursije

11 Kaj so nebesa? Zanima me, kaj sploh vemo o nebesih. Alenka, tvoje vprašanje je kratko in kot nalašč primerno za mesec november. Jezusovo trpljenje in vstajanje je za nas zagotovilo za življenje v večno sti. Toda v kaj kristjani verujemo, ko govorimo o nebesih? Kar vemo, izvira iz Svetega pisma in iz cer kvenega izročila, ki med drugim črpa svoja spo znanja po življenju svetnikov. In pri njih vidimo ve liko bližino z vsem, kar je povezano z nebesi. Jezika, v katerem bi lahko kaj več povedali o njih, ni lahko najti. Življenje po smrti presega nam znane in oprijemljive razsežnosti, ni več časa in prostora, zato nam pojmi olajšajo predstavitev, ne morejo pa povsem pokazati stvarnosti, ki nas presega. Toda nebesa so! Nebesa so naš cilj, začetek večnega življenja, po katerem hrepeni vsak človek. Niso, kot bi lahko zmotno mislili, vrnitev v Edenski vrt, kjer je živel prvi par ob začetku stvarjenja. Bog daje vedno več. Bog daje po svojem usmiljenju vedno znova mož nost, da se vrnemo k njemu in da sprejmemo srečo, ki nam je ponujena. Življenje je, poenostavljeno gle dano, nepretrgan tok naših odločitev za božjo lju bezen ali proti njej. V zemeljskem življenju ima člo vek vedno možnost, da se obrne k Bogu. Smrt je po slednje dejanje v tej svobodi, ko se človek dokonč no obrne k njemu ali proč od njega in je zato od tega odvisno njegovo rešenje ali večno pogubljenje (kar imenujemo pekel). Izpolnitev našega življenja je v tem, da, povab ljeni v božjo navzočnost, prebivamo v Sveti Trojici. Na ikoni Rubljova, kjer je Sveta Trojica predstavljena s tremi mladeniči, je prostor za četrto osebo - ta pro stor je za nas! Kakšno bo to življenje? V Razodetju beremo:»glej, prebivališče Boga med ljudmi! In pre bival boš z njimi, oni bodo njegovo ljudstvo in Bog sam bo z njimi. In obrisal bo vse solze z njihovih oči in smrti ne bo več, pa tudi žalovanja, vpitja in bo lečine ne bo več. Zakaj prejšnji svet je minil.«prist na ljubezen je v medsebojnih odnosih. Terezija Deteta Jezusa pravi:»v nebesih ne bomo srečali brezbrižnih pogledov, ker bodo vsi prepoznali, da si medsebojno dolgujejo milost, s katero so si pri dobili krono.«zato tudi primerjanje ne bo več mogoče. Čudili se bomo lepoti drug drugega. Resnično bomo ena sama družina. Nekaterih je strah besede večnost - ker mislijo, da se potem nič več ne dogaja. Tam ni časa, zato tudi dolgčasa ne bo. MLADINSKA STRAN Alenka Pričakovanja svetnikov o tem so zgovorna. Te rezija Deteta Jezusa je pred smrtjo dejala:»ne umi ram, v življenje vstopam!«na fotografiji, ki je bila narejena takoj po njeni smrti, je kar jasno, da ni bila razočarana. Sv. Dominik Savio se je v trenutku pred smrtjo dvignil na bolniški postelji in njegove zadnje besede so bile:»oče, kako je lepo to, kar vidim!«sv. Jean-Francois Regis (ki se je boril za katoliško vero v 17. stoletju) je v trenutku, ko je umiral, dejal:»ah, moj brat... Vidim našega Gospoda in Marijo, ki mi odpirata nebesa.«gotovo, na drugo stran vrat ne moremo kar tako pogledati, po vseh teh pričevanjih lahko samo zaslu timo,»kaj je Bog pripravil njim, ki ga ljubijo«. Toda rada imam svetnike, saj nam dajo vedeti, da se ne beško življenje za nas že začenja tukaj, če se ga uči mo sprejemati. Krst je prvi korak, v katerem nam je podarjen Bog. Sv. Elizabeta od Svete Trojice (karmeličanka) piše:»zdi se mi, da sem svoja nebesa našla na zemlji, ker nebesa so Bog in Bog je moja duša. Tisti dan, ko sem to razumela, se je v meni vse raz svetlilo in želela sem si, da bi prav po tihem to za upala vsem, ki jih ljubim, da bi tako tudi oni prek vsega vedno pristopali k Bogu in bi se uresničila Kri stusova molitev: Oče, da bi bili vsi eno.«in morda še nekaj besed Claire de Castelbajac, dekleta, ki je razumela, da lahko že začne živeti veselje nebes. S svojim živahnim značajem je oporekala Tereziji Deteta Jezusa.»Mala Terezija je čakala na nebesa, da bi osrečevala druge. Jaz jih hočem živeti že na zemlji.«tik preden je zvedela za svojo zadnjo bole zen, je dejala svoji materi:»tako sem srečna, da vem, da bi, če bi umrla sedaj, šla naravnost v nebe sa, ker nebesa so slavljenje Boga in jaz sem že v njem.«veselje je ni zapustilo tudi v hudi bolezni. V večnost je vstopila 22. januarja Petra 9

12 RAFAELOVA DRUŽBA Turneja Slovenskega mendoškega okteta Slovenski mendoški oktet je bil na turneji po Sloveniji od 27. septembra do 7. oktobra. Pevci iz Mendoze, province, ki leži pod Andi, so prepotovali km, da v deželo svojih dedov prinesejo pesem dveh domovin Slovenije in Argentine. Oktetovci so se takole predstavili:»slovenski mendoški oktet je uresničitev lepih sanj osmih prijateljev, ki smo v slovenski mendoški skupnosti medsebojno delili mnogo lepih doživetij. Kot potomci Slovencev tretje generacije smo spoznavali in vzljubili slovensko pesem, ki nas je spremljala na prijateljskih srečanjih, v cerkvi in pri različnih šegah, kot je na primer»pobiranje pirhov«. Vsi smo peli pri Slovenskem mendoškem pevskem zboru, ki je resnični zaklad slovenske skupnosti, saj skozi več kot šestdeset let nepretrgano druži tri rodove pevcev. Že od vsega začetka, od leta 1998, smo začeli obširno delovati in nastopati na neštetih prireditvah, proslavah in obletnicah v Slovenskem domu, na prijateljskih srečanjih in porokah. Sčasoma smo v svoj slovenski repertoar vključili predvsem argentinske pesmi. Redno prirejamo samostojne koncerte, tako v Slovenskem domu kot v najpomembnejših dvoranah in teatrih v Mendozi. Naša želja je bila predstaviti našo pesem tudi rojakom v Sloveniji. Po trinajstih letih nepretrganega delovanja bi radi Sloveniji pokazali, da res čutimo slovensko pesem kot lastno. Prav tako želimo, da Slovenci spoznajo argentinsko pesem.«rafaelova družba je prevzela organizacijo turneje, ki jo je Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu finančno podprl. V veliko veselje nam je bilo spremljati rojake iz Mendoze! Širok Tonetov nasmeh, ko je kolegom kazal plakat za nastop na avstrijskem Koroškem. V dvorani gostilne Hafner v Gornji vasi se je odvil še en prisrčen večer. Poleg Mendoščanov in gostiteljev Okteta Suha, je nastopila tudi Pevsko-instrumentalna skupina Žvabek. 10 Oktetovci so dobri pevci, preprosti fantje, ki se zaradi topline, ki jo izžarevajo, človeku hitro prikupijo. O dogodkih v času turneje in našem druženju naj spregovorijo še fotografije: Mihela Zaveljcina Prvi koncert z gostitelji Goriškim oktetom»vrtnica«na Dvorcu Vogrsko Na poti v Belo krajino, kjer so imeli pevci drugi nastop (v Pastoralnem centru Črnomelj), so se oktetovci ustavili tudi v Kočevskem rogu in obudili spomin na težke čase slovenske zgodovine. Na Ptuju je bil oktet med poslušalci lepo sprejet. Na fotografiji pa so Mendoščani že na slovenjegraškem odru (v avli Druge osnovne šole) skupaj z gostitelji, blagozvočnim zborom Carinthia Cantat. V nedeljo, 7. oktobra, je Slovenski mendoški oktet zapel na zadnjem koncertu na svoji turneji. Veličastno je bilo v Narodni galeriji! Iz grl dobrih pevcev so donele slovenske in argentinske. Člani Slovenskega okteta (gostitelji), vsem nam poznani kot izvrstni pevci, so ogreli publiko z železnim repertoarjem, Mendoščani pa s svojim argentinskim programom ter toplino in domačnostjo, ki jo izžarevajo.

13 »Lpu je blu«pavel, za oktetom je pevska turneja v desetih dneh ste imeli kar šest koncertov. Kaj v tebi od teh nastopov najbolj odmeva? Velik smisel vidim v obisku domovine naših starih staršev. Po zaključnem koncertu v Narodni galeriji v Ljubljani sem čutil, da se je naša velika želja, da zapojemo tudi v Sloveniji, uresničila. Zadovoljni smo bili tudi z našim petjem na koncertih. V času turneje ste spoznavali tudi Slovenijo. Kaj te je najbolj nagovorilo? Ni me nagovoril točno določen kraj, ampak predvsem to, da so v Sloveniji kraji dobro predstavljeni, kulturna dediščina pa zelo dobro raziskana in zapisana. Zelo zanimivo je bilo tudi, da smo lahko slišali različna narečja, ko smo potovali iz kraja v kraj. Naš pogled se je spočil ob opazovanju čudovite slovenske pokrajine. Kaj ti pomeni, da si obiskal Slovenijo kot pevec okteta? V Sloveniji sem bil že večkrat, vendar ima to, da sem lahko prišel tudi z mendoškim oktetom, še večji pomen. Oktetovci smo skupina prijateljev in v veliko veselje nam je bilo, da smo lahko v Sloveniji, od koder so bežali naši dedje pred 60 leti, predstavili slovensko pesem. V oktetu pojeta tudi tvoja brata Andrej in Tine. Koliko vas je v družini? Od kod ljubezen do glasbe? MLADA SREČEVANJA Pavel Šmon je pevec Slovenskega mendoškega okteta. Z njim smo se pogovarjali ob koncu njihove pevske turneje po Sloveniji. Mihela V naši družini je pet otrok doma imamo še Marjana in Martino. Peli so predvsem naši stari starši. Pri oktetu sva bila najprej s Tinetom, potem se je pridružil še Andrej. Se v Argentini dobro počutiš? Si kdaj razmišljal o življenju v Sloveniji? Dobro se počutim, ker sem tam rojen, tam je moja družina in to me veže na Argentino. Živimo dve kulturi in to je obogatitev. Kadar pridem v Slovenijo, razmišljam, kako bi bilo, če bi živel v Sloveniji, vendar o preselitvi nisem nikoli resno razmišljal. Kako vidiš Slovenijo? Se je tvoj pogled na domovino tvojih staršev po tej turneji kaj spremenil? Pri zadnjih obiskih jo doživljam kot bolj razvito ljudje so bolj osveščeni o varovanju okolja, o vedenju v prometu Od mojega prvega obiska leta 1997, ko sem prišel s skupino maturantov, je precej napredovala, stvari so bolj urejene. Res pa je čutiti, da so ljudje bolj zaskrbljeni zaradi gospodarske krize. Kako bi z nekaj besedami povzel vtise o turneji? Čudovita turneja, odlično smo se imeli. Vsi smo zadovoljni z organizacijo Rafaelove družbe, kako so nas ljudje sprejeli in z dobro družbo, ki se je ustvarila po vsakem koncertu. Mendoški oktet sestavljajo (z leve): Andrej Šmon (2. tenor), Pavel Šmon (bariton), Vladimir Triep (2. tenor), Tine Šmon (bas), Tone Štirn (1. tenor), Matjaž Grintal (bariton), Diego Bosquet (bas - pevovodja okteta), Ernest Bajda (1. tenor). 11

14 KOMENTAR MESECA Kdo je naslednji na vrsti? Politično dogajanje v Sloveniji je zelo moreče. Na eni strani je izjemno huda gospodarska kriza, ki jo hoče vlada zlomiti po evropskih obrazcih, na drugi strani so politične razmere, ki spominjajo na predvečer državljanske vojne. Zadnja beseda je mogoče nekoliko huda, toda številni poznavalci razmer trdijo, da gre za zadnje opletanje zmajevega repa. To naj bi pomenilo, da se nekdanji komunistični oblastniki na vse kriplje upirajo umikanju v zgodovino. Za zadnje bi lahko rekli:»iz vaših ust v božja ušesa!«dejstvo je, da se gospodarske razmere in posledično socialne, ki napovedujejo naraščanje že tako visoko število nezaposlenih, slabšajo. Najtežje je mladim. O uspehih vladnih ukrepov njeni nasprotniki dvomijo, kar je legitimna pravica vsake opozicije. Najhujši prepiri so glede prodaje nekdanjega državnega premoženja, kot so največja banka in še nekatera podjetja, ki naj bi po komunističnih pogledih morala vedno biti državna. Človek res ne ve, ali je prav, da še kaj ostane državno, ker s tem zelo slabo gospodarijo. Gotovo vse ne more biti privatno, na primer ceste, železnice, res pa je, da morajo davkoplačevalci v času po osamosvojitvi že drugič dokapitalizirati največjo banko, ki so jo partijski jemalci kreditov, ki jih ne morejo vrniti, dejansko okradli. Ker je v takem stanju tudi nekdanje mariborsko škofijsko podjetje, ki ga niso vodili komunisti, vse bolj pa prevladuje 12 prepričanje, da so z njenim ekonomije neveščim vodstvom manipulirali, je težko vse naprtiti nekdanjim oblastnikom. Kljub vsemu pa se človeku zdi, da slednji igrajo zelo premišljeno in dobro načrtovano politiko. Jasno je, da se z izgubo oblasti niso nikoli sprijaznili in da gojijo upanje, da si jo bodo povrnili. Če že ne dejansko, pa vsaj moralni ugled, ki ga sicer nikoli niso imeli. Vladali so namreč z ustrahovanjem državljanov, ne ugledom. Ker tega ne ločijo, moramo ostati pri njihovem domnevnem ugledu. Prepričani so, da so bili gospodarsko uspešni, demokracija pa je neuspešna. Dokazati hočejo, da so vsi njihovi nasprotniki nesposobni, če že ne kriminalci. Slednje občuti zlasti predsednik vlade Janša, ki mu že dvajset let obešajo nedovoljeno trgovino z orožjem, a ne morejo ničesar dokazati, čeprav imajo policijo in sodstvo pod svojo kontrolo. Zelo je na udaru Cerkev, ki naj bi bila po njihovem mnenju še posebno nemoralna. Res je, da ni brez napak, ker jo sestavljajo ljudje, toda kar je preveč, je preveč. Njihov bes je sedaj še posebno občutil kardinal dr. Franc Rode, ki so mu pripisali nezakonskega sina. Pri tem je igral glavno vlogo osrednji časopis Delo, ki svojih navezav na nekdanje komunistične oblastnike in njihove metode vladanja ne more zanikati. Z analizo DNK nekega münchenskega inštituta so bile te trditve zavržene. Samo mislimo si lahko, kaj je nesrečni kardinal, nedvomno eden mednarodno najuglednejših Slovencev, prestal. Kakšna sramota je za Slovenijo, saj je o tej časopisni barabiji pisalo vse svetovno časopisje. Ko je nedavno policija preiskovala in zasliševala ljubljanskega župana zaradi kriminala, se je predsednik države dr. Danilo Türk takoj oglasil v njegovo zaščito. Za kardinala ni zastavil svoje besede, čeprav bi jo že zaradi mednarodnih okoliščin moral. Časopis je ob razkritju barabije javno razglasil, da bo kardinala še naprej blatil. Prav to dokazuje, da gre očitno za politično delovanje in vsi razumemo to grožnjo samo kot iskanje časa, da najdejo znotraj Cerkve novo žrtev. Taka je sedanja Slovenija, ki išče novega predsednika države. Koga boste podprli rojaki? Kakšno domovino želite? Pomagajte ji s svojim odgovornim glasom! Stane Granda

