Razlagalne odločbe Ustavnega sodišča RS

Transkript

1 Revus Journal for Constitutional Theory and Philosophy of Law / Revija za ustavno teorijo in filozofijo prava Svoboda izražanja Razlagalne odločbe Ustavnega sodišča RS Z izrecno ustavno podlago?! Interpretive Decisions of the Constitutional Court of the Republic of Slovenia. With an Explicit Constitutional Basis?! Andrej Kristan Publisher Klub Revus Electronic version URL: DOI: /revus.1686 ISSN: Printed version Date of publication: 1 janvier 2005 Number of pages: ISSN: Electronic reference Andrej Kristan, «Razlagalne odločbe Ustavnega sodišča RS», Revus [Spletna izdaja], , Datum spletne objave: 04 mars 2013, ogled: 01 octobre URL : ; DOI : /revus.1686 The text is a facsimile of the print edition. All rights reserved

2 Andrej KRISTAN, 2005: Razlagalne odločbe ustavnega sodišča RS z izrecno ustavno podlago?! Revus Revija za evropsko ustavnost (2005) U STAVNOSODNO PRAVOTVORJE 11 Raz la gal ne od loč be Ustav ne ga so di šča RS z iz rec no ustav no pod la go?! An drej Kri stan 1 Uvod Vpra ša nja, ki jih raz la gal ne od loč be iz zi va jo v prav ni in po li tič ni jav nos ti, so očit na, raz um lji va. Tis to, kar ni očit no, kar ni jas no, je sa ma na ra va teh od - ločb. Spo ren je lah ko nji hov uči nek, za to se upra vi če no po stav lja vpra ša nje, za kaj pri njih sploh gre. Ustav no sod na ob raz lo ži tev tip sko opre de lju je raz - la gal ne od loč be kot ta ke, ki za kon pu šča jo v ve lja vi, hkra ti pa iz prav ne ga re da iz lo ča jo tis ti po men ali tis to raz la go, ki je ne us tav na (U-I-108/91). Te - mu okvi ru pa iz rek ta kih ustav no sod nih od ločb po gos to ne ustre za. Vzo rec iz re ka, ki ga po vze mam iz ve či ne iz da nih raz la gal nih od ločb, se na mreč gla - si, da»za kon ni v ne sklad ju z usta vo, če se raz la ga tako«... Ustav no so di - šče s tem iz po stav lja ne ko pri mer no raz la go. Tak iz rek ne»iz lo ča«(kot bi lah ko raz ume li iz ob raz lo žit ve), pač pa prej us mer ja in da je ne kak šno na po - ti lo o tem, ka te ra raz la ga je»pra va«, to rej ustav na. Raz la gal na od loč ba pa za - to»iz lo ča«kveč je mu po sred no v ob raz lo žit vi in to še le po uče nju ustav - 1 E-poštni naslov avtorja: ak.kristan@siol.net.

3 12 U STAVNOSODNO PRAVOTVORJE ne ga so di šča, ki po u dar ja dolž nost»vseh dr žav nih or ga nov, da se rav na jo v skla du s od loč bo ustav ne ga so di šča«(u-i-108/91). Pri tem je ta iz ra zi ta zme - da. Če naj razumem razlagalne odločbe, moram prav razumeti tudi tematiko samo. Raz/umevanje ali ločevanje, postavljanje ločnic in oprijemnih točk, je bi stve na po stav ka vsakr šne ga do je ma nja. Tu se vse sploh zač ne. Za ra di umes - titve, pojasnitve in sploh razumevanja razlagalnih odločb so tudi ustavni sodniki»razlaganje«postavili v nasprotje; postavili so ga v nasprotje z»razveljavljenjem«, in sicer s tistim argumentom a fortiori a maiori ad minus tem bolj, z več je ga na manj še:»če lah ko raz ve lja vim, lah ko tu di raz la gam,«je rek - lo ustavno sodišče (tako Testen v Komentar Ustave RS). In za če le so se se - veda debate o tem, ali je razveljavitev res večji poseg kot razlaganje. Ta argument je bil očitno prešibka retorična figura. Zmeda, ki v pravni in politični javnosti ostaja po njem, pa prizadeva tudi avtoriteto ustavnih sodnikov, saj je jasno razločevaje bistveno tako pri dojemanju kot sprejemanju. Slovenska teorija in domača ustavnosodna praksa po mojem mnenju na obravnavanem področju potrebujeta novo poimenovanje. Poimenovanje, ki bi odpravilo zmedo; poimenovanje, ki bi izrecno kazalo na pravno naravo, na učinke posameznih tipov razlagalnih odločb. Ustreznejša nomenklatura od te, ki jo ima mo, bi v dobrš ni me ri lah ko od go vo ri la tu di na po pu lar no prob le ma - ti ko teh od ločb. V pi sa nju za to na kon cu po nu jam svoj pred log; no men kla tu - ro. Pred tem se lo te vam še očit nih vpra šanj: Ali ustavno sodišče z razlaganjem deluje v okviru svojih ustavnih pristojnosti ali te presega? Ali ustavno sodišče z uporabo tako imenovane tehnike razlagalnih odločb deluje na način, ki ustavno pritiče zakonodajni veji oblasti oziroma rednemu sodstvu? Ali je takšno de lo va nje z usta vo sklad no in ali je pri mer no? Pri kaz de lim na dva de la. V pr vem se mi zdi po treb no, da pre teh tam iz vor - ne razloge, ki so ustavno sodišče lahko napeljali na odmik od dotlej ustaljene odločitvene alternative; ta je pos to pek za oce no ustav nos ti ne ke ga za ko na skle - ni la bo di si z za vr ni tvi jo po bu de ali zah te ve bo di si s for mal no raz ve lja vit vi jo za - ko na v de lu ali v ce lo ti (pr vi del). V dru gem de lu pa se spra šu jem, ka ko me hak in spre ten ustav no sod ni po seg je raz la gal na od loč ba v res ni ci sploh lah ko, za - to na grobo prečešem dejanskost in nakazane spremembe. Na koncu skušam ob rav na va no po droč je ure di ti in, kot že re če no, da jem pred log jas ne ga po i me - novanja (drugi del).