15 PRISLUHNIMO DOMOVINI Na kratko Kardinal Franc Rode ni oče Petra Stelzerja. To je pokazal rezultat DNK-preiskave, ki sta jo kardinal Rode in Stelzer opravila na univerzitetnem inštitutu v Münchnu. Kardinal je zadovoljen, da je rezultat, za katerega je vedel, zdaj tudi v javnosti.»sedaj, ko se je pokazala resnica in je laž povsem razkrinkana, lahko zaslutite, kako je bil ta boj za očiščenje podobe Cerkve trd in naporen zame. Lahko bi bil vse pustil in zamahnil z roko, češ, naj govorijo in pišejo, kar hočejo, saj pametni in pošteni ne bodo verjeli, toda misel na škodo, ki jo tudi med vernimi lahko povzroči tako obrekovanje, mi ni dala miru. Sprejel sem izziv in se podal v obrambo resnice. Zavedal sem se, da resnico dolgujem vernikom in duhovnikom ljubljanske nadškofije, ki sem jim kot nadškof služil sedem let; slovenski Cerkvi, da bi ne dvomila, da je imela na čelu metropolita, ki bi bil nevreden visoke in odgovorne službe; redovnicam in redovnikom doma in po svetu, da bi se ne vznemirjali zaradi blatenja človeka, ki ga je papež Janez Pavel II. imenoval na čelo vatikanskega dikasterija za posvečeno življenje. V ta boj sem šel za čast Cerkve in svoje dobro ime, pa tudi za čast Slovenije, kjer je moj dom. In tako bom deloval tudi v prihodnje.«na objavo rezultatov se je odzval tudi ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres, ki je opozoril na stanje slovenske medijske kulture, ki po njegovih navedbah dopušča eklatantno teptanje človekove pravice do dobrega imena. Na to je za radio Ognjišče opozorila tudi Sandra Bašič Hrvatin s Fakultete za humanistiko v Kopru. Izpostavila je problematičnost objave neke zgodbe pred potrditvijo o njeni verodostojnosti.»vsak novinar, ki opravlja ta poklic, mora sam s seboj razčistiti, kje so meje. To je stvar, ki jo nekdo ima ali pa je nima, tega se ne da naučiti. Po drugi strani pa gre tudi za odgovornost urednikov, ki so zadolženi, da vsako informacijo, ki jo prepustijo v medijski prostor, natančno preverijo, in lastnikov, ki jim je očitno veliko več do tega, da objavljajo nekakšne ekskluzivne zgodbe in silijo novinarje, da tudi če niso natančno preverili informacije, te objavijo.«odvetnica kardinala Rodeta Nina Zidar Klemenčič je na tiskovni konferenci pojasnila, da je priprava tožb zoper novinarja Dejana Karbo ter časopisno hišo Delo v zaključni fazi.»zasebna kazenska tožba bo vložena zoper novinarja gospoda Dejana Karbo, civilne tožbe pa bodo vložene zoper medij, ki je o tem poročal in zoper novinarja, ker ocenjujemo, da če ni ravnal naklepno, je ravnal vsaj tako imenovano,hudo malomarno in v tem primeru je lahko tudi on tožena stranka,«je pojasnila Zidar Klemenčičeva. Oglasila se je tudi odgovorna urednica Dela Romana Dobnikar Šeruga. V odzivu so zapisali, da na Delu rezultate DNK sprejemajo kot dejstvo in kot znanstveni dokaz ter dodali, da niso nikoli trdili, da je Peter S. sin kardinala Rodeta. Radio Ognjišče * Ministrica Ljudmila Novak je na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu USZS sprejela avstralsko zvezno ministrico Tanyo Pliberšek. Kot piše v sporočilu za javnost, ki so ga posredovali iz USZS Pliberšek, je dolgoletna poslanka v zveznem parlamentu in ministrica avstralske zvezne vlade sicer potomka slovenskih izseljencev. V pogovorih na Uradu je ministrica Novakova izrazila zadovoljstvo nad doslej najvišjim obiskom iz Avstralije od slovenske osamosvojitve, še posebej, ker gre za ministrico, ki je po rodu Slovenka in tudi govori slovensko. Njen obisk sodi v vrsto dogodkov, ki pospešeno povezujejo obe državi, pri čemer je na prvem mestu napredek pri uveljavljanju sporazuma o zdravstvenem varstvu v obeh državah. Ministrici sta večji del pogovorov namenili problematiki ohranjanja slovenstva v Avstraliji, saj je mogoče opaziti vidno pešanje slovenskih klubov, šol itd. * Na Teharjah je potekala spominska slovesnost, kjer je predstavnik Nove slovenske zaveze Boštjan Zadnikar dejal, da je stanje duha v slovenski družbi neznosno. Sveto mašo za pobitimi je daroval upokojeni koprski škof Metod Pirih. V pridigi je med drugim povedal, da imamo v Sloveniji evidentiranih več kot 600 grobišč, vendar v državi ni prave politične volje, da se vse to razišče. Druga svetovna vojna je na Slovenskem zahtevala žrtev, od tega je bila več kot ljudem odvzeta pravica do spomina, do pokopa in groba. Za več kot tretjino žrtev se nikoli ni smelo trditi, da so bile ubite. Pravica do pokopa in do negovanja spomina pa je ena izmed osnovnih civilizacijskih pridobitev.»civiliziranost kakšnega naroda in razsežnost sprave je v tem, da se ljudi poimenuje z imenom in jih pokoplje. Tudi če gresta odkrivanje grobišč in identifikacija pobitih - največkrat brez sodbe - le počasi naprej, moramo to delo nadaljevati. Omalovaževanje in potiskanje žrtev v pozabo je nedopustna krivica. To je hudo kršenje človekovih pravic Dovolj je vojne, zgradimo mir. In treba je dejavno delati, da bi porušili pregrade in prepreke, ki preprečujejo uresničenje miru. Mir je skupen poklic vsakega človeka in vseh narodov, mir je naše poslanstvo,«so bile besede upokojenega koprskega škofa. 13

16 SLOVENIJA MOJA DEŽELA festival mladih v Stični z geslom Veselite se v Gospodu zmeraj! je v cistercijansko opatijo privabil več kot pet tisoč mladih iz Slovenije in zamejstva. Izbirni program z delavnicami za različne starostne skupine se je začel že dopoldne. Gost letošnje Stične je bil nekdanji londonski gangster John Pridmore, ki po spreobrnjenju pričuje o prijateljstvu z Jezusom. Vrh srečanja pa je bila popoldanska sveta maša z navdušenim petjem mladih ob spremljavi»stična benda«. Ob koncu festivala so se organizatorji strinjali, da program Stične mladih mladim ponuja izkušnjo, da je veselje prisotno tudi tam, kjer ga na prvi pogled ni prepoznati. * Slavje ob 150. obletnici Slomškove smrti.»slomškovo leto letos obhajamo pod geslom Svetost prenavlja svet. Svetost je za nas verne ljudi uresničitev človeka, in sicer v vsej polnosti,«je ob 150-letnici Slomškove smrti pred mariborsko stolnico poudaril mariborski nadškof metropolit Marjan Turnšek. Priprava na spominsko sveto mašo se je začela z molitvijo za domovino bogoslovcev in redovnic pred relikvijami bl. Slomška v mariborski stolnici. Skupno molitev vernikov pred relikvijami pa je sklenil sedmi Slomškov naslednik nadškof Marjan Turnšek, ki je z verniki molil za novo evangelizacijo in slovenski pastoralni načrt. Nato so relikvije bl. Slomška prenesli na oltar pred stolnico. Svete maše se je udeležilo več kot 3000 vernikov. * Hrvaški časnik Jutarnji list je razkril posle ljubljanskega župana Zorana Jankovića in njegovih sinov na Hrvaškem. Kot navaja, je poslovanje zagrebškega podjetja E-Gradnja, ki je v lasti županovega sina Damijana, milo rečeno, nenavadno. E-Gradnja je, kot da ne bi obstajala, razen v finančnih poročilih. Ni sledi o nobenem poslu, piše časnik, ki se sprašuje, ali ne gre zgolj za podjetje, ki služi kot krinka za sumljive finančne transakcije. Iz ljubljanskega okrožnega sodišča pa so sporočili, da je sodna preiskava zoper ljubljanskega župana Jankovića zaradi domnevne zlorabe položaja pri nakupu zemljišča v Nišu, ki je bil izveden, ko je Janković vodil Mercator, v zaključni fazi. V okviru preiskave so bile zaslišane že vse priče, spis pa še ni šel na tožilstvo. * Banka Slovenije je poslabšala napovedi o gospodarski aktivnosti Slovenije. Obseg BDP se bo letos znižal za 1,8 odstotka, prihodnje leto bo izgubil še dodatnih 0,7 odstotka, rast pa naj bi vnovič zabeležili leta 2014, navaja oktobrsko poročilo o cenovni stabilnosti. Kot je ob predstavitvi poročila dejal guverner Banke Slovenije Marko Kranjec, je dajanje napovedi v zdajšnjem obdobju velike negotovosti izredno nehvaležno. * Slovenski in hrvaški finančni strokovnjak France Arhar in Zdravko Rogić sta po njunem tretjem srečanju napovedala, da bosta zunanjima ministroma predlagala, da bi državi skupaj poslali pismo Banki za mednarodne poravnave in jo zaprosili za sodelovanje pri iskanju rešitve za vprašanje LB v skladu s sporazumom o nasledstvu. S srečanjem so bili zadovoljni tako v Zagrebu kot Ljubljani. * Kranjsko okrožno sodišče je zavrnilo tožbo Republike Slovenije proti ljubljanski nadškofiji za ugotovitev ničnosti sporazuma o Blejskem otoku. Ta tako ostaja v dolgoročnem 45-letnem najemu blejske župnije. Blejski župnik je z izidom zadovoljen, ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport in Nadškofija Ljubljana sodbe še nista prejela, zato je ne komentirata. * Milostna podoba Čenstohovske Marije, ki je na šestmesečnem romanju»od oceana do oceana«, se je mudila tudi v Sloveniji. Na pot je krenila junija v Vladivostoku na obali Tihega oceana, sklenila pa ga bo za božič v Fatimi ob Atlantiku. V tem času bo obiskala 23 držav. Namen romanja je obramba življenja, zakonske zveze in družine. Romanje je največje v zgodovini in pri njem sodelujeta katoliška in pravoslavna Cerkev. Pot po Sloveniji je začela v Lendavi, kjer jo je sprejela madžarska skupnost in ta dan obiskala še Mursko Soboto, Gornjo Radgono, Lenart, Ptuj, Starše. Prvi večer se je ustavila v Mariboru, kjer je prenočila. Drugi dan se je odpravila proti Kopru in se vmes ustavila v Slovenski Bistrici, Slovenskih Konjicah, Celju, Petrovčah, Šempetru pri Celju, Domžalah, Bevkah, na Vrhniki, v Logatcu, Postojni, Bertokih, Piranu in Portorožu. Prenočila je na Markovcu in naslednje jutro obiskala koprsko stolnico. Opoldne so jo pričakali v Ljubljani, kjer je ostala do naslednjega dopoldneva, zatem

17 SLOVENIJA MOJA DEŽELA se je odpravila skozi Grosuplje in Trebnje proti Novemu mestu in nato do Bregane, kjer so jo prevzeli hrvaški verniki. * V Sloveniji so se cene življenjskih potrebščin septembra zvišale, najvišjo rast pa je bilo opaziti pri cenah obleke in obutve. Mesečna stopnja inflacije je znašala 1,1 odstotka, je sporočil državni statistični urad. Na letni ravni je bila rast cen 3,3-odstotna. * V Parku vojaške zgodovine Pivka je potekal šesti Festival vojaške zgodovine, ki je tokrat obiskovalce opozoril na ameriško vojaško pomoč Jugoslaviji v 50. letih prejšnjega stoletja. Tej temi je bil posvečen krajši simpozij, dokumentarna razstava in ameriški vojaški tabor, ki je predstavil življenje, opremo, vozila in orožje ameriških vojakov v drugi svetovni vojni. ZDA so leta 1948 Jugoslaviji namenile izjemno veliko vojaško pomoč, s katero so želele zavarovati Jugoslavijo pred vojaškim posegom s strani Sovjetske zveze ter posredno zavarovati Italijo in sredozemski prostor. Pomoč v orožju so pozneje zamolčali, saj se je Jugoslavija znova obrnila k Sovjetski zvezi. Oklepna vozila iz ameriške vojaške pomoči sicer sodijo med najdragocenejše eksponate Parka vojaške zgodovine. * Prvaka Pozitivne Slovenije in ljubljanskega župana Zorana Jankovića so obiskali kriminalisti. Preiskovalci Nacionalnega preiskovalnega urada so izvedli kar 23 hišnih preiskav - med drugim tudi na domu ljubljanskega župana, v podjetjih, povezanih z njim, preiskali pa so tudi domova Jankovićevih obeh sinov. Razlog za obisk kriminalistov je sum nepravilnosti pri financiranju in izvedbi gradnje športnega objekta Stožice v Ljubljani. Janković je po končani preiskavi v mestni hiši v izjavi za medije potrdil, da ga policija preiskuje v zvezi s projektom Stožice. Sam je prepričan, da bo dokazal svojo nedolžnost. In kaj ga bremeni? Po besedah vodje Nacionalnega preiskovalnega urada Roberta Črepinka preiskujejo sume storitve naslednjih kaznivih dejanj: zlorabe položaja ali uradnih pravic, goljufije na škodo Evropskih skupnosti, nevestnega dela v službi, zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, pranja denarja, ponareditve ali uničenja uradne listine ter sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje. * Letošnji nagrajenci v projektu Turistične zveze Slovenije Moja dežela - lepa in gostoljubna so med mesti Koper, Postojna, Metlika in Piran. Med večjimi mesti so se na prva tri mesta uvrstili Koper, Maribor in Velenje. Med srednjimi mesti so bila najboljša Postojna, Sevnica in Nova Gorica, med manjšimi pa Metlika, Šempeter pri Gorici in Šenčur. Najbolje ocenjen turistični kraj je Piran, sledita mu Bled in Kobarid. Med zdraviliškimi kraji so se najbolje odrezali Laško, Podčetrtek in Šmarješke Toplice, med izletniškimi kraji Podbočje, Črna na Koroškem in Cerknica s Cerkniškim jezerom. Snovalci projekta so prepričani, da je pogoj za uspešen razvoj turizma urejeno in gostoljubno okolje. * Mirovni sodnik v Tablji blizu Trbiža je obsodil tri Rezijanke zaradi žalitev in groženj, usmerjenih proti manjšini, na 500 evrov denarne kazni in plačilo sodnih stroškov. Trojica je pred dvema letoma grozila in žalila Gabrieleja Cherubinija, ki je prvi zaprosil za dvojezično italijansko-slovensko osebno izkaznico v Reziji, in predsednico rezijanske folklorne skupine Pamelo Pielich. Sodnik jim je izrekel po 500 evrov denarne kazni in plačilo sodnih stroškov, vsaka pa bo morala Cherubiniju, ki je po rodu iz Bologne, in Pielichevi plačati še po 500 evrov odškodnine. ŠPORT Mina Markovič in Maja Vidmar sta se odlično odrezali na tekmi svetovnega pokala v težavnostnem plezanju onstran Atlantika v ameriški Atlanti. Markovičeva je osvojila drugo mesto ter zadržala vodstvo v skupnem seštevku svetovnega pokala, Vidmarjeva je bila tretja. Slovenski uspeh je dopolnil Domen Škofic na osmem mestu. Kolesar Matej Mohorič je na svetovnem prvenstvu v Valkenburgu v kronometru mladincev osvojil srebrno kolajno. To je največji slovenski uspeh v tej kategoriji, doslej v vožnji na čas na svetovnih prvenstvih mladincev Slovenija še ni imela kolajne. Krovna slovenska smučarska organizacija je dobila novo vodstvo. Sedmi predsednik zveze je v sredo postal nekdanji vrhunski smučarski skakalec Primož Ulaga. 15

18 IZ ŽIVLJENJA NAŠIH ŽUPNIJ A N G L I J A Na drugo nedeljo v mesecu septembru, 9. septembra, smo v kapeli»našega doma«pričeli z rednimi slovenskimi mašami za rojake iz Londona in okolice, ki se bodo vrstile vsako drugo nedeljo v mesecu ob 4. uri popoldne vse do 2. nedelje v mesecu juniju prihodnjega leta Je pa res, da je, izjemno, v letošnjem oktobru sv. maša za rojake iz Londona in okolice odpadla zaradi župnikovega potovanja na jesensko pastoralno konferenco v Rim (v zavod»slovenik«). Udeležba rojakov pri naših mesečnih mašah ni velika in že nekaj časa upada. Tisti, ki so že leta redni obiskovalci»našega doma«, k slovenski maši radi pridejo, če le morejo. Oviri sta predvsem bolezen in starost. Mlajši rod slovenskih londonskih rojakov pa si težko najde čas za obisk slovenske maše. Le redki med njimi se pomena pripadnosti svoji narodni skupnosti zavedajo. Tone Žle iz Haslingdena je odšel v večnost. Naš dobri in nadvse zvesti član slovenske katoliške skupnosti iz Rochdalea, Tone Žle, je v 92. letu življenja odšel k Bogu v večnost 11. julija letos v Domu za starejše občane v Haslingdenu nad Manchestrom. Teden po smrti je bilo od njega slovo s sv. mašo v župnijski cerkvi St. Mary s, v kateri je večji del svojega življenja skrbel za čistočo božje hiše in urejal vrt okrog nje. Ni čudno, da je bila cerkev ob tem slovesu polna tudi in predvsem njegovih angleško govorečih prijateljev in znancev, faranov župnije St. Mary s, ki so Tonetovo delavnost, skromnost, ljubeznivost in poštenost poznali in ga imeli radi ter ga izredno cenili. 16 Pokojni Tone Žle v svojih mladih letih Rojen je bil 15. decembra 1920 v Študi pri Domžalah, god pa je obhajal 17. januarja na praznik sv. Antona Puščavnika. V globoko verni krščanski družini pri Žletovih je bilo pet otrok. Ko so v drugi svetovni vojni Nemci zasedli naše kraje, je bil mladi, 21-letni Tone kmalu vpoklican v nemško vojsko in poslan na vojno fronto v Rusijo. Tam je bil ranjen in nato prestavljen na nemško fronto v Italijo, kjer je bil ujet in je tako postal vojni ujetnik pri Američanih. Ti so ga poslali v ujetništvo v Afriko, kjer je v Alžiru vstopil k RAF (Royal Air Force). Kot demobiliziranec je prišel v Anglijo leta Prva njegova zaposlitev je bilo delo na kmetiji v Cheshireu. Pozneje pa je dobil delo v tekstilni industriji v Lancashireu. Ker se naš Tone nikoli ni poročil, je tako lahko živel kar pri družini svoje sestre Minke, poročene z njegovim velikim prijateljem in sodelavcem Jožetom Grčarjem. Pri Grčarjevih je kot ljubljeni brat sestre Minke in spoštovani prijatelj svojega svaka Jožeta ter skrbni stric svojim nečakinjam in nečaku ostal vse do smrti obeh roditeljev. Kasneje je živel v svojem stanovanju in nazadnje v Domu za starejše občane, kakšno miljo oddaljenem od prejšnjega svojega doma. Tone je bil vedno zelo dejaven član naše skupnosti. Bil je aktivno udeležen pri vseh slovenskih prireditvah, zlasti še kot član slovenskega pevskega zbora v Rochdaleu, kamor je tudi redno prihajal k slovenskim mašam in našim prireditvam. Še celo pri svojih častitljivih letih (tam pri 80-tih) je bil naš Tone še vedno pri odlični fizični kondiciji, saj je dnevno delal dolge sprehode v okolici doma, v katerem je živel. Le spomin ga je začel precej zapuščati, tako da zadnjih deset let ni zmogel biti več tako aktiven, kot je bil nekoč v svoji domači angleški župniji pri cerkvi St. Mary s v Haslingdenu, kjer je skrbel za čistočo župnijske cerkve in še zlasti za vrt (lep park) okrog nje, ki ga je z vso ljubeznijo urejal. S. C. A V S T R I J A GRADEC Po letnem dopustu smo se zopet v velikem številu zbrali pri slovenski sv. maši v Zakladni kapelici cerkve Marija Pomagaj (Mariahilf) v Gradcu. Tudi v našem kulturnem prostoru Kolbekeller se po sv. maši veselimo naših srečanj in se ob dobri kavici in kolačih pogovarjamo o naših doživetjih na dopustu in seveda o aktivnostih, ki jih bomo poskušali uresničiti. Čeprav je mesec september ali kimavec (kimavec je izvirno slovensko ime za september in sicer zaradi sadja, ki v tem jesenskem mesecu zrelo»kima«na vejah sadnega drevja) že za nami,

19 IZ ŽIVLJENJA NAŠIH ŽUPNIJ 70. rojstni dan Marije Friedl Skupna zahvalna nedelja na Lendplatzu mislim, da je potrebno spregovoriti o nekaterih dogodkih v naši slovenski cerkveni skupnosti. Že na začetku septembra smo se po sv. maši zbrali v Kolbejevi kleti in se dogovorili za pesmi, ki jih bomo zapeli naši gospe Mariji Friedl. Le-ta je letos praznovala 70. obletnico rojstva in nas v nedeljo, 16. septembra, po sv. maši vse povabila v župnijski prostor (Pfarrsaal), kjer sta gospe Elisabeth Zorman in Marija Lernbeiss pripravili vrsto dobrot. Tudi gospod Edi Harnik je s svojo harmoniko prispeval k dobremu razpoloženju. Moja malenkost je pripravila pesem, v kateri smo gospe Mariji izrekli zahvalo za njeno dolgoletno delo in skrb v naši cerkveni skupnosti. Praznovanje je trajalo do poznega popoldneva in se zaključilo s čudovito torto. Ta dan smo se tudi dogovorili za sestanek predsedstva. Tako smo se v soboto, 22. septembra, ob uri zbrali v našem prostoru Kolbekeller in po pozdravnih besedah patra mag. Jožeta Lampreta začeli z dnevnim redom. Pater Jože je prenesel tudi pozdrave gospe Dane Hsieh, ki je že cele tri mesece v bolnišnici. Dejal je, da gre naši Dani na boljše in upa, da se kmalu vidimo. Tudi mi, gospa Mathilda Furman, moja malenkost in moj soprog Ludwig, smo obiskali gospo Dano in bili prijetno presenečeni, da je tako dobro okrevala. Obljubila nam je, da se nam bo kmalu pridružila pri sv. maši. Ker v zadnjem času večkrat ostanemo brez organista/organistke, smo se odločili, da poskušamo dobiti študenta /študentko glasbene šole, ki bi nam tu in tam priskočil na pomoč. Pater Jože je dejal, da bo o tem pisno seznanil tudi škofijo. Po sestanku nas je pater Jože obvestil, da bomo v nedeljo, 30. septembra, obhajali zahvalno nedeljo skupaj z verniki fare Mariahilf, in sicer ob 9.30 na Lendplatzu pred kužnim znamenjem. Ker je to praznik hvaležnosti in zahvaljevanja za dobro letino in pridelke, ki jih je dala narava, pa tudi za druge darove (npr. svoboda, dobrota, talenti, dom, vera), se bodo verniki in duhovniki zahvalili Bogu in drug drugemu za vse prejeto v minulem letu. V ta namen so verniki cerkvene skupnosti Marija Pomagaj (Mariahilf) spletli krono iz žitnega klasja. To krono so v procesiji prinesli do kužnega znamenja na Lendplatzu, ki je bilo okrašeno s sadjem in poljskimi pridelki. Procesijo je spremljala tudi graška zaščitna garda. Zahvalno sv. mašo sta brala pater mag. Petru Farkaș OFMConv. in pater mag. Jože Lampret. V nedeljo, 7. oktobra, nas je Edi Harnik povabil na svoj dom v Schweinzu, da z njim praznujemo njegov 70. rojstni dan in hkrati na žegnanje njegove kleti, čudovitega podzemeljskega hodnika. Osebno nisem mogla biti prisotna, ampak so mi povedali, da je bilo zelo prijetno vzdušje z glasbo, 17

20 IZ ŽIVLJENJA NAŠIH ŽUPNIJ Predsednica Sonja Kovač je v imenu folklorne skupine Juliana in v imenu vseh nastopajočih pozdravila navzoče z besedami:»počaščeni smo, da smo prejeli vabilo, nanj smo se z veseljem odzvali. Začetek naše folklorne skupine sega v leto 1994 Gostovali smo po vsej Evropi, v Franciji pa smo bili prvič. Po letih in po izgledu smo starejši, a se znamo zavrteti!...«in res je bilo tako. Njihova pristnost in ljubezen do folklornih plesov nas je očarala in nad nekaterimi izvedbami smo osupli in se na tiho spraševali, od kod jim ta vitalnost in živahnost. Sobotni večer in nedeljsko popoldne pa sta nam poleg orkestra, ki je spremljal nastopajoče folkloriste, popestrila tudi komaj dvajsetletna Sara Zakrajšek in Rok Mrak iz Bohinja in Radopesmijo in vsemi mogočimi dobrotami in da je veselje trajalo pozno v noč. Ker se pri nas pač vedno nekaj zanimivega dogaja, bom z novicami nadaljevala drugič in želim vsem bralcem Naše luči prijeten začetek jeseni in lep pozdrav. Mag. Ivanka Gruber F R A N C I J A STIRING-WENDEL Preko 200 porcij čevapčičev je bilo potrebno skrbno pripraviti in speči. 8. in 9. septembra smo že devetnajstič zaporedoma obhajali praznik slovenske kulture, letos ponovno v protestantski dvorani v Stiring-Wendlu. Gospa predsednica Jožica Curk je v imenu društva Prijateljev slovenske katoliške misije pozdravila vse navzoče in posebno naše goste iz domovine Slovenije s sledečimi besedami:»v čast in veselje mi je, da vas smem pozdraviti. Nocoj smo obdani z gosti, ki prihajajo ponovno iz matične domovine, ob njih bomo osvežili utrinke slovenske kulture in dragoceno materno besedo, dediščino naših staršev. V preteklosti smo doživeli ob teh obiskih že veliko lepega, tako ob folklornih plesih kakor ob petju slovenskih melodij, ki nam jih je vsaka skupina na svojski način nudila glede na svoj izvor in pokrajino, ki jo zastopajo «Po pozdravu vseh uradnih gostov je nadaljevala, rekoč, da je»folklorna skupina Juliana iz Hrušice pri Jesenicah pripravljena deliti in prinesti med naše slovenske rojake cvet narodnih plesov, v katerih je vključen njihov domači kraj Ko te pot vodi skozi prelepo Gorenjsko, si očaran in pesniško zasanjan. V objemu gora se bleščita kot dva diamanta jezeri Bled in Bohinj, preprežena z rečnimi tokovi in znamenitimi dolinami. Te naravne lepote so studenec, iz katerih izvirajo plesi, glasba in petje. S tem šopkom, ki je tudi vaš okras, bomo obogatili skupnost navzočih Lep kulturni program in prijeten večer nam vsem.«možje so bili pri igri s klobukom tokrat spretnejši od naših vrlih žena. 18 Predsednica folklorne skupine Juliane - Sonja Kovač z našo predsednico Jožico Curk

21 IZ ŽIVLJENJA NAŠIH ŽUPNIJ V nedeljo je bilo tudi pred dvorano zelo živahno. Še spominski posnetek s folklorno skupino Juliano vljice, prva s čudovitim glasom, drugi z igranjem harmonike. Med plesi so mi ostali v spominu štajriši, mrzolini, ta požugana, ziben šrit, nojkatoliš ter razne vrtenice. Ob njihovem nastopu je v teh dveh dneh uživalo preko 400 obiskovalcev, ki so okusili naše dobrote v obliki peciv in jedi na žaru. Za oskrbo naših gostov je skrbela petčlanska skupina kuharic, v Stiringu pa je bilo vpetih preko trideset prostovoljcev, ki so poskrbeli, da se je praznik lepo odvijal pod taktirko gospe Curk s soprogom. Kot dušni pastir se Sara je s svojim kristalnim glasom osvojila domača in tuja srca. zahvaljujem vsem akterjem in obiskovalcem, kajti vsi skupaj smo ob osebnem doprinosu in pričevanju naredili, da sta bila oba dneva nadvse uspešna in bogata. Hvala našim gostom, da so tako lepo sooblikovali nedeljsko liturgijo, pri kateri so nam ob spremljavi harmonike in orgel zapeli ob bližajočem se Slomškovem prazniku njegovo pesem»v nebesih sem doma«. Ob tovrstnih srečanjih imamo priložnost, da se srečamo tudi z rojaki, ki poredko zahajajo na našo misijo ali se udeležujejo bogoslužij. Z njimi zaustavimo za nekaj trenutkov korak in tudi to je priložnost za iskren pogovor in nemalokrat sočutje nad težavami in boleznimi, ki jih življenje prinaša. Še posebno sem bil vesel mlajših obra- Pri poslovilnem mimohodu po dvorani so v skupino vključili tudi»novega plesalca«. Dvajsetletni Rok je v spretnosti igranja harmonike očaral navzoče. 19

22 IZ ŽIVLJENJA NAŠIH ŽUPNIJ Starejši izseljenci so ob takih prizorih pričeli luščiti spomine na domovino. Zasedeni so bili vsi stoli v dvorani in vse klopi na prostem. zov, ki so sicer ob teh kulturnih dogodkih redno prisotni. Še na mnoga uspešna leta delovanja! Vaš duhovnik Jože Kamin Med plesnimi nastopi so gledalci in poslušalci večkrat postali tudi akterji. Slovenska glasba je odmevala tudi na dvorišču pred protestantsko dvorano. Po zadnji pesmi in zadnjem plesu je napočil čas slovesa. 20 Jubilej Kar vrstijo se slavja, in to že zelo visoke stopničke naših ljudi in skoraj bi lahko rekla težko nadomestljivih, ki so vso dobo obstoja našega društva z veliko vnemo in veseljem darovali veliko življenjske moči in žuljev v prid slovenski misiji. In leto 2012 je prav izredno posuto z jubilejnimi obletnicami, Bogu smo hvaležni za milost vsakega zvestega člana, da je v življenju srečno dospel v pristan častitljivih let. Med njimi je tudi naša gospa Majda Miglič, ki je 11. junija letos ugasnila v družinskem objemu 80 simboličnih svečk življenja. Z gospodom Kaminom sva jo obiskala nekaj dni za njenim rojstnim dnevom. Razveselila se je obiska, predvsem jo je razveselil obisk našega župnika Jožeta Kamina. Veselja kar ni mogla prikriti. Ob obisku sta bila pri njej sinova Karli in Mario. Gospa Majda je deležna izredne pozornosti in ljubezni svojih štirih sinov. Ona pove tako:»to so moji štirje angelčki, Karli, Ma-

23 IZ ŽIVLJENJA NAŠIH ŽUPNIJ 80-letna Majda Miglič, obdana s predsednico J. Curk in župnikom J. Kaminom. rio, Branko in Réne.«Razporedili so si tedenski čas in vsak ima svojo nalogo oskrbe in odgovornost, da mama Majda ne samuje. Bolezenske nadlege se ji kopičijo. Pred dvema letoma si je pri nesrečnem padcu zlomila ključnico. Potreben je bil kirurški poseg. Kakor izvidi kažejo, operacija ni uspela in je desna roka pri gibih ostala boleča. Poleg teh težav je težek dolgoletni bolnik sladkorne bolezni. Srce je slabo in utrujeno. Noge ne ubogajo več. Je resnično tako, ko rabiš pri teh letih zdravstveno pomoč, te zdravnik opogumlja in korajžno reče leta so tukaj. Naša gospa Majda se ne more sprijazniti, da jo bolezen tako zelo ovira, da ne more biti več redni gost pri celodnevnih srečanjih. Toda z mislimi je vedno pri nas in njeni sinovi trdijo, če bi mogla tudi peš, bi prišla do misije. Gospa Majda je do nedavnega delila telesno moč, ljubezen in močno voljo do dela, ki ga je klicala slovenska misija. In danes, ko ne more več, nam njen prazen prostor povzroča veliko praznino. Hvaležni smo ji za vse, kar je storila v dobro slovenski skupnosti. Bila je dolga leta odgovorna pri kuhinji celodnevnih srečanj, in pri vsakem delu prisotna, dokler so ji moči dopuščale. Članica društva je že od vsega začetka obstoja. Ko je njen mož Karel še živel, je že njemu pomenila misija center in dom, saj je vlagal in delal neutrudno za obstoj in preobrat hiše, in to že od prvih del, ko so se še zidovi podirali in na novo gradili, da je danes naš slovenski dom - dom prijetnih srečanj in topline, ki jo uživamo v njem. Gospa Majda je danes vdova že 19 let. Po smrti moža Karla je še z večjo vnemo poprijela za vsako delo. Želela je nadoknaditi manjkajočo roko moža. Draga Majda! Želimo ti, da ti Bog pokloni vse dobro, veliko družinske sreče in ljubezni med tvojimi sinovi in njihovimi družinami, ki ti stojijo ob strani, te čuvajo in ti posvečajo izredno ljubezen. Mi pa s težkim srcem sprejemamo resnico, da nas ne moreš več razveseliti s svojim rednim obiskom in da ne moremo več deliti lepih časov v tvoji bližini. Korajžno in v veselju naj ti potekajo dnevi življenja, v ljubezni med tvojo družino, ki ti pomeni zaklad in studenec sreče, ki naj nikoli ne usahne. Jožica CURK N E M Č I J A BERLIN Mladoporočenca Lucija in Steffen Mönnich Družina nevestinega brata Slavena Pravljična poroka V soboto, 22. septembra, sta se na lep jesenski dan v prekrasnem ambientu na jezeru v Rangsdorfu poročila Lucija Grobelnik in Steffen Mönnich. Poroka je bila v gradu, narejenem iz šotorov, postavljenih na splav. V gradiču so resnično inovativno pričarali pravljični ambient za poroko s sveto mašo. Duhovnik Izidor Pečovnik Dori je ob tem dogodku dejal, da so vsi gostje, čeprav so bili»mešana«publika različnih narodov in religij vzorno sodelovali in bili na koncu tako navdušeni, da se bo morda še kdo odločil za tak korak! Po poroki so prostor nekoliko preuredili in sledilo je slavje. Doživeli so lep sončni zahod, pihal je jesenski veter, okrog njih pa polno jadralcev skratka, kot v pravljici! 21

24 IZ ŽIVLJENJA NAŠIH ŽUPNIJ Ministrantka Jasmina Bambynek je napolnila 18 let. Mladoporočencema - nevesta Lucija je pravnica, hči odvetnika Antona in mame Ive Grobelnik (doma iz Hercegovine), ženin Steffen prihaja iz Berlina, po poklicu je finančni nadzornik in svetovalec želimo veliko osebne sreče in poslovnih uspehov na njuni skupni življenjski poti. in prijetna praznovanja Zadnjo septembrsko soboto (29. septembra) je praznoval rojstni dan Edi Guzaj, zvesti sodelavec slovenske župnije v Berlinu. V krogu svojih domačih in vseh, ki se radi družijo v skupnih prostorih, sta s Katarino Vehovar, ki je nekaj dni prej praznovala svoj god, pripravila prijeten večer. Edijeva žena Darja in Katarinini starši so spet pri- pravili pravo pojedino in praznik je bil lep in nepozaben. Tako je skoraj vsako soboto vse bolj živahno in tudi vedno več ljudi prihaja. Sveta maša jih povezuje in vabi k druženju tudi po njej. V tem se vidi prihodnost njihovega skupnega življenja kot župnije. Tudi veliki prazniki se ohranjajo, tako bodo letos spet pripravili slovesno in tradicionalno martinovanje, ki bo v soboto, 10. novembra, skupaj z gosti iz Trstenika na Gorenjskem, ki jih bo pripeljal župnik Branko Balažic. To bo mladinski zbor, iz katerega se bo izluščil kvartet in ansambel za veselo vzdušje. Pa tudi sicer bo poskrbljeno za vse, za hrano in pijačo, za blagoslov mošta in prijetno druženje. Vabljeni! M. Mošnik HAMBURG Večina rojakov, ki se zbirajo pri vsakomesečnih slovenskih mašah v cerkvi sv. Bonifacija, se je že vrnila z dopustov, zato je bila sveta maša v mesecu septembru že zelo dobro obiskana. Tudi organistka, gospa Christa Siebke-Urh, je po daljši odsotnosti iz zdravstvenih razlogov zopet redno med nami. Med sveto mašo in po njej smo čestitali slavljencu Zlatku Magerlu za rojstni dan, župnik Dori pa se mu je v imenu hamburške skupnosti zahvalil za darove in vsa dobra dela, ki jih naredi za blagor skupnosti. Slavljenki pa sta bili tudi Tasja Zahlmann in Fanela Prettny. V soboto, 15. oktobra, je bila v Hamburgu noč odprtih katoliških cerkva. Slavljenec Zlatko Magerl z ženo Sieglindo Edi Guzaj in Katarina Vehovar 22 Hamburški rojaki na Oktoberfestu v Hamburgu