4 Raz la gal ne od loč be Ustav ne ga so di šča RS z iz rec no ustav no pod la go?! Pre tor ski nov um na trd nih tleh 2 Razlagalna odločba ustavnemu sodišču precej razširja paleto možnih posegov v pravni red. Nepredvidenost tega koraka pa kliče neizogibno in povsem legitimno k iskanju tistih temeljev, ki bi mogli ustavne sodnike napeljati k»pobegu«3 iz prvotno začrtanih okvirov. Resda nekaterim zatrjevanje odsotnosti črkovnega napotila že zadošča za ostro nasprotovanje sodnikom zakona, a na vpra ša nje te me ljev raz la gal nih od ločb pre pro sto ni mo go če od go vo ri ti z go lo ek - segezo pravnih besedil. Eksegeza to je stvarna ali besedna razlaga kakega teksta ne za do šča, za to ker védenja o nastajanju in uporabljanju pravnih besedil, vsaj v do lo če nem de lu, ne mo re jo bi ti za pi sa na v njih sa mih. Besedila namreč skladiščijo in prenašajo določene informacije, znanje o tem, kako se ti podatki skladiščijo in prenašajo ter kako se iz samih besedil nato razberejo, pa ne morejo biti zaprta v taisti kanal sporočanja. Na to opozarja teorija kulturne replikacije, 4 ki prav ni zna nos ti ne bi sme la bi ti tu ja, saj je tu di pra vo po vsem kul - turni pojav. Soočiti se moram zato s pravosodno dejavnostjo ter z načeli, ki jo us mer ja jo. Naj prej raz gr nem na ra vo ustav no sod ne ga od lo ča nja (pr vo po glav - je), nato izpostavim zahteve pravnega reda (drugo poglavje) Temelji razlagalnih odločb, neločljivo povezani z ustavnosodnim odločanjem Prvotni okvir, ki naj bi ustavnega sodnika silil k izboru zavrnitev/razveljavitev, ne zdr ži pri tis kov te o re tič nih zah tev, ki jim je tu di na Beet hov no vi iz po stav lje na sodniška toga. V čem je težava? V letu 1993 so ustavni sodniki obravnavali primer (U-I-108/91; Od lus II, 67), ko se je iz pod bi ja no prav no do lo či lo v prak si raz ume - lo in uporabljalo na več načinov, od katerih so bili nekateri ustavno dopustni, dru gi pa ne. 5 Kak šne so sploh mož nos ti rav na nja in kak šna je nji ho va moč v takš - 2 Pod la ga za ta čla nek je di plom sko de lo z nas lo vom Razlagalne odločbe Ustavnega sodišča RS, ki sem ga avtor zagovarjal v septembru 2004 na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani (mentor prof. dr. Marijan Pavčnik). 3 Tako v odlični primerjalnopravni analizi Thierry Di Manno, Le ju ge con sti tu ti on nel et la tech ni que des dé ci - sions»interprétatives«en France et en Italie, Economica, Aix-Marseille 1997, s. 25. Na poglavje te analize se v tem prvem delu metodološko tudi naslanjam. 4 Glej in primerjaj Oliver Goodenough:»ŠT]he action of making and accessing the external storage must be pas sed on at least part ly thro ugh un sto red pro ces ses.«v član ku: The Cultural Replication Theory and Law, The Grut her In sti tu te Wor king Pa pers on Law, Eco no mics, and Evo lu ti o na ry Bi o lo gy, 1/2001; 5 Tu puščam vnemar sicer zapletajoče okoliščine, da se je postopek začel na podlagi stare Ustave SRS (1974 z amand ma ji) in sta re ga za ko na o pos top ku pred Ustav nim so di ščem SRS, pre so jal pa se je za kon, ki ni več veljal. Te okoliščine puščam vnemar, saj obravnavam gol problem razlagalnih odločb.

5 14 U STAVNOSODNO PRAVOTVORJE nih zadevah? Naj ustavno sodišče deluje le na ravni pravnega določila ali se lahko spus ti v nje gov po men, nje go vo raz ume va nje in upo ra bo v prak si? Ni dvo ma o tem, da naj sod nik vsak sod nik pra vo uporablja, pri tem je ute me lje no vpra - šanje njegove razlage. Je sod nik lah ko»la bou che qui pro non ce les pa ro les de la loi«6 ali pa je tre ba obu di ti je zik Ci ce ra in Kvin ti li ja na, ki ju ris ta ozna ču je z be se - do interpret? 7 (1.1.1.) Od te ga je od vi sen predmet odločanja, na katerega je ustavno so di šče po zva no z zah te vo ozi ro ma s po bu do. (1.1.2.) Razlaganje v pravu Da bi torej razumel pojav razlagalnih ali interpretativnih odločb, 8 se moram lotiti samega problema razlage v pravu. Najprej moram razčistiti, ali je razlaganje ob vez na po stav ka mi sel ne de jav nos ti, ki pri pe lje do upo ra be pra va, do pra - vo sod ne od lo čit ve, ali ne ( ). Na to se spus tim v vpra ša nje pred me ta raz - lage ( ) Nujnost razlaganja V pravu je tudi dandanes (še) močno zastopano stališče, ki pravi, da razlaganje ni vedno potrebno. Doktrina»jasnega pomena«[nem. die Sens-Cla ir Dok trin] 9 se opi ra na raz ume va nje, ki je iz ra že no tu di z zna nim prav nim re kom in cla ris non fit interpretatio; ali pa s so rod nim interpretatio cessat in claris. 10 Skladno z njo»jasen tekst dopušča le uporabo, ne pa razlaganja« Charles Louis de Secondat Montesquieu, De l es prit des lo is (1788), knji ga XI, 6. po glav je. 7 To tr di tev mi je po tr dil pro fe sor Ja nez Kranjc. Yann Pac lot pa opo zar ja, da je na pri mer v De Institutione Oratoria, 3, 6, 59, Kvin ti li jan po vsem ize na če val ju ris in ter pres in juris consultus. Glej Yann Pac lot, Recherche sur l interprétation juridique, dok tor sko de lo, Pa riz II, 1988, s. 3, op Zasledil sem, da naj bi bil izraz prvi uporabil italijanski ustavnopravnik Vezio Crisafulli pred dobrimi tre mi desetletji v članku La sentenze interpretative della Corte constituzionale (Riv. Tr mi. Dir. proc. civ. 1967, I.). Poimenovanje se je razširilo čez državne meje, z domačim pojavom tega tipa odločb pa se je prijelo tudi pri nas (»interpretacijska odločba«u-i-108/91; OdlUS II, 67). Najpogostejša sta dva na pol prevoda: interpretacij ske in intepretativne od loč be. Vča sih zme de, da sta oba iz ra za upo rab lja na v enem sa mem član ku. Njun po men je enak, raz li čen je le be se do tvor ni iz vor. Sam se ve či del od lo čam za ra bo poj ma razlagalne odločbe, če prav je tu di ta ter min po men sko za va ja joč, češ da to so pa tis te od loč be, ki vse bu je jo raz la go pra va. Kot bom prikazal v tem podpoglavju, je razlaganje prava neizogibno potrebno pri vsakršnem odločanju. Značilnost, ki od loč bi da je ime, je ta, da z raz la gal no od loč bo ustav no so di šče izpostavlja razlago zakona in posega v pravna pravila. Drugačne odločbe izpostavljajo črko zakona in posegajo v zakonsko besedilo. Glej to podpoglavje in spodaj Čeprav je v Nemčiji poimenovana, pa to ni nemška doktrina. Glej Friedrich Müller, Juristische Methodik, 7. iz da ja, Dun ker & Hum blot, Ber lin 1997, pa ra. 258, s Glej tu di Mi chel van de Ker cho ve, L interprétation en droit; approche pluridisciplinaire, Uni ver za Saint-Lou is, Bru selj 1978, s. 13 in nasl. 10»Ti lažni reki nikakor ne izhajajo iz rimskega prava,«trdi Yann Paclot in obenem opozarja na zatekanje k la - tin šči ni, ki da ima pred vsem na men za kri ti na iv nost. Glej Yann Pac lot, navedeno delo (glej zgo raj, op. 7), s. 373, op. 1.