25 IZ ŽIVLJENJA NAŠIH ŽUPNIJ Lojz Šeme je pozdravil Margarito Tereso Fernandez Molina. Marija in Ivan Kosec sta se zavrtela na Oktoberfestu v Hamburgu. Cerkev sv. Bonifacija je vabila s posebno zanimivim programom, pripovedovanju iz življenja mučenice, karmeličanske svetnice Edith Stein ( ), zavetnice dneva mladih in sozavetnice Evrope. Spomin na svetnico Edith Stein je v cerkvi sv. Bonifacija globoko zakoreninjen, saj je ta mučenica, katere življenje se je z 51 leti žalostno končalo v koncentracijskem taborišču Auschwitz pred 70 leti, večkrat molila v tej cerkvi, ko je obiskovala svojo starejšo sestro v Hamburgu. Prisluhnili smo lahko scenski-glasbeni pripovedi, ki jo je z globokimi občutki do te svete žene izvedla mlada redovnica, karmeličanka, Margarita Teresa Fernandez Molina T. O. Carm iz Berlina. Zelo rada zahaja tudi v tamkajšnjo slovensko skupnost. Žal so ji obveznosti v Berlinu onemogočile prisotnost pri nedeljski slovenski maši in srečanju s celotno hamburško skupnostjo. Za izredno lepo pripravljen sobotni program sta se ji po končanem programu v imenu slovenske skupnosti zahvalila zakonca Šeme. Ponedeljkov izlet smo tokrat nadomestili z obiskom»oktoberfesta«. Tudi letos smo se ga udeležili v velikem številu, saj smo vedeli, da so nas naši dobri znanci na veliki terasi veleblagovnice Karstadt z veseljem pričakovali. Že devetnajst let zaporedoma je ansambel Glantaler Power Man iz Švice kar tri tedne zabaval meščane tega velemesta. Vodja ansambla, slovenski Korošec Toni Selišnik je ponosen, da igra ansambel še vedno v isti zasedbi, h kateri štejeta tudi Savinjčana Jože Cencelj in Boštjan Novak, ter Avstrijec Gerhard Bieder. Tudi letos so slovensko omizje Zabavni minister Marjan Jurič in spremljevalka Jana Brili Heinrich Weber je najstarejši član skupnosti v Aslu. Po maši v skupnih prostorih - Terezija Jelenc, Martin Fištravec, Albert Vodušek polepšale obiskovalke z lepimi»dirndli«. Naš zabavni minister Marjan Jurič pa ni želel imponirati samo plesalkam v dirndlih, temveč tudi članom ansambla ter je oblekel usnjene hlače - Lederhosen, na glavo pa nataknil pravi»seppelhut«. V tej opravi je pritegnil veliko pogledov nase in požel bučno ploskanje. Z domačo glasbo in petjem, tudi v maternem jeziku, smo preživeli skupaj zares lep popoldan in zgodnji večer. Obvestilo: Sveta maša je v mesecu oktobru zaradi obveznosti župnika Do- 23

26 IZ ŽIVLJENJA NAŠIH ŽUPNIJ Slavljenec Udo Wichmann in žena Jožica (stojita v drugi vrsti). rija v nemški župniji prestavljena na 4. nedeljo, to je 28. oktober. Danica Dyllong ASEL 24 Tudi tretja slovenska skupnost Asel- -Hildesheim-Hannover, ki je zaupana župniku Doriju, zanesljivo deluje. V njej je veliko nemško govorečih partnerjev, ki so popolnoma integrirani v slovensko skupnost. Najstarejši član te skupnosti je nemškega rodu, gospod Heinrich Weber, ki mu teče že 94. leto. Po sveti maši, ki je običajno vsako drugo nedeljo v mesecu v prelepi vaški cerkvici sv. Katarine, se tudi tamkajšnji rojaki zbirajo v skupnih prostorih k pogovorom, petju, pa tudi da skupaj proslavijo osebne praznike. Meseca avgusta je praznoval 60. rojstni dan Udo Wichmann. Z ženo Jožico, Slovenko iz Kamenščaka pri Ljutomeru, sta dolgoletna in redna obiskovalca slovenskih maš. Z veseljem poprimeta za vsako delo v skupnosti in tudi z raznovrstnimi dobrotami prispevata za dobro počutje v tej skupnosti. Rojstne dneve sta v avgustu praznovali tudi Majda Erdmann in Gisela Besser. Ministrantka Jasmina Bambynek pa je praznovala 18. rojstni dan. DD AUGSBURG Poroka v planinskem raju Duhovnik in velik pesnik Simon Gregorčič imenuje kraje pod mogočno goro Krn, kjer leži tudi njegova rojstna vas Vrsno, planinski raj. Le kdo ne pozna njegove pesmi Nazaj v planinski raj? Še višje od Vrsna se razprostira vas Krn. Ime nosi kot gora, ki se visoko dviga nad njo. V tej mali, raztreseni gorski vasici sta si v soboto, 8. septembra, obljubila večno zvestobo Alenka Simčič iz Vrtojbe in Damjan Kramar iz Podbele. Civilna poroka pred rojstno hišo ženinove mame Olge Alenka in Damjan sta prišla iz cerkve kot mož in žena. Na njuno željo je potekal program civilne poroke pred rojstno hišo ženinove mame Olge. V cerkvici sv. Roka, ki stoji kar takoj za omenjeno hišo, je sledila cerkvena poroka. Damjanov stric in duhovnik Roman je za to priložnost prišel iz Augsburga in s slovesnim obhajanjem poročne maše mladima novoporočencema pripravil nepozabno doživetje zakramenta poroke. Njima in vsem navzočim je ostal v spominu nagovor, kjer je bilo uprizorjeno zbliževanje in združitev dveh src v eno srce. Tudi petje ob spremljavi orgel in kitare je prispevalo svoje k lepoti dogajanja v cerkvi. Po končanih obredih je Alenko in Damjana na pragu cerkvenih vrat zajela močna nevihta posipanja z ri-

27 IZ ŽIVLJENJA NAŠIH ŽUPNIJ žem, ki pa se je srečno končala z nazdravljanjem dobre penine, številnimi osebnimi voščili in okrepčilom. Ko se je dan začel nagibati proti večeru, sta novoporočenca svoje goste povabila v hotel Boka blizu Bovca. Tu je svatovsko rajanje ob obloženi mizi trajalo do jutranjih ur. Okrogla obletnica s. Alojzije Kutin Sredi poletja, 24. julija 1952, je pri Medvedovih, kot se po domače reče pri hiši, privekala na svet deklica, ki so ji dali ime Anica. Starša Alojz in Justina, oba sedaj že v večnosti, sta se je zelo razveselila. Nihče ni slutil, da bo po končani osemletki zapustila rojstni kraj, rodno družino in se priključila slovenskim šolskim sestram v okviru tržaške province. K omenjenim sestram redovnicam v Trst je šla na kuharski tečaj. Tudi njej se ni sanjalo, da bo tam zaznala božji klic in vabilo, da vstopi v njihov red. Toda božja pota so včasih skrivnostna in nepredvidljiva. Čas kuharskega tečaja je bil dovolj, da je spoznala življenje sester. V Anici je vedno bolj zorela želja postati redovnica. Želja se ji je uresničila v nedeljo, 5. septembra 1971, ko je naredila prve začasne zaobljube. Od takrat naprej si je izbrala novo redovniško ime, sestra Alojzija. Par let kasneje je z večnimi Slavljenka s. Alojzija, brat Roman, sestri Olga in Marija ter drugi sorodniki zaobljubami dokončno potrdila začrtano življenjsko pot. Kot mlada sestra se je izobraževala na učiteljišču v Trstu in zaključila študij teologije v Rimu. Sedaj živi in kot redovnica deluje v Gorici. Njen okrogli 60. življenjski jubilej je praznovala v krogu najožjih sorodnikov, rodne sestre Olge, Marije in brata Romana, v Borjani in se Bogu pri maši zahvalila za prehojeno življenjsko pot. Dijaki škofijske gimnazije obiskali slovensko župnijo v Augsburgu V soboto, 8. septembra, so se dijaki škofijske gimnazije v Ljubljani zaustavili v slovenski župniji v Augsburgu, kjer jih je že čakalo pripravljeno okrepčilo. Ker je bil župnik Roman zaradi službenih obveznosti odsoten, jih osebno ni mogel sprejeti in pozdraviti. V njegovem imenu so to napravile članice župnijske ekipe, ki so tudi poskrbele za pogostitev. Gospa Gabi Rezec je mladim gostom razkazala mesto Augsburg in razložila številne znamenitosti. Z lepimi vtisi so nato gostje nadaljevali pot naprej po Nemčiji. Za vedno se je poslovila Olga Habjanič V petek, 21. septembra, nas je močno pretresla novica, da nas je po težki bolezni za vedno zapustila Olga Habjanič. 2. julija je praznovala 49. rojstni dan in se že veselila, da bo naslednje leto slavila okroglih petdeset. Toda zgodilo se je povsem nekaj drugega. Ob strašni novici nam je zastal zrak v Dijaki škofijske gimnazije iz Ljubljane v prostorih slovenske župnije v Augsburgu 25

28 IZ ŽIVLJENJA NAŠIH ŽUPNIJ Štrubelj ob somaševanju Aleša Kalamarja in Romana Kutina, so pokojno odpeljali v Slovenijo v domači rojstni kraj, v Videm pri Ptuju. Tam so jo naslednji dan položili k večnemu počitku. Dr. Zvonetu Štrublju gre zahvala za vodenje pogrebne liturgije in bogate besede tolažbe. R. K. Pokojna Olga Habjanič prsih, zarosile so se oči, v srce vsakega, ki jo je poznal, je zarezala bolečina in kruto spoznanje, da Olge ni več med nami. V zgodnji mladosti je skupaj z mamo zapustila rodni kraj, domovino Slovenijo in prišla v Nemčijo. Tu je odraščala, tu je živela, tu v Nemčiji, v novi domovini se je trudila doseči čimveč zastavljenih ciljev. Poročila se je in v življenje priklicala hčerki Katarino in Martino. Ko jo je mož zapustil in šel svojo pot, ni klonila. Trdo je garala in storila vse, da sta hčerki odrasli in se postavili na svoje noge. Ljubila je življenje in se ga oklepala z vso močjo. Pela je v zboru, plesala pri folklori, in če je le mogla, je bila navzoča povsod, kjer se je kaj slovenskega dogajalo, tako v župniji kot v društvu Drava. V zadnjih letih je v vlogi predsednice društva uresničila številne zastavljene cilje tudi za ceno mnogih žrtev in nikdar dovolj poplačanega dela. Po žilah se ji je pretakala slovenska kri. Pa je prišla bolezen, ki ji je prekrižala številne načrte. Njen tako hiter odhod nas je krepko oplazil z notranjo bolečino in žalovanjem. Zelo težko zadnje slovo je bilo v torek, 25. septembra, v cerkvi sv. Jakoba v Gersthofnu pri Augsburgu. Po ganljivi maši zadušnici, ki jo je vodil duhovnik dr. Zvone 26 ESSEN 29. septembra smo v cerkvi sv. Sebastijana v Würselenu imeli zelo lepo slovesnost zlate poroke. Zlatoporočenca Gradič Janez Gradič je bil rojen leta 1939 na Kalobju blizu Šentjurja pri Celju. V družini je bilo pet bratov in sestra. Oče je bil zidar, mama gospodinja na manjši kmetiji. Janez je bil rudar v Hrastniku tri leta pred vojaškim rokom in nato še dve leti do leta V rudniku je doživel nesrečo. Zasul ga je premog, a so ga na srečo hitro rešili. Tri mesece je bil na zdravljenju. Dve leti je bil nato zaposlen v železarni Štore. Kmalu je dobil boljše delo da je lahko bil v službi celo v kravati. V tistem času je iz Nemčije prišel na obisk bratranec in ga navduševal, naj gre v Nemčijo tudi on. Pavlina in Janez Gradič, zlatoporočenca Zlatoporočenca Gradič, hčerki in vnuki V Sloveniji so ga nagovarjali, naj se vpiše v partijo, česar pa nikakor ni hotel. V Štorah je dal odpoved v pričakovanju odhoda v Nemčijo. Nekaj časa je bil nezaposlen. Z dovoljenjem za potni list je imel težave, saj so ga dvakrat zavrnili. Po treh mesecih ga je le dobil. Leta 1966 je odšel v Nemčijo v Moers, kjer je spet delal v rudniku dve leti. Pozneje se je zaposlil pri podjetju varilne tehnike. Firma ga je pošiljala na krajše ali daljše delo v železarne v Holandijo, Belgijo, Francijo, Venezuelo, Indijo, Luksemburg in vsepovsod v Nemčiji. Pri isti firmi je ostal do upokojitve leta Toda, vrnimo se v najlepši del njegove zgodbe. Janez je kot rudar v Hrastniku stanoval čisto blizu doma svoje bodoče neveste Pavline Hribernik. Tu sta se spoznala, ko je Janez imel 19 let, Pavlina pa 18. Pavlina je bila rojena leta 1941 v Dolu pri Hrastniku. V družini je odraslo pet otrok. Ko je bila stara eno leto, ji je umrla mama. Do svojega šestega leta je odraščala pri svoji babici, nato jo je oče vzel k sebi. Bila je doma do svojega 17. leta. V tem času je opravila šiviljski tečaj. Dve leti je delala v tovarniški menzi steklarne Hrastnik. Janez seveda ni spregledal ljubke sosedice Pavline. Ko je bil vojak, se je

29 IZ ŽIVLJENJA NAŠIH ŽUPNIJ Sorodniki na zlati poroki zakoncev Gradič pogosto razveselil prijaznih Pavlininih pisem, kjer je gotovo prebral veliko lepega in tolažilnega v času zoprne vojaške službe. Ko se je vrnil domov, sta se po enem letu poročila. Bilo je 11. avgusta 1962 v cerkvi sv. Jakoba v Dolu pri Hrastniku. Veselje v obeh družinah je bilo veliko, saj so v domači režiji, kakor je nekoč bila lepa navada, svatbo obhajali kar tri dni. Po poroki sta dve leti stanovala na Janezovem domu, nato v Šentjurju. Od tam je Janez v januarju leta 1966 odšel v Nemčijo, ženka Pavlina s 4-letno hčerkico Janjo pa je za njim prišla v septembru. V Nemčiji sta bila rojena še Thomas 1970 in Alenka V Nemčiji je Pavlina najprej več kot 20 let delala v bolnišnici kot strežnica po oddelkih, kot npr. razdeljevanje hrane, skrb za dietno hrano ipd. Leta 2006 se je upokojila. Bivali so v stanovanju v Moersu vsa leta do 2008, ko so se preselili v Würselen blizu Aachna v hišo, ki je last Alenkine družine. Njen mož je ginekolog, Alenka pa babica in menedžerka samostojne ordinacije. Janja pa je zaposlena v Kamp Lintfortu v bolnišnici Sankt Bernard - na delovnem mestu, kjer je bila prej njena mami. Zelo huda usoda je družino zadela, ko je nesrečno umrl njihov sin Thomas. Med obvezno vojaško službo mu je med športnim tekom postalo slabo. Niso mu mogli pomagati - odpovedalo mu je srce. To je bilo leta 1990, ko je bil star 20 let. Ravno prej je naredil maturo in se je nameraval po vojaščini vpisati na univerzo. Zlatoporočenca sta srečna babica in dedek petih vnukov. Janja ima tri fante, Alenka dve deklici. Vsa družina se rada zbira okoli staršev, saj so odlični prijatelji. Našo luč imajo naročeno od časa, ko je bil tukaj župnik g. Uršič. V Moers sta redno prihajala k slovenskim mašam, zdaj se nam bosta z veseljem pridružila v Eschweilerju. Tudi vsi trije otroci so prihajali k slovenskemu verouku, k pouku slovenščine in k slovenski folklori. Sin Thomas je tudi igral harmoniko, Alenka pa klarinet. Sveto mašo je polepšal zbor Slovenski cvet iz Moersa. Gostje iz Slovenije so imeli v rokah prevod tekstov, ki so bili večinoma v nemščini zaradi številnih udeležencev, ki ne razumejo slovensko. Z veseljem zapišem, da so se mi prijazno zahvalili kar po vrsti številni»zlati svatje«za posrečeno dvojezično kombinacijo lepega obreda. Iz pridige voščilo: Ostanita tudi v prihodnje svetel zgled svoji družini in drugim s svojo zvestobo Bogu s hvaležnim srcem. Vajina in nas vseh velika skrb naj bo v tem, da bo življenje potekalo v božji ljubezni, ki je pot srečnega tega minljivega in novega - neminljivega življenja. Bog ljubezni in miru naj bo z nami vsemi, posebno pa z vama, ljubi oče, ljuba mati, ki po dolgih 50 letih srečna obhajata spomin svoje poroke. Lojze Rajk, župnik v Essnu FRANKFURT Prihajanje... Že od konca pomladi zaznavamo precej močno priseljevanje slovenskih ljudi, mlajših in srednjih let, iz Slovenije na območje naše župnije. Koliko jih bo našlo stik z našo tukajšnjo slovensko skupnostjo, pa najbrž zanima vsakega izmed nas.... odhajanje... Že pred začetkom poletja, na našem majniškem romanju v Maria Sternbach, smo se poslovili od slovenskega duhovnika, župnika v Ilbenstadtu pri Friedbergu v škofiji Mainz, dr. Vinka Kraljiča. Po 37 letih delovanja v tej nemški župniji se je namreč od- 27

30 IZ ŽIVLJENJA NAŠIH ŽUPNIJ Trenutek ob voščilu je resen vendar je župnik kljub izgovorjenemu številu let ostal živ. Po voščilu pa tudi skupinska slika ne sme manjkati. Dvorana je bila ob praznovanju društva Sava kar napolnjena. Slovo od župnika Kraljiča in gospe Rosenkranz v Ilbenstadtu 28 ločil vrniti se v domovino, kjer pa mu je njegov celjski škof že dodelil župnijo Črešnjice nad Frankolovim. Z njim odhaja tudi gospa Rosenkranz, ki mu je gospodinjila in ob tem opravljala tudi službi zakristanke in župnijske tajnice. Na prvo letošnjo septembrsko nedeljo pa je še zadnjič pripravil slovesnost s procesijo v čast sv. Gottfriedu, čigar grob - sarkofag je v baziliki v Ilbenstadtu. Slovesnost sta vodila generalni opat redovnikov premostratencev iz Rima ter opat samostana premostratencev v Hamburgu. V nedeljo, 9. septembra, pa se je od njega poslovila njegova dolgoletna župnija, tako pri maši kakor še na prireditvi po maši pred baziliko in v dvorani poleg cerkve. Ob tem slovesu je bil navzoč tudi predstavnik škofije Mainz kanonik prelat Jürgen Nabbefeld.

31 IZ ŽIVLJENJA NAŠIH ŽUPNIJ Udeleženci duhovnih vaj v Tinjah v prenovljeni hišni kapeli Župnik Vinko Kraljič pa bo nastopil svojo novo službo v bližini domačega kraja ob začetku novega cerkvenega leta.... praznovanje tako... V sredini septembra je frankfurtsko Slovensko kulturno prosvetno društvo Sava praznovalo svojo 40-letnico ustanovitve. Praznovali so v dvorani Saalbau - TSG-Halle v vzhodnem delu Frankfurta, v Frankfurtu-Fechenheimu ob lepi udeležbi iz Frankfurta in okolice, pa tudi iz Essna in Stuttgarta ter seveda iz Slovenije. Tudi predstavniki slovenskih oblasti iz Slovenije in z veleposlaništva v Berlinu so počastili to lepo dobo delovanja; prva polovica delovanja je bila v okviru drugačnih načel delovanja in življenja v takratni domovini, druga polovica pa v deloma uresničenih okvirjih demokracije v samostojni Sloveniji.... in drugačno V sredini septembra pa se je znašel tudi čas duhovnih vaj za duhovnike v Tinjah na Koroškem. Iz vseh šestih slovenskih škofij so bili duhovniki, iz zamejstva iz Trsta in iz zibelke slovenstva s Koroške, sam pa sem na nek način predstavljal zdomske in izseljenske duhovnike. Seveda pa je ta čas bil nekoliko v napoto nekemu drugemu praznovanju, ki je pač moralo priti na vrsto nekoliko kasneje. Nekaj letnic se je namreč zbralo skupaj: , pa jih razvozlajmo. Župniku Martinu se je nabralo 60 let življenja, od tega je 33 duhovniških let, od teh duhovniških let jih je že 20 v tujini med našimi ljudmi (Francija, Nemčija), od teh tujih let pa jih je že 16 v Frankfurtu. Prišla so voščila od tu in tam, nekaj iz domovine, predvsem pa iz župnije. Ob tem pa naj velja (vsaj zame, a tudi ostali k temu povabljeni) ob takih in podobnih slavjih misel bl. Matere Terezije: naredimo nekaj lepega za Boga. rem INGOLSTADT Krstna slovesnost. Na praznik Marijinega rojstva, v soboto, 8. septembra, smo imeli v Ingolstadtu v cerkvi sv. Konrada krstno slovesnost, zakrament sv. krsta je prejel Jakob Bernet, sin Katharine in Tobiasa. V ponedeljek prej smo se dobili na pripravi na krst pri starših z obema botroma. Za obred sv. krsta so sami starši izbrali ustrezno berilo in evangelij, vsi smo imeli skrbno in zelo lepo pripravljen zvezek z besedili za sodelovanje, berilo je prebral Jakobov oče, mama Katharina je sestavila prošnje za vse potrebe, ki so jih pri krstu prebrali Jakobov stric in tete. Glasbeno spremljavo so vodili nekateri člani mladinskega komornega zbora, v katerem 29

32 IZ ŽIVLJENJA NAŠIH ŽUPNIJ Občestvo pri krstu Jakoba Berneta poje tudi mama Katharina. Jakob se je zelo dobro držal in je lepo sodeloval. Okrog šestdeset sorodnikov in gostov se je potem zbralo na dvorišču Binnerjeve domačije h krstitkam, lep sončen septembrski dan nas je povezal v prijetnem obhajanju. Na krstni dan Jakoba smo se tudi spomnili njegove babice Tadeje in dedka Gerharda, ki sta prav ta dan imela obletnico svoje poroke. Dani Schneeweis je zastopnik dijakov. Naši ministranti niso dejavni samo v naši župniji, ampak tudi v nemških župnijah in v šolskih prostovoljnih aktivnostih. Glavni ministrant v Ingolstadtu, Dani Schneeweis, ki je 4. oktobra obhajal svoj 17. rojstni dan, navdušeno sodeluje na različnih področjih, med drugim je tudi prejšnje šolsko leto vodil srečanje mladih iz Ingolstadta in Prekmurja. Do letos je bil tiskovni predstavnik na gimnaziji, letos pa so ga izbrali za predstavnika dijakov na gimnaziji Christopha Scheinerja v Ingolstadtu, na gimnaziji, ki ima več kot 1500 dijakov. Stanko Gajšek Jakob Bernet pri krstu 30 Dani Schneeweis MÜNCHEN Začetek šolskega leta V soboto, 22. septembra, so se zopet odprla vrata slovenske župnijske šole in vrtca. V polni župnijski kapeli smo se zbrali starši, otroci in učitelji k skupnemu bogoslužju, da smo prosili za blagoslov v novem šolskem letu in da smo se zahvalili za vse dobro, kar smo med počitnicami doživeli in prejeli. Da smo si ogreli grla in osvežili spomin, smo pred mašo imeli kratke pevske vaje, na katerih smo ponovili pesmice, da je potem bogoslužje gladko in dobro potekalo. Na elektronskih orglah je petje podpirala organistka Ne- Šolarji in starši so se zbrali pri sveti maši ob začetku šolskega leta.

33 IZ ŽIVLJENJA NAŠIH ŽUPNIJ Predvsem lepo sliko so pripravili otroci v norodnih nošah. Zbrani ob oltarju so skupno zmolili molitev očenaš. Po maši so bili duhovniki in drugi gostje povabljeni na pogostitev v dvorano cerkve sv. Mihaela. dr. Gabrijela Gerber-Zupan Odšli so.. Spoznavna urica v slovenski šoli in vrtcu je bila vesela. li Zidar-Kos. Evangelij dneva, ki smo ga poslušali, je bil kot nalašč za nas, saj je Jezus v priliki govoril o semenu, ki pade na različno dobra tla. Po maši so starši imeli roditeljski sestanek z župnikom Janezom, otroci pa spoznavno urico z učiteljicami, pri kateri smo med drugim peli slovenske narodne pesmice, banse in se šli igro gnilo jajce. Vsak je na zemljevidu Slovenije pokazal, od kod je doma on oz. njegovi starši ali stari starši. V igri je minil naš prvi šolski dan. V letošnjem šolskem letu se bo 6 šolskih in 7 vrtčevskih otrok srečevalo ob sobotah vse do konca meseca maja. Poučevali jih bodo učitelji prostovoljci, in sicer slovenščino (dr. Gabrijela Gerber-Zupan, g. Janez Pucelj), verouk in domoznanstvo (Barbara Alič). Za vrtec bo, kot že nekaj let, skrbela Barbara Mars. Naj nam bo slovenska župnijska šola pomembna in jo podpirajmo v molitvah! Barbara Alič Maša narodov Prisrčno dobrodošel, kdorkoli že si, je bilo vabilo k maši narodov v nedeljo, 30. septembra, v münchensko stolno cerkev. Bogoslužje je vodil münchenski nadškof Reinhard kardinal Marx ob somaševanju duhovnikov narodnih župnij. Ta vsakoletna maša je namenjena predvsem katoličanom narodnih skupnosti, ki živijo v Münchnu. V pridigi je kardinal Marx izrekel veliko pohvalo priseljenim katoličanom, ki v tem mestu živijo svojo vero in najdejo skupni dom v katoliški Cerkvi in jo bogatijo s svojim kulturnim izročilom. Z besedo in pesmijo so bogoslužje res lepo oblikovali verniki iz vseh celin. Darove na oltar so prinašali verniki, oblečeni v narodne noše. Slovensko župnijo so zastopali družina Oblak - oče Matjaž, mama Anka, sin Klemen in hčerka Nika ter Barbara Alič. Darilo, orehovo potico, je spekla gospa Katarina Meitzen. Pri maši narodov v Münchnu so bile prisotne tudi slovenske narodne noše. Pokojna Marija Böhm Zjutraj, 30. avgusta, ko je nastajal nov dan, je v Markt Schwabnu blizu Münchna dokončala svoje zemeljsko življenje Marija Böhm. Na obrazu ji je ostal rahel smehljaj, kakor bi se bila zagledala v nekaj lepega ali hotela tolažiti svojega moža in otroke. Njeno življenje se je začelo 8. aprila 1951 v Ljubljani. Bila je prvi otrok staršev Alojzija in Marije Mlatej. Kmalu je dobila še brata Alojzija. Ko je imela komaj 13 let, je oče v prometni nesreči izgubil življenje in mati je ostala z otrokoma sama. Družini nesreča ni prizanašala. Leta 1965, le eno leto po očetovi smrti, je Marija prav tako v nesreči utrpela hudo poškodbo leve roke in je posledice nosila vse življenje. Maja 1958 se je odpravila v Nemčijo. V Ebersbergu se je v bolnici izučila za bolniško pomočnico in dobila tam službo. Novembra 1969 pa 31

34 IZ ŽIVLJENJA NAŠIH ŽUPNIJ se je poročila s Helmutom Böhmom v župnijski cerkvi v Forstinningu. Leto kasneje se jima je že rodil prvi otrok sin Christian, leta 1974 pa še hčerka Sabina. Bila je skrbna mati in žena in se veselila svoje družine, dela in življenja. Leta dolgo je trajalo zadovoljstvo in sreča v družini. Prvič je morala v bolnico v začetku leta 2011, ko so ji odstranili več žolčnih kamnov, ki so ji povzročali hude bolečine. Nekaj mesecev kasneje pa se je pojavil rak na žolču, ki ga ni bilo mogoče odstraniti operativno. Tu se je začel njen križev pot od bolnice do bolnice, od ene terapije do druge. Zdravniki so poskušali ustaviti razvoj bolezni s kemoterapijo in blažili bolečine s kortizonom. Bolezen se je na hitro razširila na vse telo in njeno zdravje se je močno poslabšalo. Spremljal jo je v tistih težkih dneh mož Helmut in župnik Marjan. Zakramente za bolnike je sprejela v bolnišnici z veliko vero in zaupanjem. Marija je bila žena z močnim značajem, mož Helmut jo je občudoval kot čudovito ženo. Vedno znova je izkazovala sočutje do ljudi, ki so potrebovali pomoč. Tako je prevzela botrstvo za nekega otroka v Keniji, sprejela je vojne begunce iz Hrvaške, velikokrat je darovala denar za ljudi v stiskah. In pri tem se je polno veselila svojega življenja. Zelo rada je plesala in se modno oblekla. Njena zadnja najlepša obleka pa je bila čista in Bogu odprta duša, polna zaupanja v njegovo večno zvestobo in dobroto. Naj počiva v miru božjem. STUTTGART rojstni dan je praznovala naša Ivanka Vipavc. Jubilanti V mesecu septembru je v naši slovenski skupnosti praznovala svoj 70. rojstni dan naša gospa Ivanka Vipavc. Gospa Ivanka spada v najožji krog župnijskih sodelavcev, ki vse od svojega prihoda v Nemčijo veljajo za najbolj kredibilne in verodostojne ljudi. Naša slavljenka v vsej svoji zgodovini tako pri župljanih kakor pri duhovnikih velja za zelo spoštovano osebo. Gospe Ivanki življenje ni prizanašalo s preizkušnjami in težavami, saj je bila mnogo let človek z velikim življenjskim križem, kljub vsem težavam pa je ogromno energije in naporov vložila tudi v rast slovenske župnije, za kar smo ji zelo hvaležni. Naša Ivanka ima zelo široko srce, pri njej so vrata zmeraj odprta, na njeno pomoč in zaupanje se lahko vsak izmed nas vedno znova in znova obrne. Ni dovolj besed zahvale za vsa dejanja, trud in ure dela, za vso njeno žrtev in življenjski prispevek k večji rasti slovenstva v deželi Baden Württemberg. Gospa Ivanka, hvala vam za vse, vaši hvaležni duhovniki in verniki. V istem mesecu je praznovala svoj visoki življenjski jubilej gospa Ani Klinar, rojena Povše, v Dolah pri Litiji. Bila je gospodinja in svojo osnovnošolsko izobrazbo je končala v Sloveniji. Odraščala je na preprosti kmetiji, v družini s štirimi otroki. Potem je prišla za možem v Essen, kjer sta Ani Klinar je praznovala svoj visoki življenjski jubilej. si ustvarila družino. Njeni trije otroci Geli, Silvi in Vinko so ji olepšali življenja in na njih je najbolj ponosna. V Nemčiji je bila ves čas zaposlena v tovarni, kjer je bila zelo pridna in cenjena delavka. Danes rada prihaja v Heilbron, kjer najde čas za pogovor in druženje ob svojih ljudeh. Dragi slavljenki celotna župnija vošči vse najboljše. Slovo od dr. Zvoneta Štrublja Konec septembra smo se po enajstih letih poslovili od gospoda župnika dr. Zvoneta Štrublja. Nekaj številk Naše luči ne bi bilo dovolj za opis njegovega dela, zavzemanja, truda in naporov, predvsem pa zahval vseh vernikov in kulturnih društev, s katerimi je gospod Zvone vsa ta leta deloval in sodeloval. V vseh teh enajstih letih je z veliko gorečnostjo oznanjal božjo besedo in lomil kruh ljubezni zaupanemu mu ljudstvu. Zavzeto je sodeloval z vsemi kulturnimi društvi in drugimi ustanovami, ki delujejo v Stuttgartu in njegovi okolici. Prav tako je ohranjal odlične medsosedske odnose z župnijami Ulm, Augsburg, Ravensburg, Mannheim, München, Zürich. Kot največji slovenski poznavalec pro-