6 Raz la gal ne od loč be Ustav ne ga so di šča RS z iz rec no ustav no pod la go?! 15 Chaēm Pe re l man se je ob ta ko raz ume va nje spo tak nil s pre pro sti mi vpra ša - nji:»pa ven dar, kdaj lah ko re če mo, da je be se di lo jas no? Ko je ja sen po men, ki mu ga pri pi še za ko no da ja lec? Ko je po men, ki se mu ga pri pi su je, ja sen sod ni - ku? Ko se oba po me na uje ma ta?«12 Jasnost ali nejasnost nista kakovostni lastnosti besedila, ki bi obstajali že pred razlaganjem, pač pa sta plod razlaganja. 13 Ravno to, da besedilo opredelimo kot jasno ali nejasno, pomeni, da besedilo že razlagamo. Pravno besedilo pa je treba razlagati, kot bi rekel Friedrich Müller, tudi predvsem in posebej že zato, ker mora biti uporabljeno to je konkretizirano v posamičnem (resničnem ali namišljenem) primeru. 14 Jasnost namreč ni ve za na le na so be se di lo, mar več je od vis na tu di od oko li ščin, od ži vljenj ske - ga dejanskega stanu, na katerem naj bi pravo uporabili. 15 Naj bo za pri mer»jas - no«do lo či lo, ki pre po ve du je vstop na av to bus v sprem stvu psa. Kaj pa, ko imam na vrvico privezanega zajca ali pa medveda? Če naj bi bilo določilo jasno, ko gre za psa, je te mu še ta ko, ko gre za ka ko dru go ži val? V od go vor nam po ma - ga ta ra tio le gis ter ustrezno razlaganje. Perelman konča z ugotovitvijo, da je bese di lo jas no, do kler nas vsi raz um ni po me ni, ki bi mu jih lah ko pri pi sa li z raz - laganjem, pripeljejo do iste rešitve. Ker pa je lahko oznaka jasnosti besedila le posledica razlaganja, doktrina»jasnega pomena«propade. Do vsakršnega pomena se dokopljemo z razlaganjem pravnega besedila. Med iz re kom be se di la in upo ra bo pra va mo ra mo za to nuj no pre čka ti most raz - lage. 16 Ali kot pra vi Hans Kel sen če mo ra nek prav ni or gan upo rab lja ti pra - vo, mo ra nuj no opre de li ti po men, ki naj ga upo ra bi, in za to mo ra nuj no raz la - gati. 17 Pa ven dar, kaj je tis to, kar raz la ga? Kaj je pred met raz la ga nja? Predmet razlage Problem se skriva v razumevanju besede»zakon«in mi pravzaprav postavlja osred nje vpra ša nje ob rav na va ne sno vi, saj sta od te ga od vis ni ni že ob rav na va - ni»konfiguracija in efektivnost instrumentov«, 18 s katerimi se ustavni sodniki 11 Mi chel van de Ker cho ve, navedeno delo (glej zgo raj, op. 9), s Chaēm Perelman, L interpretation juridique, v L interpretation dans le droit, Archives de Philosophie du Dro it (A.P.D.), XVII/1972, s Glej Riccardo Guastini, Dalle fonti alle norme, 2. iz da ja, G. Gi ap pi chel li, To ri no 1992, s. 106, kjer av tor po - vzema kritiko, ki je nasploh močno zastopana med italijanskimi pisci. 14 Glej Fri ed rich Mül ler, na ve de no de lo (glej zgo raj, op. 9), pa ra. 258, ss. 189, 190 in dru god. 15 Mi chel van de Ker cho ve, navedeno delo (glej zgo raj, op. 9), s. 37 in nasl. 16 Thierry Di Manno, navedeno delo (glej zgo raj, op. 3), s Glej Hans Kel sen, Pure Theory of Law, an gleš ki pre vod Ma xa Knighta po 2., pre gle da ni in do pol nje ni nem - ški iz da ji, The Law bo ok Ex chan ge, New Jer sey 2002, s. 348:»If law is to be ap pli ed by a le gal or gan, he must de ter mi ne the me a ning of the norms to be ap pli ed: he must»in ter pret«the se norms.«18 Gustavo Zagrebelsky, La giustizia constituzionale, Bo log na, Il Mu li no, 1988, s. 279.

7 16 U STAVNOSODNO PRAVOTVORJE lotevajo presoje ustavnosti zakona. Ko tako govorim o zakonu, o pravnem dejanju (ali aktu) zakonodajalca, naj mislim na besedilo tega dejanja ali na pomen, ki ga to besedilo izraža? Očitno vprašanje predmeta skriva težave, ki same ne skačejo v oči: gre za problem razlikovanja med pravnim določilom in pravnim pravilom (ali prav no nor mo). Problem razlikovanja med pravnim določilom in pravnim pravilom.»mor da ni od več opo zo ri lo, da je raz li ko va nje med do lo či lom in prav nim pra - vilom skorajda neopazno v občem izražanju pravnikov (še posebej civilistov). Ne za to, ker bi bi la iz ra za ne po zna na v je zi ku te o ri je ali sod ne prak se, v ka te - rih je razlikovanje osnovano. Pač pa prej zato, ker pravniki brezbrižno uporablja jo en ali drug iz raz.«ta ko je za Ita li jo oce nil Ric car do Gu as ti ni. 19 Enako žal velja za naš pravni prostor. Razlikovanje je večidel prezrto tudi v odločbah ustav ne ga so di šča, kjer ne kaj krat go vo ri jo o»iz pod bi ja ni nor mi«(prav nem pra - vilu), ko je v resnici v precepu izpodbijano zakonsko določilo ali člen. V čem je torej razlika? Pravno določilo (ali določba) je skup»pisnih jezikovnih obrazcev«, 20 kot so člen, paragraf, alinea ali druga jezikovna enota pravnega predpisa. Kaj pa je pravno pravilo? Pravno pravilo določa resničen pravni položaj naslovnikov 21 in je temeljna normativna sestavina pravnega reda. 22 Ker namenu ali volji zakonodajalca priznavamo normativno naravo, bi lahko zakonsko pravno pravilo sklepno izenačil kar z voljo ali namenom zakonodajalca. Tako razumevanje bi se hitro izkazalo za napačno. Namen ali volja zakonodajalca je namreč neka miselna vsebina (predstava ali po jem). Te se kot ta ke ne mo re jo pod va ja ti, mno ži ti, pre na ša ti saj ne po - sred na po ve za va med mož ga ni dveh, ki bi omo go ča la pre nos no tra njih po dat - kovnih struktur, ne obstaja. Računalniki imajo seveda primerno žično vez. To, kar opazujemo in kar lahko poustvarimo ljudje, so dejanja; poseben pomen ima v pra vu jezikovno dejanje. 23 Jezikovno dejanje pa tudi zapis kot zunanji nosilec njegovega ohranjanja, skla di šče nja to mi sel no vse bi no (namen ali voljo zakonodajalca) le izraža ali označuje; daje ji ob li ko, primerno za sporočanje, da je ji okvir. V te o ri jah zna - 19 Riccardo Guastini, navedeno delo (glej zgo raj, op. 13), s. 19, in is ti, Disposizione vs. Norma, Giur. Cost., II/1989, s Gustavo Zagrebelsky, navedeno delo (glej zgo raj, op. 18), s Glej Franc Tes ten, Interpretacija v odločbah ustavnega sodišča, Prav na prak sa, 34/2000, s. 13 in nasl. 22 Glej Marijan Pavčnik, Teorija prava, Pravna obzorja Cankarjeve založbe, Ljubljana 2001, s Oliver Goodenough, ki bolj obsežno razpravlja o kulturni replikaciji v pravu, dejanja razdeli na nejezikovna dejanja ter na jezikovna dejanja (ang. linguistic actions). Av tor pri svo jem pri ka zu ne vzpo stav lja zve ze s performativom ali z govornim dejanjem (ang. speech act) Johna L. Austina idr. Več o kulturni replikaciji v pravu glej v: Oliver Goodenough, navedeno delo (glej zgo raj, op. 4).