35 IZ ŽIVLJENJA NAŠIH ŽUPNIJ testantizma in Primoža Trubarja je vodil v Derendingen 95 različnih skupin, kjer jim je orisal in opisal življenjsko pot Primoža Trubarja, kateremu v čast in spomin je napisal tudi delo Moč besede, ki je izšlo v slovenskem in nemškem jeziku. Ves svoj čas se je trudil za rodoviten ekumenski dialog, saj je na ekumenski ravni pripravljal različna predavanja. Prav tako je vsem slovenskim kot nemškim skupinam veliko časa namenil za razjasnitev in ovrednotenje dela Primoža Trubarja. Tudi pri nemških duhovnikih, katoliških in evangeličanskih, je imel zelo dobre prijatelje in sodelavce. Za slovenske časopise Ognjišče, Družina, Primorski vestnik, Delo, Večer in različne slovenske radie je vseh enajst let poročal iz vseh katoliških dnevov, ki so se dogajali v Nemčiji. Kot širok človek po inteligenci in srcu je sodeloval na različnih posvetih za mlade, na folkloriadah in Koordinaciji za Slovence v južni Nemčiji. Kot osebni prijatelj profesorja Hansa Künga je z njim mnogo ur preživel v pogovorih in debatah o aktualnih temah katoliške Cerkve. V ta namen ga je tudi povabil na prvi obisk v Slovenijo, v Maribor, kjer se je odvijal teološki simpozij. Gospod Zvone je prvenstveno svoje duhovniško delo namenil svojim vernikom, za katere je prevozil nešteto tisoč kilometrov za podelitev vseh sedmerih zakramentov, pri svojih vernikih pa prav zaradi svoje požrtvovalnosti žel velike simpatije. Prav našemu Zvonetu gre vsa čast in zahvala, da je hiša na Stafflenbergstraße 64 postala slovenska last. Ogromno svoje moči je razdal v ustanovitev zakonske skupine, kjer se danes zbira 15 zakonskih parov, katerih otroci pa obiskujejo sobotno šolo in verouk v slovenskem jeziku. S svojim sošolcem Romanom Kutinom že vrsto let organizirata biblične seminarje. Pod njegovim okriljem so zavetje našli in poiskali slovenski študentje, družine in ljudje, ki so potrebovali vsakodnevno pomoč. Tako na škofiji kakor tudi na dekaniji tukaj v Stuttgartu so ga vsi zelo spoštovali in veliko dali na njegovo besedo. Zvone je človek, ki je nešteto nočnih ur namenil intelektualnemu raziskovanju Primoža Trubarja in problematiki katoliške Cerkve. Je mislec, čigar misel je prodorna in izzivalna. Rad zapiše vsako prijetno, lepo, pametno, globoko in življenjsko misel ali stavek. Kot vrhunec njegovega ustvarjanja je nastalo tudi besedilo prečudovite pesmi Roža, ki se je izoblikovala pri 1111 prevoženih kilometrih. Zvonetu v čast smo v zadnjih septembrskih dneh pripravili poslovilno slovesnost, ki sta jo obogatila srečanje ljubljanskega pomožnega škofa dr. Antona Jamnika z bodočimi birmanci in njihovimi starši ter predstavitev knjige, delo gospe Doroteje Oblak, Temna in zamolčana stran slovenskega izseljenstva v Nemčiji. Dragi Zvone, hvala ti za vse. Krsti V Pfulingenu je sveti krst prejela Maya Brina Zore. V mesecu avgustu smo v naši skupnosti imeli dve novokrščenki, ki sta prejeli zakrament svetega krsta. V naši podružnici v Pfulingenu je sveti krst prejela Maya Brina Zore. Krstno slavje je bilo zelo lepo in ob lepem številu zbranih vernikov in sorodnikov so starši v moči svoje vere prinesli h krstu svojo hčerko. Naša skupnost v Pfulingenu je majhna, zato smo še kako veseli vsakega novega božjega otroka, ki to postane pri svetem krstu. Tako Mayi kakor njenim staršem, botrom in sorodnikom želimo obilje božjega blagoslova in družinske sreče. Biti dober kristjan je danes največja vrednota zato, res iskrene čestitke staršem, ki se trudijo, da njihovi otroci gredo po poti vere. Druga novokrščenka pa je Kiara Neli Toš, ki je zakrament svetega krsta prejela v cerkvi svetega Konrada v Stuttgartu. Pri krstu so aktivno sodelovali vsi člani njihove družine, saj so brali božjo Besedo, prošnje in zahvale, ki so namenjene ob tej priložnosti. V starših je bilo moč najti veliko vere, upanja in ljubezni za njihovo hčerko, ko smo bili zbrani ob krstnem kamnu in so bile izrečene besede»kiara Neli, jaz te krstim v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha«. Tako novokrščenki 33

36 IZ ŽIVLJENJA NAŠIH ŽUPNIJ Kiara Neli Toš je zakrament svetega krsta prejela v cerkvi sv. Konrada v Stuttgartu. kakor njenim staršem, botrom in sorodnikom želimo, da te besede nikoli ne izzvenijo. Slovo od pokojnega V mesecu septembru smo se iz naše srede v Sindelfingnu poslovili od pokojnega Martina Špejca. Pokojni Martin je bil rojen 10. novembra 1951 v Šmartnem na Pohorju. Leta 1972 je prišel v Nemčijo, kjer je ves čas delal pri Mercedesu. Leta 1977 se je poročil z Marijo, rojeno Kedmenec in sta si tukaj v Nemčiji ustvarila topel dom. Pokojni je bil dober človek, priden delavec, poštenjak in dober družinski mož. Njegovo življenje je načela zahrbtna bolezen, ki mu je jemala življenjsko moč in mu povzročala veliko trpljenja. Dobri Bog naj pokojnemu Martinu da tisti mir, da se spočije po naporni življenjski poti. Aleš Kalamar, župnik v Stuttgrtu ŠVICA IN LIECHTENSTEIN Narod preživi samo iz vrednot! Slovenski rojaki na tradicionalnem 44. romanju v Einsiedelnu Na Slomškovo nedeljo, 23. septembra, se je množica slovenskih rojakov iz Švice, Liechtensteina, Avstrije, Nemčije in tudi iz domovine zbrala na tradicionalnem romanju v veličastnem Marijinem svetišču v Einsiedelnu. Med nas je prišla celo skupinica iz Švedske pod vodstvom Zvoneta Podvinskega. V svoji sredi smo navdušeno sprejeli upokojenega škofa Metoda Piriha, ki nam je poleg duhovnih darov pri sveti daritvi podaril tudi bogate spodbude in oznanilo svoje vere. Za svetel zgled pokončnosti in doslednosti na poti skozi življenje v večno domovino nam je postavil blaženega škofa Slomška, katerega relikvije hrani tudi naša slovenska katoliška misija v Švici. Ob škofu se nas je zbralo kar nekaj izseljenskih duhovnikov in ko smo v milostni kapeli ob koncu maše skupaj prepevali litanije, se je marsikatero oko spontano orosilo v iskreni hvaležnosti. Povezala nas je vera, doživeli smo domačnost in globoko veselje. K temu je seveda veliko pripomogel tudi obisk naše ministrice gospe Ljudmile Novak s spremstvom. Ljudje kar niso mogli verjeti, da jim je lahko eden od najvišjih državnih predstavnikov tako blizu in da je brez ovinkarjenja pripravljen spregovoriti o tem, kar naše ljudi muči. Gospa ministrica je prišla med nas kot politik, a prav tako kot prepričana kristjanka, ki je z nami molila in nam položila na srce iskrene in globo- Pokojni Martin Špejc 34 Med sveto daritvijo v Einsiedelnu

37 IZ ŽIVLJENJA NAŠIH ŽUPNIJ Ministrica Ljudmila Novak nas je najprej nagovorila že v cerkvi. Slovesnost je vodil upokojeni koprski škof msgr. Metod Pirih. ke spodbude, obenem pa ovrednotila delo izseljenskih duhovnikov in slovenskih katoliških misij med rojaki po svetu. In ob vsej negativni nastrojenosti, ki vlada do naše vlade v Sloveniji, moram dodati tudi sledeče: Kot organizator sem bil presenečen, da je vladna delegacija želela za svoje prenočevanje izjemno skromne razmere. Prav je, da se to pove in ceni. Če se vrnem k našemu romanju, moram izpostaviti tudi globoko hvaležnost naše skupnosti pevskemu zboru iz Vavte vasi na Dolenjskem, ki je resnično znal navdušiti vse navzoče. Tako pri sveti maši kakor tudi v popoldanskem delu našega srečanja so res sijajno prepevali. In lepa domača pesem je kakor nevidna hrana čuteči slovenski duši. Ko se pripravlja tako veliko in za nas res pomembno vsakoletno srečanje, so v ospredju skrbi, da se bo vse dobro izšlo, da bo udeležba zadovoljiva in da Litanije v milostni kapeli svetišča bodo ljudje nekaj od tega imeli. Romanje smo pripravljali celo z molitveno tridnevnico v čast škofu Slomšku, da bi se božja milost dotaknila naših src. Mirno lahko rečem, da se je zgodilo tako, kot smo prosili in si želeli. Marija se je ozrla na nas in škof Slomšek nam je izprosil nebeških darov. Skupnost slovenskih rojakov po svetu ostaja še vedno prepoznavna, saj se trudimo, da bi preživeli v duhu vrednot, ob katerih smo rastli. Čeprav je večini tujina ponudila prijeten in gostoljuben dom, bo vedno v nas pritekal sveži sok vrednot, ki so lastne našemu narodu. Bogu hvala za tako globoko doživeto romanje in hvala vsem, ki so se nam pridružili od blizu in daleč, pa čeprav samo s kratko molitvijo ali prijateljsko mislijo. David Taljat OZNANILA IZ NAŠIH ŽUPNIJ ANGLIJA Maše in naša srečanja v adventnem in božičnem času 2012 LONDON: nedelja, 9. decembra, ob 4.00 pop. 2. adventna nedelja; LONDON: nedelja, 23. decembra, ob dop. 4. adventna nedelja; LONDON: ponedeljek, 24. decembra, ob 6.00 zvč. maša sv. večera v hišni kapeli - za stanovalce Doma. LONDON: nedelja, 25. decembra BOŽIČ, ob dop. - sv. maša v kapeli Doma. LONDON: nedelja, 3. januarja 2013, ob 4.00 pop. nedelja Jezusovega krsta; LONDON: nedelja, 10. februarja 2013, ob 4.00 pop. 5. navadna nedelja. SPOVED če boste hoteli opraviti adventno ali božično spoved, boste imeli za to dovolj priložnosti pred sv. mašo ali po možnosti tudi po mašnem bogoslužju. OBISKI BOLNIKOV v vseh krajih po predhodnem obvestilu. 35

38 ZGODBA Tanja Mlakar KJE RASTE DEŽ?»Vem. Zdaj bo že drugič prespala v zidanici, čudno je to. Pa tudi sicer me preseneča.kako živiš, dolgo se nisva videla. Večkrat sem upal, da te bom srečal v mestu, a bilo je, kot bi ne živela več tam. Še vedno sodeluješ pri prostovoljcih?«marina ga je pogledala s priprtimi očmi. Mnogo vprašanj naenkrat, je pomislila, potem pa sedla nasproti njega.»zelo sem bila zaposlena, zato ni čudno, da se nisva več srečevala v mestu. Pri prostovoljcih ne sodelujem več, tako sem se odločila. Pet let je bila dovolj dolga doba.mnogo tega se je zgodilo v tem času, odkar se nisva videla. Sicer pa sem slišal, da si se vrnila domov in se tu zaposlila,«je nadaljeval.»na občini so me zaposlili,«je prikimala.»tega nisem pričakoval,«je pripomnil David.»Da se bom vrnila domov in se zaposlila tu?«ga je vprašala. David je prikimal.»tako se je pač zgodilo. Lahko bi rekla: naključje. Po petih letih se mi je zdelo, da je čas, da grem pogledat mamo. Vse tisto, kar sem ji v življenju zamerila, je počasi, zadnjih pet let, odhajalo iz mene ven. Ne povsem, veliko pa. Po pravici povedano: bala sem se tega srečanja, a hkrati hrepenela po njem. Da bi spet videla mamo.«david jo je tiho poslušal, vmes rahlo prikimaval z glavo.»potem je prišla ponudba. Ker služb v mestu ni toliko, da bi med njimi lahko izbirala, sem se odločila, da poskusim tu. Sicer pa: nobena stvar ni dokončna, še vedno se lahko odločim drugače. Sicer pa je tudi mama postala drugačna, sam si opazil. Kot bi ne bila več ista oseba. V začetku, ko sem se vrnila, je bila je še precej taka, kot je bila prej. Potem je začela postajati drugačna.kaj se je zgodilo?«je posegel David z vprašanjem. Marina je odkimavala.»tudi sama se to sprašujem. Vem le, da so jo zgodbe otrok, o katerih sem ji pripovedovala, pretresle do dna duše. Včasih naslednji dan sploh ni mogla vstati, tako je bila izmučena.vem,«je vzdihnil David,»tudi sam se še spomnim kakšne zgodbe, ki si mi jo pripovedovala. Tudi meni gredo še vedno lasje pokonci, ko se spomnim na to.«ja, je pomislila Marina, ko enkrat slišiš, kaj vse nekateri pretrpijo, potem nisi več isti kot prej. 36»Pa ti? Kako ti živiš s temi spomini?«je zdaj vprašal David. Marina se je zamislila. Nikoli ni o tem premišljevala. Živela je, kot je živela z zavestjo o svojem otroštvu. Ko je imela mamo in očeta, pa je bila vseeno sirota. Z njima, a brez njiju. Ob njiju, a vedno sama. Ker sta bila onadva zaposlena z drugimi stvarmi, imela sta vrsto drugih obveznosti in bila vedno potrebna tam, kjer ni bilo prostora zanjo, za Marino.»Povsem normalno živim, ne čutim kakšne obremenitve. Ne več. Na začetku pa saj to veš, takrat je bilo res hudo. Vsaka zgodba mi je odtrgala delček srca. Da se je prilepil nazaj, je bilo potrebno mnogo časa in dolgih pogovorov. Še dobro, da sem imela Suzano. Ona mi je največ pomagala. Ponavadi le s tem, da me je poslušala. Ko je postalo hudo, me je umirjala z besedo.«david je prikimal.»občudoval sem te, ne vem, če sem ti to kdaj povedal. Pa Suzano tudi, čeprav na drugačen način kot tebe.«marina je prikimala.»vem, veliko si mi pomagal. Hvaležna sem ti za to.verjetno je bilo premalo. Lahko bi več storil,«je nenadoma, tiho, s sklonjeno glavo rekel. Marina ga je začudeno pogledala. Je bilo v njegovem glasu zaznati obžalovanje? Nekoč ji je o tem pripovedovala Suzana. Obžalovanje ponavadi pride kasneje.»lahko bi storil več, a ne samo ti. Vsi mi bi lahko naredili več. Ta možnost vedno obstaja. A večina ljudi je ne vidi in sliši. Jaz sem imela srečo, da sem prepoznala v sebi ta klic, lahko bi se zgodilo, da bi ga zatajila.«david je sedel negibno. Ko se je čez nekaj trenutkov presedel, je tiho dejal:»težko sem to razumel. Ko pomislim, koliko ur si podarila tem otrokom, pa tudi drugim ljudem, koliko energije si vložila v to delo, kolikokrat si bila pripravljena storiti nekaj, kar se je zdelo nemogoče..., se še vedno sprašujem, kako ti je to uspelo. Čeprav zdaj vem, da je bila to edina pot, po kateri si morala hoditi.«marina je nepremično zrla vanj. Vest, je pomislila. Vest je tista, ki se je odločila trkati na njegovo srce. Ni bilo potrebe. David je storil ogromno, mnogo več kot večina njegovih vrstnikov.»dovolj si storil,«je odvrnila.»veliko, a lahko bi še več. Dovolj si storila ti.«marina ni vedela, kaj še reči. Sploh kaj? Nekaj časa sta sedela v tišini. Potem je David vstal.»grem, mama me pričakuje na kosilu.boš ostal doma dlje časa?«ga je vprašala in vstala tudi sama. Prikimal je.»tudi jaz še nimam redne službe. A dobil sem honorarno delo, ki ga lahko opravljam tudi od tu. Vsaj do novega le-

39 ZGODBA ta bom ostal doma, do tedaj imam podpisano pogodbo. Se bova še kaj videla?pridi, kadar želiš. Lahko bi se kdaj skupaj odpeljala kam s kolesom?vesel bi bil.«potem ji je pomahal in hitro odšel. Marina pa je odšla za njim in mu z vrta še enkrat pomahala. To pa je bil šok, je pomislila. David, ki je sicer res storil veliko za»njene«otroke, je spoznal, da bi lahko naredil še več. Tega od njega ni pričakovala. Toda tudi od mame ni pričakovala tega, kar se dogaja z njo, je pomislila. IV. Gospo Tončko je Marina spoznala nekega mrzlega zimskega dne. Zunaj je snežilo in veter je občutek mraza še okrepil. Skoraj nikjer na cesti ni bilo žive duše, ko je hitela v pisarno.»si vseeno prišla? Mislila sem, da te v takem vremenu nihče ne bo zbezal ven,«je bila vesela Suzana.»Morala sem priti. Obljubila sem gospodu Jožetu, da mu bom nakupila vse potrebno v trgovini. Zagotovo me že pričakuje,«je odvrnila Marina.»Vem, niti slišati noče, da bi prišel kdo drug. Je malo prej že telefoniral in spraševal, kdaj boš prišla k njemu. Ko sem mu omenila, da te morda ne bo in bo prišel nekdo drug, je protestiral. Navajen je nate, kaj hočeš,«se je smejala Suzana.»Rad poklepeta, potem ko prinesem stvari iz trgovine. Vedno skuha kavo in postreže s piškoti. Pravi, da sem njegova edina družba,«je prikimala Marina in se razneženo nasmehnila, ko se je spomnila na majhnega, sivega in gostobesednega devetdesetletnika. Človek ga mora imeti rad, je pomislila, tako zelo je bil prisrčen. Poleg tega pa tudi omikan, predvsem pa zelo razgledan. Z njim se je Marina lahko pogovorila skoraj o vsaki stvari.»ker si že tukaj, bi te vseeno prosila še za eno uslugo. Damjan, ki hodi h gospe Tončki, je sporočil, da mu avto ne vžge v tem mrazu, zato ga danes ne bo. Bi lahko šla danes ti namesto njega k njej?seveda, kaj pa potrebuje?gospa Tončka ne potrebuje ničesar, vsaj tako se zdi, saj Damjana nikdar ne pošlje v trgovino niti po drugih opravkih. Damjan pravi, da ima svoje otroke, ki lepo skrbijo zanjo, a je ne morejo obiskovati tako pogosto, kot bi si ona želela. V bistvu želi le pogovor,«je odvrnila Suzana.»Prav, potem se bom danes pogovorila tudi z njo. Morda bi bilo dobro, da bi jo seznanila z gospodom Jožetom, tudi on se rad pogovarja,«se je nasmejala Marina.»Ni slaba ideja,«je Suzana navihano odvrnila. Ko je pozvonila na Jožetova vrata, so se skoraj v istem hipu odprla.»deklica, toliko časa te že čakam, kje si bila? Je kaj narobe?«jo je očitajoče pozdravil in se zaskrbljeno ozrl k njej.»nič ni narobe, gospod Jože, le zunaj je tak mraz in pravi snežni metež. Avtobusi vozijo počasi, pa sem prišla malo kasneje. No, kaj bova danes nakupila v trgovini,«ga je smeje vprašala, saj je vedela, da jo je moral zelo pogrešati. Ko je prišla iz trgovine, jo je že čakala dišeča kava.»gospod Jože, kako ste preživeli pretekli teden? Se je kaj posebnega zgodilo?«ga je vprašala. Odkimal je.»nič posebnega, le malce sem bil prehlajen.prehlajeni ste bili? Ste imeli vročino?«ga je zaskrbljeno vprašala Marina. Prikimal je.»še vedno jo imam, pa tudi v pljučih me tišči,«ji je odvrnil. Ni bil videti dobro. Prej na to ni bila pozorna.»naj pokličem zdravnika?«ga je vprašala. Odkimal je.»nočem zdravnika. Zagotovo me bo poslal v bolnišnico, tega pa nočem. Najraje sem doma.«marina je to vedela, odgovori vseh starih ljudi, ki jih je obiskovala, so bili skoraj enaki.»dobro bi bilo, ko bi vas vseeno pregledal? Morda potrebujete kakšna zdravila?«je spet poskusila Marina, a je Jože spet odkimal. Potem ni več rinila vanj in pogovor je stekel. Četudi ni bil v najboljši koži, je Marini čas, ki ga je prebila pri njem, minil prehitro.»moram iti,«je naposled pripomnila in vstala. Najraje bi ostala na toplem, je pomislila, a gospa Tončka jo čaka.»kam hitiš deklica? Res že moraš iti?«marina je spet prikimala.»potem pa hvala, da si me obiskala in mi prinesla hrano iz trgovine,«se je Jože zahvalil. Stiring-Wendel. Folklorna skupina Juliana KŠD Hrušica se predstavlja občinstvu ob spremstvu orkestra. 37