8 Raz la gal ne od loč be Ustav ne ga so di šča RS z iz rec no ustav no pod la go?! 17 menjeslovja ali jezikoslovja bi rekli, da je besedno dejanje izraz 24 ali označevalec 25 namembne vsebine (izraženega ali označenega namena) in šele ta izraz je mo go če upo ra bi ti kot pred met spo ro ča nja; še le ta iz raz ima spo ro čil no na ra - vo. Svoj namen mora torej zakonodajalec navzven izraziti z dejanjem to se lah ko pos ne ma, če naj se pre ne se do tis tih, ki naj pra vo iz vr šu je jo. Za kon je tako pravno veljavno dejanje [pravni akt]. In pravno določilo kot njegov sestavni del je spo ro čil na tva ri na, iz raz, se stav ljen iz je zi kov nih zna kov. Ven dar mo - rajo na drugi strani naslovljenci oziroma tisti, ki naj zakon izvršijo, tem jezikovnim znakom določiti pomen, da pra vo lah ko ude ja nja jo. Kot pi še tu di Hans Kel sen, je nor ma [pravno pravilo; A. K.] 26 ravno pomen pravnega akta. 27 Pravno pra vi lo je to rej pomen pra vo daj ne ga be se di la, in ne be se di lo sa mo. V na - sprot ju z be se di lom ni stvar, tem več njen smisel. V čem pa je smi sel opi sa ne ga ločevanja? Ta se razkrije s pregledom mogočih medsebojnih razmerij. Razmerja med pravnim določilom in pravnim pravilom. Ko je razmejitev en krat po da na, se res mor da na hit ro zaz di, da je ko nec kon cev brez pred met - na, saj ob sta ja po pol na sklad nost med da ni ma poj mo ma: prav no pra vi lo je po - men prav ne ga do lo či la in sled nje je to rej sklad no s pr vim. Tak za klju ček bi po jas nil brez briž no upo ra bo in med se boj no za me nje van je v ob čem prav nem iz - ra ža nju. Raz li ko va nju pa bi od vzel vsakr šno ži vljenj sko vred nost, saj če sta poj - ma sklad na, nju no lo če va nje ni ma smis la. A pravna resničnost poleg zgornjega pokaže še druge primere: (a) Neredko eno določilo vsebuje tudi več pravnih pravil. Ka ko je to mo go če? Vsi ve mo, da jezikovni izraz lahko nosi več pomenov. In pravno pravilo je prav določen pomen pra vo daj ne ga be se di la. Iz te ga sle di, da vsak od po me nov prav ne ga do lo - čila lahko predstavlja neko pravno pravilo. 28 Po leg te ga je (b) eno pravilo lahko zaobjeto v več določilih sku paj, ka dar so npr. po sa mez ne se sta vi ne prav ne - ga pravila (primarna hipoteza, dispozicija, sekundarna hipoteza in sankcija) za- 24 Umberto Eco, A Theory of Semiotics, Indiana University Press, Bloomington Ferdinand de Saussure, Predavanja iz splošnega jezikoslovja, Studia humanitatis, Ljubljana V slovenski pravni znanosti enačimo pravno pravilo s pravno normo (pravnim merilom), Hans Kel sen pa ju je del no lo če val in v de lu, na ka te ro se nas la njam, v res ni ci go vo ri o normi. Sam ne to čno tu di v tem ci ta tu uporabljam izraz pravno pravilo, ker Kelsnovo razlikovanje za moj prikaz nima posebnega pomena. 27 Glej Hans Kel sen, navedeno delo (glej zgo raj, op. 17) ter is ti, Théorie génerale des normes, P.U.F., Pa riz 1996, s. 33 in nasl. 28 Za kaj pra vim, da vsak od po me nov lah ko pomeni neko pravno pravilo? Zato, ker je normativnost temeljni pogoj, da je neki pomen že tudi pravno pravilo. Pogoja normativnosti pa seveda ne izpolnjuje vsak pomen; tak mo re bi ti ve ljav no pri pi san na po se bej do lo čen na čin od za to pris toj ne ga or ga na ali kot mor da naj lep - še, kratko in povsem preprosto zapiše Otto Pfersmann:»Ce lui qui avan ce son roi de F1 vers F8 ne joue pas aux échecs.«škdor pres ta vi kra lja z F1 na F8, ne igra ša ha.]. Glej Ot to Pfers mann, Norme v de lu: Al land, Rials (ur.), Dictionnaire de la culture juridique, PUF, Pa riz 2003, s

9 18 U STAVNOSODNO PRAVOTVORJE pisane v različnih členih. Najdemo pa še (c) pravna pravila brez določil (taka so pravna pravila običajnega nezapisanega prava) in (č) pravna določila, ki ne vsebujejo pravnih pravil (npr. tis ta do lo či la, ki v za ko nu po da ja jo opre de lit - ve poj mov). * * * Po tem prikazu je toliko bolj dojemljivo, da je razlaganje prava nujna postavka miselne dejavnosti, ki pripelje do njegovega uporabljanja. Ravnati se moremo in moramo po prav nih pra vi lih, saj še le ta do lo ča jo res nič ni prav ni po lo žaj nas - lovnikov; kar zadeva pravna določila, torej pisne jezikovne obrazce, kot so člen, paragraf, alinea ali druga jezikovna enota pravnega predpisa, se lahko ravnamo le v skla du z nji mi. 29 Da bi prav na pra vi la razbrali, moramo najprej dodeliti pomen in smi sel prav nim do lo či lom, ki smo jih prebrali. Po men in smi sel prav nim določilom dodelimo z miselnim opravilom, poimenovanim razlaganje. Osnovna pravna slovarska opredelitev zakona bi torej mogla biti naslednja: zákon -óna tudi zákon -a m (á ó; á) 1. pravno dejanje ali akt zakonodajalca: državni svet je izglasoval veto na zakon državnega zbora 2. a) besedilo takega dejanja b) besedilni zapis takega dejanja: za kon se gla si: De du je jo se lah ko stva ri in pra - vice, ki pripadajo posameznikom 3. pomen, ki ga tako besedilo izraža: po zakonu Ti na s tem av tom ne sme na ces to. Na tej osnovi bo zdaj laže določiti predmet ustavnosodnega nadzora in določiti moč razlagalca Predmet odločanja in moč razlagalca Ker gre za ustavnosodno presojo za ko na, se mor da zdi, da v tem pod nas lo vu načenjam razrešen problem: pri presoji ustavnosti zakona je predmet ustavnosodnega nadzora povsem preprosto zakon. Vendar, po prikazu razmejitve med pravnim določilom in pravnim pravilom, vprašanja predmeta ustavnosodnih od lo či tev ne mo rem od pra vi ti kar z le vo ro ko. ( ). Te mu prit rju je sod - nik Tes ten, re koč, da»enega od razlogov [za razlagalne odločbe] lah ko išče mo v odgovoru na vprašanje, kaj je resnični predmet presoje v postopkih abstraktne kontrole: določba ali norma«. 30 To li ko bolj, ker je tu di od te ga od vis na de jan - ska moč odločanja ustavnih sodnikov ( ). 29 Primerjaj npr. s Friedrichom Müllerjem, ki pravi, da besedilo predstavlja prostorski okvir ali prostorske za - mejitve Šnem. der Wortlaut als Begrenzung des Spielraums zulässiger Konkretisierung]. Fri ed rich Mül ler, navedeno delo (glej zgo raj, op. 9), s. 218 in nasl. 30 Franc Tes ten, navedeno delo (glej zgo raj, op. 21), s. 13 in nasl.

10 Raz la gal ne od loč be Ustav ne ga so di šča RS z iz rec no ustav no pod la go?! Predmet ustavnosodnega nadzora Verjamem sicer, da sem do tod primerno utemeljil razlaganje ob zgornji postavki prav ne ga skle pa nja pri upo ra bi pra va. Kdo pa ute gne pri po mni ti, da za kon v postopku presoje ustavnosti nastopa na spodnji postavki sodniškega silogizma in je za to de le žen dru gač ne ob rav na ve. Po se bej trd no bi bi lo lah ko ta ko opo - zorilo, češ da je ustavno sodišče seveda pristojno za veljavno razlaganje tistega pra va, ki ga upo rab lja ki to rej za vze ma vlo go terminus maior, ka dar pa za - kon do bi v pre cep to je v pre so jo in ta nas to pa kot pred met od lo ča nja, tu za - trjevane potrebe po razlaganju ni. Tak sklep je napačen. V postopku presoje ustavnosti zakona ta stoji nasproti ustavi. Po zgornji utemeljitvi je ustavo pri njeni uporabi nujno treba razlagati izluščiti ali določi ti je tre ba njen po men. Če naj to rej v pos top ku so di šče pre so ja skladnost za - ko na z usta vo, mo ra tu di te mu pri pi sa ti ne ki po men. Med sa bo se na mreč da - jo primerjati le istovrstni pojavi, pravilo s pravilom oziroma pomen s pomenom, ne pa raznovrstne kategorije, kot sta ustavno pravilo in zakonsko določilo. Za - to je za kon sko be se di lo po treb no raz la ge v obeh vlo gah, ki jih lah ko igra v okvi - rih pravnega silogizma. Tako morajo imeti ustavni sodniki v postopku presoje ustavnosti zakona pred oč mi nuj no vse ravni oziroma plasti zakona: tako zakonsko besedilo kot pomene tega besedila, ki šele določajo resničen pravni položaj naslovnikov; zakonska določila in tudi pravna pravila. In če upoštevam tukajšnje utemeljevanje in zgornjo opredelitev zakona, morda šele zdaj postane jasno, da vsakršne razlagalne odločbe niti niso brez izrecne ustavne podlage. Te za se zdi ra di - kal na, saj dru ga če tr di jo po mo jem pre gle du ce lo vsi tis ti, ki si cer ta na čin odločanja ustavnega sodišča zagovarjajo. 31 Pa ven dar, 161. člen Usta ve RS do - loča:»če ustavno sodišče ugotovi, da je za kon protiustaven, ga v celoti ali delno razveljavi.«mar kdo lahko prepričljivo utemelji, da je za kon v tem čle - nu mogoče razumeti samo v njegovem formalnem pomenu? Za tako trditev posebnega ute me lje va nja ne naj dem nik jer. Zdi se to rej, da je (sko raj vsem pis - cem) ta ko raz la ga nje sa mo po se bi umev no. Me ni nič več, če prav sem s tem iz - ho di ščem štu dij za čel tu di sam. 32 Pod be se do za kon v ob čem (prav nem) iz - ra ža nju in tu di v tej ustav ni do loč bi raz umem ta kó pravno dejanje [pravni akt] državnega zbora kot skup pis nih je zi kov nih ob raz cev [pravna določila], s katerimi je dejanje izraženo, pa tudi in predvsem pravna pravila ali nor - 31 Vsaj posredno ustavno podlago priznava le Sebastijan Nerad, Pravne posledice in narava odločb ustavnega sodišča v postopku ustavnosodne presoje predpisov, ma gi str sko de lo, Uni ver za v Ljub lja ni, Ljub lja na 2003, s in pač še en krat ugo to vil, da je sa mo u mev nost po gos ti raz log zmot.

11 20 U STAVNOSODNO PRAVOTVORJE 33 Franc Tes ten, navedeno delo (glej zgo raj, op. 21), s. 13 in nasl. 34»Gre za po seb no teh ni ko, ne pa za izvajanje posebne pristojnosti,«piše Franc Testen, Ustav nost in ter pre ta - tivnih odločb ustavnega sodišča, IX. Dnevi javnega prava, s. 62. Besedo»tehnike«uporabljajo tudi v tuji ustavnopravni teoriji in praksi, kar je razvidno že po bežnem pregledu literature. Tako poimenovanje [tehnike odločanja] kot»neustrezno in zavajujoče«označi Borut Šinkovec, Ne ka te ri te o re tič ni prob le mi ustav no - sod ne pre so je za ko nov, magistrsko delo, Ljubljana 2002, ss. 79 in 80. Po mojem mnenju neupravičeno, saj teh ni ka pomeni način pos to pa nja ali po ve zo va nja me tod in sred stev, po treb nih za do se go ka ke ga ci lja. Pri - mer jaj Mi loš Tav zes et al., Veliki slovar tujk, Cankarjeva založba, Ljubljana 2002: téhnika -e ž [fr. technique iz gr. tek hni kós iz tékhne spretnost, umetnost, (praktična) veščina]. 35 Državni zbor to sprejme po posebnem postopku, ki ga urejajo člen Poslovnika Državnega zbora (PoDZ-1), Ur. l. RS, št. 35/02, 60/ Beseda»razlaga«ali s tujko»interpretacija«po eni strani označuje (a) miselno opravilo, s katerim se določeni stvari ali izreku dodeli neki pomen, na drugi ravni pa poimenuje (b) sam proizvod tega miselnega oprawww.revus.eu me, to je pomene zakonskega besedila, ki šele določajo resničen pravni položaj naslovnikov. Za to se stri njam s sod ni kom Tes te nom, ki pra vi,»naj ima ustav no so di šče možnost ne le, da posamezne predpise ali njihove določbe razveljavlja tudi samo delno, marveč tudi, da razveljavlja samo posamezne načine uporabe oziroma posamezne pomene predpisa oziroma njegovih določb, torej norme«. 33 Po mojem mnenju imajo tiste razlagalne odločbe, ki pravno normo razveljavljajo, povsem izrecno ustavno podlago. V ro kah ustav nih sod ni kov je sod ba o tem, ali bodo neskladnosti reševali na ravni»besedila«ali pa na ravni»pravnih pravil«. Zato govorimo o teh ni kah odločanja. 34 V pr vem pri me ru bos ta na uda - ru delovanje in s tem avtoriteta zakonodajalca. V drugem se spuščajo na tisto ra ven prav ne ga sis te ma, kjer v glav nem de lu je sod stvo, za ko no da ja lec pa le red - ko s sprejetjem avtentične razlage zakona. 35 Ne zdi se mi po treb no, da so ustav ni sod ni ki opra vi če va li raz la gal no na ra - vo od ločb; kar so sto ri li z že ome nje nim ar gu men tom a fortiori od večjega k manjšemu, od razveljavljanja k razlaganju. Še manj primerno se mi zdi, da bi ustvar jal no na ra vo ne ka te rih svo jih od ločb upra vi če va li s pris toj nost jo raz la ga - nja. Kot bom str nje no in bolj pre gled no pri ka zal v dru gem de lu te raz pra ve (glej spodaj, ), razlagalna ali ustvarjalna narava odločb ustavnega sodišča ne pa de ta v is ti koš, lah ko pa se pre kri va ta. S tem še ni sem na čel vpra ša nja»vse - bin ske mo či«ustav ne ga so di šča pri od lo ča nju v to vrst nih pos top kih. Nanj lah - ko odgovorim šele, ko razlaganje opredelim bodisi kot»opravilo volje«bodisi kot»delovanje znanja« Razlaganje kot delovanje volje ali znanja Dobr šen del te o re ti kov, ki pri zna va jo, da sod nik pra vo nuj no raz la ga, pra vo sod - no dejavnost vendarle omejuje z voljo zakonodajalca. Razlago 36 opredeljujejo po teološko kot opravilo znanja, ki razkriva namen postavodajalca (čeprav ze-