40 ZGODBA»Če se boste še naprej slabo počutili, me pokličite, prišla bom prej. Ne čakajte do prihodnjega tedna,«mu je še dejala.»dobro bom, kmalu bom zdrav, le ta mraz mora malo popustiti. Saj veš, stare kosti imajo rade toploto,«se je skušal pošaliti Jože.»Prav, vi že veste. Toda ne čakajte predolgo, mislim, da bi bilo zares dobro, ko bi vas pregledal zdravnik.«a je Jože spet le zamahnil z roko.»kopriva ne pozebe,«je pripomnil, potem pa zaklenil vrata za njo. Marina je prikimala in odhitela naprej.»dober dan, moje ime je Marina in sem danes prišla namesto Damjana, ki je obtičal doma,«je Marina pozdravila gospo Tončko. Videla je, da ji ni bilo prav, ko ni zagledala Damjana.»Lahko vstopim?«je Marina spet vprašala. Zdaj je gospa Tončka le odmaknila vrata in jo spustila naprej.»kako ste? Kaj potrebujete? Bi želeli, da grem v trgovino?«je pričela Marina, a je Tončka odmahnila z roko.»ničesar ne potrebujem, vse imam. Le z Damjanom sem želela poklepetati.bova pa midve danes poklepetali in se spoznali. Ste za to?«jo je Marina poskušala razveseliti. Videla je, da gospa res pogreša Damjana. Ni čudno, je naslednji hip pomislila Marina, Damjan je bil prostovoljec, ki je to delo opravljal z dušo in srcem.»kaj naj ti povem? Stara sem, veš. In tako presneto sama. Imam tri otroke, pa nihče nima časa zame. Pridejo edino, če jim rečem, da sem zbolela. Bojijo se, da bom umrla in bom njim obležala na vesti,«je začela pripovedovati gospa Tončka.»Tako se vam zdi? Morda pa so res zelo zaposleni. Verjetno imajo družine, kajne?«stiring-wendel. Folklorna skupina Juliana KŠD Hrušica je ubrano izvedla stare plese iz okolice Jesenic in Ljubljane. 38»Imajo, seveda. Pa tudi svoje otroke, toda na staro mamo vseeno ne bi smeli pozabiti.«marina ni vedela, kaj naj ji odvrne. Kaj neki sta se pogovarjala z Damjanom, se je vprašala.»kaj ste počeli v življenju, gospa Tončka? S čim ste se ukvarjali?«stara žena je zajela sapo, potem pa le prikimala.»te res zanima?«marina je prikimala.»potem napni ušesa in poslušaj,«je začela pripovedovati. Marina ni vedela, koliko časa je poslušala staro ženo, a ko je pogledala skozi okno, je videla, da je zunaj že popolna tema. Na tleh, ob njenem naslonjaču, pa je bilo polno robčkov. To, kar je zdaj slišala, je bilo nekaj tako hudega, da je pozabila na čas.»sem te vznemirila?«jo je Tončka vprašujoče pogledala.»nikoli si nisem mogla predstavljati, da nekdo lahko preživi nekaj tako groznega, kot je taborišče. Pa tudi, kako se nekdo lahko spomni podrobnosti vseh teh krutosti, ki ste jih morali preživeti. Da ste kot majhna deklica morala gledati, kako so ustrelili vašo mamo? Gospa Tončka, kako ste to preživeli?«je na koncu Marina komaj slišno zašepetala.»ne vem, deklica, ne vem. Spoznala sem le, da je človek najbolj trpežna žival. A še danes vidim mamine prestrašene oči, ko so jo peljali k zidu. Še zmeraj vidim njen zadnji pogled, namenjen meni. Slišim njen zadnji krik «Potem sta obe utihnili.»a v mojih možganih je tudi še nek drug prizor,«je čez nekaj časa pripomnila gospa Tončka, Marina jo je objokana pogledala.»vidim tudi mamo, ko pripravlja testo, iz katerega bo nastal hlebec kruha. Spete lase ima, prepletene z ruto. Na krilu ima rožnat predpasnik in njen obraz je obsijan z nasmehom. Tam, od vrat, prihaja k njej oče, nasmejan in vesel. Njun smejoč pogled me potolaži, ko mi je najbolj hudo in se spomnim, kaj vse sta morala reveža kasneje pretrpeti.«marina jo je pogledala.»je tudi oče končal v taborišču?o tem ti bom pripovedovala kdaj drugič,«je odvrnila Tončka. Kaj vse nekateri doživijo, je pomislila Marina in se ozrla v staro ženo, ki je negibno sedela v svojem stolu, s pogledom, zazrtim v daljavo. Roke je imela v naročju in zdelo se je, da je bila v mislih spet v domači hiši, pri materi in očetu. Ko sta se poslovili, jo je Tončka objela.»pridi še kdaj, še marsikaj ti moram povedati,«jo je povabila.»prihodnjič pride Damjan,«ji je odvrnila.»pridi še ti, lepo se je pogovarjati s teboj,«ji je odvrnila Tončka. Marina tistega večera ni vedela, kako se je vrnila

41 ZGODBA domov. Kako lahko gospa Tončka živi sama s seboj in svojimi spomini, se je vprašala, ko je že ležala v postelji. Od maminega in očetovega nasmeha, se je zdaj spomnila, potem pa utonila v nemiren sen. Čez dva dni je Marina prejela Suzanin telefonski klic.»gospod Jože je v bolnišnici, njegova soseda mi je to sporočila.«saj se mi je zdelo, da ni tako nedolžna ta reč s prehladom, je pomislila Marina.»Ali vemo, v kateri bolnišnici leži?«je vprašala Marina.»Vemo, soseda mi je povedala tudi to. Še dobro, da ima takšno sosedo, ki vsak dan pogleda tudi k njemu. Rekla mi je, da je ona poklicala zdravnika.«ja, je vzdihnila Marina, včasih so ljudje res trmasti in nočejo slišati o obisku zdravnika.»poskušala ga bom čim prej obiskati,«je potem še dejala Marina in se poslovila. Ubogi gospod Jože, je zašepetala Marina, že doma se je zdel povsem nemočen, kako težko mu je šele sedaj v bolnišnici. Če bodo danes vaje na fakulteti pravočasno končane, ga bo obiskala še ta večer, se je odločila.»dober dan,«ga je Marina istega dne pozdravila in počasi vstopila v bolniško sobo. V njej sta bili dve postelji, ena je bila prazna. Na drugi postelji, tik ob oknu, pa je ležal gospod Jože. Marina je videla, da se je komaj opazno obrnil k njej, a odzdraviti ji ni mogel, ker je imel cevko kisika v nosu in je zelo težko dihal.»smem naprej?«je Marina zašepetala, ko ni vedela, kaj naj stori. Zdaj je gospod Jože dvignil roko in jo povabil k sebi. Marina je počasi stopila do njega in obstala pred bolniško posteljo. Ko se je zagledala v njegove oči, je videla, da je po njegovem licu spolzela drobna solza.»gospod Jože, jočete? Vas močno boli?«se je prestrašila, a stari mož je odkimal.»pljučnico imam,«je tiho zašepetal. Dobro bi bilo, ko bi jo zadnjič poslušal in bi takrat poklicala zdravnika, je pomislila Marina.»Prav si imela,«je spet potiho zamrmral. Marina je pokimala, potem pa prijela bolnikovo roko. Suha in drobna ročica se je kar izgubila v njeni roki. Že tako suh, se je zdel zdaj še bolj neznaten in droban.»gospod Jože, ali morda kaj potrebujete?«je potem tiho vprašala. Odkimal je.»kaj pa kavo, bi jo spili? Naj nama jo prinesem?«je spet vprašala. Videla je, da so njegove kalne oči v hipu postale živahnejše.»kavo bi pa res spil,«je odvrnil in Marina je opazila smehljaj na njegovem obrazu. Ko je prinesla iz bolnišničnega bifeja kavi in zraven še kremni rezini, je opazila, da se je stari gospod že malce dvignil na postelji.»joj, tudi tortice? Pa smem to jesti?«je vprašujoče zašepetal.»smete. Vprašala sem medicinsko sestro, pa mi je odvrnila, da lahko pojeste vse to in še več. Povedala mi je, da niste zaužili skoraj nič, odkar ste tu. Zakaj tako?«zdaj je na njegovem obrazu opazila otožen izraz.»ne morem jesti v tujem okolju, saj veš to. Vsa hrana ima tako čuden okus in ne gre po grlu. Toda tortico, ki si jo prinesla, bom z veseljem pojedel.«marina ga je podprla z blazino in mu pomagala, da se je dvignil, ter mu podala kremno rezino. Prva je v hipu izginila v njegovih ustih.»bi še eno?«ga je vprašala, ko je videla, da mora biti zelo lačen.»kaj boš pa ti potem jedla?jo bom pojedla kasneje, ne skrbite zame. Izvolite,«mu je ponudila še svojo kremno rezino. Vprašljivo jo je pogledal in ko mu je prijazno prikimala, je z veseljem pojedel še njeno.»gospod Jože, zdaj pa vidim, da bo šlo na bolje. To je prva hrana, ki ste jo zaužili pri nas,«se je zatem ob njegovi postelji ustavila medicinska sestra in ga potrepljala po odeji.»mnogo bolje je, ko je nekdo od domačih pri tvoji postelji,«ji je nasmejano odvrnil gospod Jože.»Torej boste morali večkrat priti,«je medicinska sestra pogledala Marino, ta pa je takoj prikimala.»bom prihajala, ne skrbite.«ko je Jože nato počasi utonil v sen, je potiho odšla tudi Marina. Še dobro, da je takoj prišla, je pomislila, sicer gospod tudi danes ničesar ne bi zaužil. Vzdihnila je. Kako dobro je, da je njegova soseda pred nekaj meseci obvestila njihov center o osamljenem gospodu Jožetu. Kdo bi ga sicer danes obiskal, se je še vprašala. Ko je zaprla bolnišnična vrata, je bila neizmerno zadovoljna. Dobro delo, ki ga je opravila, je bilo njeno današnje največje opravilo. In pri gospodu Jožetu tudi največ vredno.»nikogar več nima od svojcev,«je zatrjevala Marina, ko jo je medicinsko osebje spraševalo, koga naj obvestijo o njegovi bolezni.»nekoga moramo,«so zatrjevali.»potem obvestite mene,«je odvrnila. Ko so zapisali njene podatke, so jo prosili, naj počaka še na pogovor s socialno delavko.»težko bo sam bival doma po odpustu iz bolnišnice. Moral bi iti v dom za ostarele,«ji je povedala socialna delavka. Joj, je prikimala Marina, to bo pa zelo težko zanj. A druge rešitve zdaj ni videti, to je vedela tudi sama. 39

42 ZGODBA»Kaj ga ne bi mogli še nekaj časa negovati doma? Morda bi lahko zaprosili za kakšno pomoč?«je Marina vseeno poizkusila.»lahko poizkusimo, toda bojim se, ker bo pretežni del dneva vseeno sam doma.«to je vedela tudi Marina, a soseda je vsak dan potrkala na njegova vrata, včasih tudi večkrat dnevno. Ko je to povedala socialni delavki, se je ta malo zamislila.»morali bi urediti vsaj dostavo hrane in nego na domu,«je glasno razmišljala socialna delavka in zrla v Marino. Marina je prikimala, čeprav ni bila prepričana, da bi bila to zanj najboljša rešitev.»vprašajva njega. Povsem bister je in mislim, da se bo odločil tako, kot bo zanj najbolje,«je nenadoma rekla Marina. Ko sta kasneje po hodniku hiteli do njega, jo je socialna delavka vprašujoče pogledala.»redno ga obiskujete.«marina je prikimala.»smo prostovoljci, ki radi pomagamo tam, kjer nas ljudje potrebujejo in prosijo za našo pomoč. Vedno večja potreba je po oskrbi ostarelih in osamljenih ljudi,«je odvrnila Marina. Videla je, da jo je socialna delavka začudeno pogledala.»nisem vedela, da ta pomoč v praksi resnično obstaja.«ko sta gospodu Jožetu povedali, v kakšnem položaju je, ju je najprej vprašujoče gledal in bil povsem tiho. Čez nekaj trenutkov pa se je le ovedel.»morda bi bilo res najbolje, da bi odšel v dom za ostarele. Težko bom zapustil svoj dom, toda drugega mi zdaj ne preostane. Oslabel sem, komaj še vstanem in potrebujem pomoč pri osebni negi,«je tiho, skoraj obupano zašepetal. Marina je vzdihnila in si prikimala. Ni pričakovala takega odziva, čeprav je zdaj vedela, da se je že odločil. Vesela je bila njegove razumne odločitve. Mozaik v preurejeni kapeli v tinjskem domu Sodalitas 40»Deklica, me boš tudi tam še vedno obiskovala?«se je potem ozrl k Marini.»Seveda vas bom obiskovala, kjerkoli že boste. Najina kavica in klepet vendar ne moreta kar izginiti, kajne?«mu je spodbudno dejala in prisedla na rob postelje.»mislim, da ste se prav odločili,«mu je tiho dejala in ga pobožala po roki.»res tako misliš?«jo je pogledal. Ko mu je Marina prikimala, se je tudi njemu razjasnil obraz.»potem bom šel v dom za ostarele. Prosim vas le, da mi pomagate najti prostor,«se je obrnil k socialni delavki. Ta je pokimala in ko sta obe odšli od njega, se je socialna delavka ustavila pred njegovimi vrati.»zelo vam zaupa. Hvala, da ste mi pomagali. Ponavadi starejši trmasto odklanjajo namestitev v domu, čeprav je že na prvi pogled jasno, da druge rešitev sploh ni na vidiku.gospod Jože je moder mož in povsem bister, zato sem vedela, da bo realno ocenil svojo situacijo.«ko se je potem v mrzlem večeru vračala v svojo sobico, je Marina vedela, da je bila odločitev gospoda Jožeta težka in zelo premišljena. Večkrat ga bo morala obiskati v domu, je pomislila, sicer se bo tam težko privadil. Kot bi se v tej mrzli zimi vse zarotilo proti njenim varovancem, je Marina dobila sporočilo, da je padla gospa Tončka. Ker si je zlomila kolk, je bila operirana. Čeprav je Marina vedela, da je zanjo dobro poskrbljeno, saj ima svoje otroke, jo je nekega večera vseeno obiskala v bolnišnici.»marina!«je tiho vzkliknila, ko se je prikazala na vratih. Vesela njenega odziva, je pogumno stopila k njeni postelji.»gospa Tončka, ste me spoznali?seveda, kako te ne bi. Čeprav sva se samo enkrat videli, sem si te zapomnila. Znaš poslušati,«ji je smeje zašepetala.»učim se,«ji je Marina skromno odgovorila.»zdaj sem že bolje, veš. Prvi dnevi pa so bili težki, a zdaj ne bom tarnala, čez nekaj dni že odhajam domov. No, ne grem domov, pač pa k hčerki in njeni družini. Sama zdaj ne bi zmogla živeti, saj ne morem še prav dobro stopiti na nogo,«je začela pripovedovati.»lepo, vesela sem za vas, da se je vse dobro izteklo.midve se verjetno ne bova več srečali. Mi je že Damjan povedal, da še mnogo ostarelih čaka na družbo prostovoljcev, zato vaša pomoč ne bo več potrebna, ker bom živela pri svoji hčerki,«je vzdihnila gospa Tončka in jo vprašujoče pogledala. Se nadaljuje