12 Raz la gal ne od loč be Ustav ne ga so di šča RS z iz rec no ustav no pod la go?! 21 melj ske ga). Ta ko naj bi se prav no raz la ga nje ne kaj dos ti raz li ko va lo od re li gi - oznega ali literarnega. Kot pra vi Mi chel Tro per, 37 je teorija, ki razlaganje opredeljuje kot razkrivanje skritega pomena ali volje zakonodajalca, tesno povezana s predstavo, da sodnik ne more in ne sme imeti nikakršne moči. Ta teorija prežema doktrini de lit ve ob las ti in prav ne dr ža ve. Sod nik je ome jen na iz rek, na skle pa nje (prav- ni silogizem), katerega zgornja postavka je zakon in spodnja dejanski stan. Če zakon ni jasen, razlaga s priznano metodologijo odkriva skriti pomen. 38 En sam po men je pra vi. In raz la ga nje je ta ko lah ko ali uspeš no ali ne us peš no. Uspeš no je, kadar razkrije edini pravi pomen, voljo zakonodajalca. Vsi drugi pomeni so napačni. In pravega lahko odkrije vsakdo z dovolj tehničnega znanja. To je to - rej v pris toj nos ti so dišč. Vča sih pa se zgo di, da je do lo či lo dvo u mno, po manj - klji vo ali v se bi na spro tu jo če. Ta krat mo ra so di šče po zva ti k urad ni raz la gi po - sta vo da jal ca, ki (do mnev no) po zna svoj pr vot ni na men. Da bi to rej so di šče ugo - to vi lo, ali je do lo či lo jas no ali ne, ali je mor da ce lo ne po pol no ali v se bi na spro - tujoče, mora to določilo najprej razlagati. A že ta predhodna razlaga je pravzaprav stvar vo lje. Ka ko lah ko tr dim kaj ta ke ga? Za to ker za do šča, da so di šče po svo ji vo lji ne ko do lo či lo ozna či kot nje mu jas no in že mu na to sa mo pri pi še pomen. Teorija»volje«, po kateri razlaga le razkriva že poprej obstoječo voljo postavodajalca, se s tem podre. 39 Na drugem bregu je stališče, ki razlago opredeljuje realistično kot de lo va - nje volje. To sodniku, in vsakemu razlagalcu sploh, priznava precejšno moč. Resnično, če razlaganje pomeni pripisovanje pomena nekemu besedilu in če je ta pomen nič drugega kot pravno pravilo, potem je razlagalec tisti, ki določa, kaj je pravno pravilo. Pravzaprav torej prava ne postavlja avtor razlaganega besedila na primer zakonodajalec, marveč razlagalec. 40 Ta je tis ti, ki do lo ča vila. Opredelitev je do tod soglasna. Od tod naprej si dve teoriji skačeta v lase: po prvi, tradicionalni, je raz - laga opravilo ali pač proizvod odkrivanja ali poznavanja, sam bi to ime no val za te o loš ki po gled; po dru gi te - oriji, rečejo ji realistična, pa je razlaga opravilo oz. proizvod volje razlagalca. Če krenem po poti volje, je raz - lagalec interpret odtlej istočasno soustvarjalec, in ne le poznavalec. Glej in pri mer jaj Mi chel Tro per, Interprétation v de lu: Al land, Ri als (ur.), navedeno delo (glej zgo raj, op. 28). 37 In tu se moč no opi ram na nje gov pri kaz: Pouvoir de l interprète v geselskem članku Interprétation v: Al - land, Ri als (ur.), navedeno delo (glej zgo raj, op. 28), ss. 846, Tak po gled je opa zen do kaj po gos to, npr. v ob če usta lje nem iz ra ža nju, da je so di šče»ugo to vi lo«, da je za - kon neustaven. 39 Friedrich Müller (zagovornik strukture teorije prava) to isto doktrino preprosto spodbije le nekoliko dru ga - če:»di e ser Wil le, di e se Ent schei dung [ki naj bi ju raz la ga raz kri la; A. K.] sei es des Norm textge bers, sei es des Norm tex tes sind nicht»an sich«da. Ent schei den wer den kann nur der kon kre te Fa ll. Schon we gen der Zukünftigkeit dieser Fälle und damit der einem Normtext zuzurechnenden einzelnen Entscheidungen kön nen we der»der«wil le noch»die«ent schei dung ei ner Vor schrift er mit telt wer den.«fri ed rich Mül ler, navedeno delo (glej zgo raj, op. 9), pa ra. 262, s Verjetno tudi zato, ker pojmovanje tega, kar je»razlaga«, lahko zavaja, Friedrich Müller raje govori o»kon- kretizaciji«namesto o»razlaganju«[nem. Konkretisierung statt Auslegung]. Obe nem pa pra vi:»ka kor dol go

13 22 U STAVNOSODNO PRAVOTVORJE pravo. Zato iz klasične realistične teorije izhaja, da ob obstoju suverenega sodišča resnični zakonodajalec ni parlament, ampak razlagalec zakona. Resnični suveren ni sam avtor ustave, ampak ustavno sodišče. 41 In kar je še več, med be se di li, ki jih ustav no so di šče raz la ga, so tu di tis ta, ki do lo ča jo nje go ve pris - tojnosti. Z razlago teh besedil ustavno sodišče pravzaprav oblikuje okvire lastnih pristojnosti; pogosto te širi. Tako je storilo vrhovno sodišče Združenih držav, ko se je le ta 1803 (v za de vi Marbury v. Madison) razglasilo pristojno za presojo ustavnosti zakonov in s tem tako presojo nasploh prvič iznašlo (drugi je bil Kel sen). Po dob no je sto ril fran cos ki ustav ni svet, ki je le ta za ustav - no materijo [fr. bloc de constitutionnalité] razglasil tudi preambulo ustave in temeljna načela, ki so jih priznavali zakoni republike (zadeva Liberté d association; in da ne bo po mo te, gre za de be lo sto let je sta rej še za ko ne II. in III. fran - coske republike). 42 Pomembno širitev svojih pristojnosti si je privoščilo tudi slovensko ustavno sodišče z nekaterimi znanimi ustvarjalnimi odločbami. 43 Moč ustavnega sodišča kot razlagalca pa je vendar tudi omejena. Prvič s postav ko, da ustav no so di šče ne mo re za se da ti, ne mo re se se sta ja ti po last ni vo - lji, am pak je ve za no na po bu do ali zah te vo, ki pri de od zu naj. 44 Dru gič, z ustav - no prav no igro, ki do pu šča, da ne ko raz la go, s ka te ro ustav no so di šče po men - sko opredeli ustavno ali zakonsko določilo, parlament povozi s spremembo ustave ali zakona. In tretjič, tudi razlagalec je zavezan k stalnosti in notranji skladnosti pravnega reda, v katerega posega; se pravi, da pri razlaganju nekega določila jemlje v obzir pomene, ki jih je že pripisalo drugim določilom. 45 Za - vezniki teološkega (tradicionalnega) pogleda v tem vidijo dokaz za trditev, da je sodišče pravno zavezano in se dejansko podreja zahtevi, da besedilu pripiše nje gov resnični, pravi, vnaprej postavljeni pomen. V dejanskosti tak pomen ne bodo kot metoda prakse in pravne znanosti navajana samo pravila interpretacije (razlaganja), tako dolgo bo struktura praktičnega udejanjanja prava ostala narobe razumljena [nem. mißverstanden].«fri ed rich Mül ler, navedeno delo (glej zgo raj, op. 9), pa ra. 248, s Ko li kor vem, po se bej po u dar ja po dob no pri nas le An - draž Ter šek. Glej npr. An draž Ter šek, K ustavni določbi o poslanski imuniteti, Prav na prak sa 4/2005, s. 6, op. 3; is ti, Ustava ne prenese črkobralskega formalizma, Prav na prak sa, 8-9/2004, s Primerjaj Leonid Pitamic, Dr ža va, Cankarjeva založba, Ljubljana 1996, po izvirni izdaji Družbe svetega Mohorja, 1927, s. 17:»[O]bvezno tolmačiti najvišja pravila v državi, je včasih še odločilnejšega pomena kot ustavodavna oblast sama [...]«42 Primerjaj Dominique Breillat, Suprakonstitucionalnost ali nadustavnost v Franciji, REV US, št. 3, Ljub lja na, december Teh spor nih od ločb v tej raz pra vi po sa mič ne ob rav na vam. Niž je iz po stav ljam le vzor čni iz rek ta kih raz la - gal nih od ločb. Ne kaj od ločb je po sa mič, a na enem mes tu, ob rav na va nih v: Mav čič, Pav čnik (ur.), Ustavno sodstvo, Cankarjeva založba, Ljubljana Analizo nekaterih»ustvarjalnostnih«stališč posameznih sloven skih ustav nih sod ni kov glej v: An draž Ter šek, Ustav no so di šče in par la ment: me ha ni zem»stop nje van ja san kcij«, Prav na prak sa, št. 20/2000, pri lo ga. 44 Glej 22. člen Za ko na o Ustav nem so di šču (ZUstS), Ur. l. RS, št. 15/94, 64/ Primerjaj Marko Novak, Delitev oblasti: Medigra prava in politike, Cankarjeva založba, Scientia, Ljubljana 2003, IV. del; Bošt jan M. Zu pan čič, Prvine pravne kulture, FDV, Ljub lja na 1995, s. 151 in nasl.

14 Raz la gal ne od loč be Ustav ne ga so di šča RS z iz rec no ustav no pod la go?! 23 obstaja. 46 Obnašanje sodišča je razložljivo drugače: pravna pravila, ki jih ustvar ja, so (po sred no) sploš na, kar po me ni, da se na na ša jo na rav na nje ne do lo - čenega števila naslovnikov. In če bi se ustavno sodišče odločalo muhasto, od pri me ra do pri me ra ka kor ko mu, nih če ne bi mo gel pred vi de ti prav nih pra vil in se po njih ravnati. Če želi vzpostavljati resnično oblast pravnega reda in svojih odločitev, je zavezano predvidljivi stalnosti in skladnosti. Pravne zaveze torej ni, marveč je zaveza proizvod danih okoliščin, v katerih je sodišče prisiljeno graditi razumno notranjo skladnost ustavnopravnega reda. 47 Ustav no so di šče je»prav no svo bod no, a druž be no ome je no,«bi po vzel Mi chel Tro per. Pod to družbeno omejitev lahko prištejem tudi kulturne spone jezikovnih zakonitosti, ki jih povsem razumljivo sodniki ne morejo spreminjati Temelji razlagalnih odločb, neločljivo povezani z zahtevami pravnega reda 49 V tem de lu je že mo go če tr di ti, da ob rav na va ni na čin, s ka te rim ustav no so di - šče posega v pravni red, izhaja iz same narave odločanja; odločanja, za katero je pris toj no po usta vi. A kma lu se bo iz ka za lo, da boj ne ga po lja z za ko no da jal - cem in sod stvom ustav no so di šče ni od pr lo v ni če jan ski vo lji do mo či, am pak za to, ker so ga k te mu na pe lja le zah te ve na če la prav ne var nos ti (1.2.1.) in za zdaj morda še presenetljivo zveneča želja po umerjenem dialogu z zakonodajal cem in sod stvom (1.2.2.) 46 Prav tako npr. Friedrich Müller kot Riccardo Guastini in Michel Troper. Glej Friedrich Müller, navedeno delo (glej zgo raj, op. 9), s. 192 in nasl.; glej Ric car do Gu as ti ni, navedeno delo (glej zgo raj, op. 13); glej Mi chel Troper, navedeno delo (glej zgo raj, op. 37), s Primerjaj z razmišljanjem o pomenu ustavnosodnih precedensov in sodne prakse npr. v: Aleš Galič,»Argument precedensa«ali Stališča Ustavnega sodišča RS o prepovedi samovoljnega odstopa od sodne prakse, REV- US, št. 1, Ljub lja na, 2003; An draž Ter šek, Pri spe vek k raz pra vi o po me nu sod ne prak se, Pravna praksa, št /2004, s. 8; Pri mer jaj tu di Bo jan Bu ga rič, Prav na sred stva za ome je va nje pris toj nos ti ustav ne ga sod - stva, Zbor nik s IV. Dne vov jav ne ga pra va, Por to rož 1998, s. 93; Ma tevž Kri vic, Vezanost ustavnega sodišča na usta vo ali na last ne prej šnje od lo čit ve?, Zbornik s VI. Dnevov javnega prava, Portorož Dworkinova romaneskna prispodoba verižnega ali nedokončanega romana Šang. chain no vel] v na šem pro - storu ne izzveni posebej posrečeno, vezanost ustavnih sodnikov pa ustrezneje ponazarja sorodna poetična pris po do ba Vez ia Cri sa ful li ja: kdor tr di, da raz la gal ne od loč be ustvar ja jo no vo pra vo (to po nje go vem mne - nju ne dr ži), bi mo ral do da ti naj manj to, da gre za pra vo tvor no de jav nost, ki se dr ži obveznih rim [it. una legislazione a rime obbligate]. Glej Vezio Crisafulli, La Cor te ha vent an ni, v delu: N. Occhiocupo (ur.), La Corte constituzionale tra la norma giuridica e realtà sociale, Il Mu li no, Bo log na 1978, s. 84. Glej tu di Ro nald Dworkin, Law s Empire, Belk nap Har vard, 12. iz da ja, Cam bridge 2001; s. 228 in nasl. 49 Jacques Chevallier v odličnem eseju prikazuje, da se pojem pravnega reda izraža v dveh svojih bistvenih raz - sežnostih: v urejenosti ali sistemskosti in normativnosti. Ure je nost ima dve na ra vi: statično in dinamično; pr vo iz ra ža t a po ve za nost in hierarhija, drugo pa pro duk cij ski in re pro duk cij ski steber sistema. Glej Jacques Chevallier, L ordre juridique, v delu: Jacques Chevallier et al., Le dro it en procès, P.U.F., Pa riz 1983, ss