43 KRIŽANKA 41

44 MALO ZA ŠALO Blondinka je na cesti srečala žensko in ji rekla:»mateja, ali si to ti? Joj, kako si se spremenila od osnovne šole!oprostite, toda meni ni ime Mateja!«ji je ženska začudeno odgovorila.»super!«je odgovorila blondinka.»tudi ime si spremenila!?«na vojaški vaji sprožijo lažni alarm.»letala prihajajo, lezite!«ukaže vodnik in vsi razen enega se uležejo v blato.»zakaj se ne uležeš tudi ti?gospod vodnik, jaz stojim za drevesom.in kje vidiš drevo?«se razjezi vodnik.»ja kje pa vi vidite in slišite letala?«teta Liza je mali Barbari podarila sto evrov.»si ostala brez jezika?«je mamica kregala Barbaro.»Se ne boš nič zahvalila?«ker je bila Barbara še naprej tiho, je mamica rekla:»kaj jaz rečem očku, ko mi da denar?«ti rečeš:»ali je to vse?«ji odgovori Barbara.»Marta!«zakliče Košir, ko se vrne iz službe.»danes sem bil v zavarovalnici in sklenil življenjsko zavarovanje za evrov!«marta:»super! Zdaj ti vsaj ne bo treba več za vsako malenkost hoditi k zdravniku!«v mariborski blagovnici se zgodi rop. Policisti pridejo in zastražijo vse izhode. Nakar se pojavi še policijski inšpektor. Podrejene vpraša:»kje ga imate, lopova?«oni v en glas:»ušel nam je.«inšpektor:»kako? Kaj niste zaprli izhodov?«policisti:»smo, a nam je pobegnil skozi vhod.«sodnik za prekrške obravnava Korla zaradi jezikanja policistu. Reče mu:»za ta prekršek boste plačali 500 evrov kazni. Boste kaj pripomnili?«korel odvrne:»bi, in to veliko, ampak pri teh cenah bom raje tiho.«američani so izdelali nov računalnik, ki napoveduje prihodnost. Toda da ne bi bil tako enostaven, računalnika za usodo ne smeš vprašati direktno. No, tudi Bush si je zaželel izvedeti, kako bo v prihodnosti, zato je vprašal računalnik:»ali bo po 3. svetovni vojni še mogoče kupiti koka-kolo?seveda!«odgovori računalnik.»in koliko bo potrebno plačati zanjo?tri kopejke.«42»kaj naredi blondinka, ko izve, da se 90 odstotkov vseh nesreč zgodi v stanovanju?takoj se preseli v park.«napis na opozorilni tabli na začetku Sahare:»Pozor, zadnja bencinska črpalka. Vsaka naslednja črpalka je lahko le fatamorgana!jožek, si danes kaj pomislil na Boga?«vpraša župnik pri verouku.»seveda sem! Pred kosilom sem mami rekel: O moj Bog, spet to zelje!«sodnik je pozdravil svojega novega kolega:»o kolega, o vas sem pa že veliko slišal!že mogoče, toda dokazati mi ne morete čisto nič!zelo si nepazljiv!«reče lastnik trgovine mlademu trgovcu.»tisti tam je namesto petih vzel šest jogurtov.kar naj jih nese. Jaz sem mu jih računal sedem.«rešitev KRIŽANKE ŠT. 10

45 OGLASI 1210A01 Zobozdravnica, Slovenka, katoliške vere, pravkar upokojena, stara 68 let, samska, brez otrok, želi spoznati rojaka, ki živi in dela v tujini zaradi poroke. Rada kuham, pojem, plešem, hodim v opero in na izlete ter potujem. Ponudbe na uredništvo revije Naša luč. 1201A11 Dragi rojaki! Za Vašo SELITEV v domovino se Vam toplo priporočamo. Naš naslov: Gebr. HORŽEN, Möbel-transporte, Herderstraße 36, D Hilden pri Düsseldorfu. (Telefon / ). Informacije dobite pisno ali po telefonu v slovenščini ali nemščini. 1104B11 Prevajamo in tolmačimo v slovenščino, iz slovenščine ter v druge jezike: uradne dokumente in listine ter poslovna, zasebna in leposlovna besedila. Za vas opravimo tudi uradne zadeve v Sloveniji. Naročila lahko oddate iz vsega sveta na naslov: info@trateschki-translation.de, tel , faks: , Roman Trateški, Fröbelstr. 32, D Renningen, Germany AKTUALNO Iz komentarja dr. Janeza Juhanta za RO Tako imenovana nova evangelizacija bo ostala lepotni popravek, če ne bo posegla v temeljne probleme v Cerkvi, kot je odnos med papežem in škofi, duhovniki in verniki, v odnos do drugih kristjanov in nekristjanov, do neverujočih in sploh do ljudi v stiski. Podobno kot npr. na Kitajskem podjetništvo zahteva tudi demokracijo, to je spoštovanje osebne svobode, partnerstvo, dialog in sodelovanje. Tudi v Cerkvi ni mogoče graditi sinodalnega duhovnega življenja brez osebne svobode in partnerskih odnosov. Le v tem duhu je mogoče poglabljati tudi duhovne temelje in krepiti pristno svežino in človečnost. Tega dialoga pa v pokoncilski Cerkvi doma in po svetu podobno kot v družbi žal zelo pogrešamo. Pereč problem naše družbe niso le politiki, pač pa tudi sodniki in novinarji, čeprav ni mogoče sprejeti trditve, da bi bili vsi enaki. Ob senzacionalni obdolžitvi očetovstva kardinala Rodeta pa, kar je zdaj dobilo ustrezne sodne posledice, se je vendarle pokazalo, da vsak le ne more pisati in obtoževati kar povprek. Morda Slovenci res še nikoli nismo imeli tako slabega stanja novinarstva, ne le glede etičnosti, pač pa tudi glede profesionalnosti. Res se preveč bohotijo pavšalnost, celo neolikanost in nedostojnost v pristopu do ljudi. Še bolj so problematični, zapleteni in celo načrtovani posegi v sporočilnost, pri čemer novinarjem botrujejo še drugi. Gre za prikazovanje negativnih strani ljudi, ki jih vplivneži hočejo onemogočiti ter na drugi strani za olepševanje onih, ki naj bi jim polepšati masko z ovčjim oblačilom. Denimo televizija stalno prikazuje Janeza Janšo, ki ne pride na sodišče, čeprav gre za domnevne, neugotovljive in nedoločene obtožbe, vendar je treba to državljanom ponavljati in nekaj se bo le prijelo. Na drugi strani pa novinarji mečejo v isti koš zelo debele konkretne obtožbe za vodjo opozicije. Podobno je s prikazovanjem revščine, ki dobiva tudi pri nas konkreten obraz, vendar ga ne vidijo celo tisti, ki so poklicani za to, ki bi ob razdeljevanju potrebnim imeli pred seboj ne le krajevne, pač tudi globalne razsežnosti. Za izboljšanje stanja je potrebna pripravljenost, da začnemo delovati drugače. Te manjka tudi v Cerkvi, ki je tako v Sloveniji kot po svetu preveč zaposlena sama s seboj, kar otežuje, da bi se lotila problemov sodobnega človeka in družbe. V družbi in Cerkvi delujejo tudi še bivše povezave, sicer si težko predstavljamo, da bi toliko ljudi po raziskavah sodeč, podpiralo kandidaturo aktualnega predsednika Danila Türka. Medtem ko se Evropa in svet borita zoper šikane totalitarizmov, pri nas še vedno podpiramo njihove podpornike in nove sodelavce. Oglas sme obsegati največ 50 besed. Cena oglasa je 20 EUR za enkratno objavo. Vsaka beseda od 50 dalje stane 0,50 EUR. Celoletna objava z isto vsebino je 150 EUR. Z večkratno zaporedno objavo narašča tudi popust. Oglase sprejemamo do 5. v mesecu za naslednjo izdajo. Plačilo pri poverjenikih, slovenskih župnijah ali na uredništvu. Glasilo Zveze slovenskih izseljenskih duhovnikov, diakonov in pastoralnih sodelavcev v Evropi za verska, kulturna in narodna vprašanja Izdajatelj in založnik: DRUŽINA, SI-1000 Ljubljana, p. p. 95 Glavni urednik: Janez Pucelj, München, Nemčija Odgovorni urednik: Ljubo Bekš, Ljubljana Uredništvo: Naša luč, Poljanska c. 2, SI-1000 Ljubljana, tel.: 01/ , faks: 01/ Uprava: Krekov trg 1, SI-1000 Ljubljana, tel. 01/ , E-naslov: beksl@siol.net, E-naslov: jpucelj@msn.com LETNA NAROČNINA (za pošiljanje iz Slovenije): Evropska zveza 36,85 EUR Švica 56,10 CHF Velika Britanija 33,00 GBP Avstralija 60,00 AUD Kanada 57,75 CAD ZDA 55,00 USD. V ceno je vštet 8,5 % davek na dodano vrednost in ustrezna poštnina, ki velja za pošiljanje z navadno redno pošto. Cena za letalsko pošiljanje je 41,25 evra. LETNA NAROČNINA PRI POVERJENIKIH: Evropska zveza 35 EUR Švedska 315 SEK Švica 45 CHF Velika Britanija 28 GBP Avstralija 53 AUD Kanada 44 CAD ZDA 35 USD. Naročnino lahko plačate pri poverjenikih ali na upravi. Transakcijski račun pri NLB d. d.: , DRUŽINA, d. o. o., s pripisom za Našo luč, IBAN SI , SWIFT LJBASI2X Nove naročnike sprejemajo poverjeniki in uprava. Grafična priprava: Brane Beno, Družina, d. o. o. Tisk: tiskano v Sloveniji. 43

46 UREDNIŠTVO IN UPRAVA: NAŠA LUČ, POLJANSKA C. 2, SI LJUBLJANA, TEL.: , FAKS: ZVEZA SLOVENSKIH IZSELJENSKIH DUHOVNIKOV, DIAKONOV IN PASTORALNIH SODELAVCEV V EVROPI A N G L I J A SLOVENSKA KATOLIŠKA MISIJA LONDON 62, Offley Road, LONDON SW9 OLS T/F (*44) spletna stran: župnik: Stanislav Cikanek e-naslov: cikanek@msn.com AVSTRIJA SLOVENSKI PASTORALNI CENTER DUNAJ Einsiedlergasse 9-11, 1050 WIEN T (*43) (0)1/ ; F (*43) (0)1/ ; M (*43) (0) duhovnik: Branko Umek e-naslov: info@spc-dunaj.net spletna stran: SLOVENSKA KATOLIŠKA MISIJA GRADEC Mariahilferplatz 3, 8020 GRAZ T (*43) župnik: p. mag. Jože Lampret OFMConv SLOVENSKA ŽUPNIJA VORARLBERG v soupravi, mag. David Taljat (glej Švica) SLOVENSKA KAT. MISIJA SPITTAL Drau Marienkapelle, Villacherstr., SPITTAL župnik: mag. Jože Andolšek Št. Primož 65, 9123 Št. Primož T (*43) BELGIJA, NIZOZEMSKA IN LUKSEMBURG SLOVENSKA KATOLIŠKA MISIJA EISDEN Guill. Lambertlaan 36, BE 3630 EISDEN T/F (*32) kontaktna oseba: Nežka Zalar, M (*32) e-naslov: nezka@scarlet.be SLOVENSKI PASTORALNI CENTER BRUSELJ Av. de la Couronne Bruxelles / Ixelles T (+32) F R A N C I J A DELEGATURA AUMÔNERIE NATIONALE DES SLOVÈNES DE FRANCE Moulin de Thicourt THICOURT Tel Fax (*33) e-naslov: kaminjoseph@aol.com SLOVENSKA KATOLIŠKA MISIJA PARIZ 3, Impasse Hoche, CHATILLON T (*33) , župnik in delegat: Jože Kamin e-naslov: kaminjoseph@aol.com Diakon Ciril Valant: 32, rue de la Guilloire, La Celle les Bordes. Tel: SLOVENSKA KAT. MISIJA MERLEBACH 14, r. du 5 Decembre, MERLEBACH T (*33) , T mlin (*33) župnik in delegat: Jože Kamin, e-naslov: kaminjoseph@aol.com SLOVENSKA KATOLIŠKA MISIJA NICA 6, rue Vernier, NICE T (*33) , F (*33) župnik: Štefan Čukman e-naslov: scukman@club-internet.fr HRVAŠKA SLOVENSKA KAT. SKUPNOST ZAGREB oskrbovana iz Slovenije. Informacije: dekan Anton Trpin, T (*386) Trubarjeva 1, 8310 Šentjernej e-naslov: zupnija.sentjernej@rkc.si ITALIJA SLOVENSKA KATOLIŠKA SKUPNOST RIM Via Appia Nuova 884, ROMA T (*39) , F rektor msgr. dr. Jožko Pirc T (*39) e-naslov: rettore@slovenik.it SLOVENSKA KAT. SKUPNOST MILANO cerkev Corpus Domini, ul. Canova 4 župnik: Karel Bolčina, T (*39) M (*39) , F Trg sv. Andreja 1/a, Gorica/Italija e-naslov: donkarel@tiscali.it informacije: K. Donno, T NEMČIJA KOORDINACIJA DUŠNEGA PASTIRSTVA SLOVENCEV PO SVETU predstavnik pri NŠK: msgr. Janez Pucelj Liebigstr. 10, München T (*49) , M F (*49) e-naslov: jpucelj@msn.com SLOVENSKA KATOLIŠKA MISIJA BERLIN Kolonnenstr. 38, BERLIN T (*49) , T F spletna stran: župnik: Izidor Pečovnik e-naslov: dori@skmberlin.de SLOVENSKA KATOLIŠKA MISIJA ESSEN Bausemshorst 2, ESSEN T (*49) T/F (*49) spl. stran: župnik: Alojzij Rajk M (*49) e-naslov: Lrajk@hotmail.com alojzij.rajk@rkc.si DUHOVNA OSKRBA SLOVENCEV V NADŠKOFIJI KÖLN informacije pri J. Pucelj, München SLOVENSKA KAT. ŽUPNIJA FRANKFURT Mathildenstr. 30 a, FRANKFURT T (*49) , F spletna stran: župnik: Martin Retelj e-naslov: martin@skg-frankfurt.de SLOVENSKA KAT. MISIJA MANNHEIM Römerstrasse 32, MANNHEIM T (*49) , F Spl. stran: župnik: Janez Modic e-naslov: janez@skm-mannheim.de SLOVENSKA KAT. MISIJA INGOLSTADT Aventinstr. 25, INGOLSTADT T (*49) , T/F M (*49) župnik: Stanislav Gajšek e-naslov: stanislav.gajsek@gmx.net spletna stran: SLOVENSKA KAT. MISIJA STUTGART Stafflenbergstr. 64, STUTTGART T (*49) , M F (*49) spletna stran: župnik: Aleš Kalamar T (*49) , M e-naslov: aleskalamar@gmail.com SLOVENSKA KAT. MISIJA AUGSBURG Ottmarsgäßchen 8, Augsburg T/F (*49) , M župnik: Roman Kutin e-naslov: roman.kutin@gmx.net SLOVENSKA KATOLIŠKA MISIJA ULM Neunkirchenweg 63 A, ULM T (glej Augsburg) župnik: Roman Kutin (glej Augsburg) SLOVENSKA KAT. MISIJA MÜNCHEN Liebigstr. 10, MÜNCHEN T (*49) , F e-naslov: slowenischsprachige-mission. muenchen@erzbistum-muenchen.de tajnica in pastoralna sodelavka: Barbara Alič spletna stran: župnik: Janez Pucelj; T (*49) e-naslov: jpucelj@msn.com župnik v pokoju: Marjan Bečan e-naslov: mbecan@erzbistum-muenchen.de pastoralni sodelavec Slavko Kessler e-naslov: skessler@ebmuc.de SRBIJA SLOVENSKA KAT. SKUPNOST BEOGRAD Župa sv. Cirila i Metoda Požeška 35, BEOGRAD T (+381) MT (*381) župnik: Lojze Letonja CM e-naslov: lletonja@gmail.com ŠVEDSKA SLOVENSKA KAT. MISIJA GÖTEBORG Parkgatan 14, GÖTEBORG T/F (*46) spletna stran: župnik: Zvone Podvinski e-naslov: zvone@kristuskonungen.se; zvone.podvinski@rkc.si ŠVICA-LIECHTENSTEIN SLOVENSKA KATOLIŠKA MISIJA Naglerwiesenstrasse 12, 8049 ZÜRICH T 0041 (0) , M 0041 (0) spletna stran: župnik: mag. David Taljat e-naslov: slomission.ch@gmail.com RAFAELOVA DRUŽBA, Poljanska 2, SI-1000 Ljubljana, tel. (*386) , faks (*386) , e-naslov: rafaelova.druzba@rkc.si Poslovni račun pri NLB d.d.: , voditelj: Lenart Rihar

47 Slovenski rojaki na tradicionalnem 44. romanju v Einsiedelnu Prinašanje darov Slovenski romarji smo dobro napolnili mogočno baziliko v Einsiedelnu. Tudi župnik je imel kaj povedati... In med nas je priromal celo švedski vagabund Zvone. Govor ministrice med slavjem v dvorani Majda je poskrbela, da sta tudi ministrica in njen soprog dobila programski list. V dvorani je skoraj zmanjkalo prostora. Župnik David in Irena Fux

48