15 24 U STAVNOSODNO PRAVOTVORJE Načelo pravne varnosti Na izbiro med razveljavljenjem in zavrnitvijo ne vpliva le zakon kot predmet postopka. Precej pri tem sodišče tehta tudi morebitne vplive take odločitve na pravne okoliščine, na sam pravni red. Z razveljavitvijo v njem zazija pravna praznina. 50 Na pod la gi ne us tav ne ga za ko na so po gos to že nas ta ja le prav ne po - sledice. Zato je odločitev vedno pospremljena tudi s sodbo o njenih celostnih vpli vih na prav ni red, o zap le tih in ne e na kos tih, ki jih bo pus ti la za sa bo. In ti bi utegnili biti včasih še bolj neustavni. Ravno v prvem tovrstnem primeru je sodišče svojo odločitev utemeljilo s tem, da bi razveljavitev»prizadela tudi tiste, ki so nor mo upo rab lja li v skla du z usta vo«(u-i-108/91; Od lus II, 67). Sod - ni ka Kri vic in Tes ten sta v od klo nil nem lo če nem mne nju k ne ki raz la gal ni od - ločbi zapisala, da»z razveljavitvijo [...] povzročena pravna praznina ne bi povzročila nobenih takih škodljivih posledic«, in s tem iz ra zi la sedes razlikovanja s tisto večinsko odločitvijo (U-I-93/98). V neki drugi zadevi pa je sodišče obrazložilo, da»bi bi la [...] prav na praz ni na ne us tav na, če se je ne bi da lo za pol ni ti z metodami razlage,«ter spre je lo raz la gal no od loč bo (U-I-130/01). Ustav no so - dišče se torej odloča v strahu pred pravno praznino, ki lahko povzroča škodljive po sle di ce ( ), in če je mo go če, sle di na če lu ohra ni tve prav nih pred pi - sov ( ) Hor ror va cui ustav nih sod ni kov Pravne praznine dopuščajo negotovost, ki pa je ubi ius in cer tum, ibi ius nul - lum na sprot je ene te melj nih se sta vin ide je pra va, če se nas lo nim na Rad bru - chov pogled: nasprotje pravne varnosti. 52 Tu di prav ni red, kot vsak sis tem, te - ži k te mu, da praz nin ni ozi ro ma da so ne znat ne. 53 In ustav no so di šče, ka te re - ga eden glav nih na me nov je rav no skrb za hi e rar hič no urejenost pravega sistema, 54 svoje poseganje vanj opravlja posebej pozorno. 50 Primerjaj npr. analizo stališča slovenskih ustavnih sodnikov do tega vprašanja v: Andraž Teršek, na ve de ni članek (glej zgo raj, op. 43). 51 Pri mer jaj npr. Franc Tes ten, Tehnike ustavnosodnega odločanja v de lu: Mav čič, Pav čnik (ur.), Ustavno sodstvo, navedeno delo (glej zgo raj, op. 43). 52 Radbruch kot temeljne sestavine ideje prava obravnava pravičnost, smotrnost in pravno varnost. Glej Gustav Rad bruch, Fi lo zo fi ja pra va, Cankarjeva založba, Ljubljana Pravna praznina, leksikon Pravo, Cankarjeva založba, Ljubljana Štiri poglavitne naloge ustavnih sodišč so (v izvornem zaporedju): (a) skrb za delitev pristojnosti med drža - vo in njenimi sestavnimi enotami (federacija v. federalne enote npr.; kasneje tudi lokalne skupnosti), (b) uresničevanje načela delitve oblasti, (c) zagotavljanje hierarhične urejenosti pravnega sistema (ustavnost in za - konitost), (č) varstvo posameznika pred oblastnim ravnanjem države in varstvo manjšine pred voljo večine (človekove pravice in temeljne svoboščine).

16 Raz la gal ne od loč be Ustav ne ga so di šča RS z iz rec no ustav no pod la go?! 25 Pozornost je toliko večja ob naknadni presoji ustavnosti zakona, ko je zdaj obravnavani zakon že veljaven in se uporablja. Na njem so morda utemeljena že mno ga prav na raz mer ja. Za to lah ko raz ume mo, da bi pre pro sta raz ve lja vi - tev (v de lu ali v ce lo ti) ne pri mer no vpli va la na prav no var nost. In to še to li ko bolj, ko li kor dlje za kon ve lja. Ustav no so di šče se je pri od lo ča nju ta ko znaš lo med Sci lo in Ka rib do: med - tem ko se je že le lo iz ogni ti prav nim praz ni nam, ni smelo nasesti na neučinkovi to sti last nih sodb in ne u re je nos ti sis te ma, do če sar pri pe lje jo go le ugo to vi tve - ne od loč be. In raz la gal ne od loč be so se iz ka za le kot naj bolj še orod je za do se - go te ga ci lja. Re sda ima za to, da bi se iz ogni lo tvor je nju praz nin, na vo ljo tu di razveljavitev z rokom, a v slovenski ustavnopravni igri se ta način ni izkazal in ni upravičil domnevane prednosti zapisanega temelja, saj državni zbor zaradi svo je pre za se de nos ti (kot po sle di ci za ko no daj ne in fla ci je) teh ro kov ni iz pol - nje val. To je do da ten raz log za sod niš ki horror vacui. Izogibanje prazninam pa ima v pra vu že dol go in do bro ute me lje no opo ro še v na če lu ohra ni tve prav nih predpisov Načelo ohranitve pravnih predpisov Mor da se zdi pro tis lov no, da sod ni ku za ko na pri pi su jem skrb za ohra ni tev prav - nih predpisov; njegova naloga namreč ni ohranitev zakonov, temveč ohranitev ustave z izločanjem z njo neskladnih zakonov iz pravnega reda. Pa vendar ni nasprotja v želji po ohranitvi zakonov in usta ve, do kler pr vo ne ogro ža dru ge - ga. Pravzaprav je načelo ohranitve pravnih predpisov uveljavljeno kot vsesplošno, uni ver zal no na če lo, ka te re ga po memb nost iz ka zu je nje gov iz vor in ki je ve - ljavno na vseh področjih, tudi na ustavnopravnem polju. Kar se tiče civilnega prava, za primer, imamo v Obligacijskem zakoniku 82. člen, ki pra vi:»pri raz la gi do lo čil se ni tre ba dr ža ti do be sed ne ga po me na upo - rabljenih izrazov, temveč je treba iskati skupni namen sopogodbenikov in določilo razumeti tako, kot ustreza načelom obligacijskega prava, ki so določena v tem zakoniku.«načelo izhaja iz sporazumnosti ali konsenzualizma. Pogodba je iz raz vo lje in ta je do mnev no raz um na. Za to ne mo re mo raz la ga ti, da je bil na men po god be nic skle ni tev po sla brez učin kov. Bo lje je, da po god ba os ta - ne v veljavi, kot da jo razveljavimo. Temu se pridružuje še načelo realizacije. 55 To pa nista le načeli civilnega prava. Izhajata iz splošnejšega načela ohranitve pravnih predpisov, ki je vodilo vsakršnega razlaganja in izvira že iz rimskega 55 To na če lo se ka že v več čle nih Ob li ga cij ske ga za ko ni ka. Za pri mer na va jam le 58. člen, ki po god bo kljub na - paki obličnosti ohranja v veljavi,»če sta pogodbeni stranki v celoti ali v pretežnem delu izpolnili obvez nos - ti, ki so iz nje nas ta le, ra zen [...]«. Glej Ob li ga cij ski za ko nik (OZ), Ur. l. RS, št. 83/01, 32/04.

17 26 U STAVNOSODNO PRAVOTVORJE pra va, kjer je ve lja lo: actus interpretandus est potius ut valeat quam ut pereat. 56 Če namreč razlagamo dejanje tretjega, skušajmo razlagati tako, da potrdimo velja vo, ne pa da pred pi su to od re če mo. Raz la ga naj bo to rej, če je le mo go če, pri - zanesljiva. Kakšen je lahko smisel razveljavitve zakonskega določila, ki izraža najmanj eno z usta vo sklad no prav no pra vi lo, za to ker bi ji bi lo mo go če pri pi sa ti tu di tak po men, ki je v na sprot ju z usta vo? Prizanesljivo lahko sodišče sklepa, da je imel zakonodajalec namen delovati skladno z ustavo. Zato je povsem nor - mal no, da si za kon, ka dar je mož nih po me nov več, tol ma či v tis ti sme ri, ki ustavi ne nasprotuje. Spor nej še so za de ve, v ka te rih iz od go vo ra dr žav ne ga zbo ra ali iz pri prav - ljalnega gradiva zakonodajnega postopka izhaja, da je bilo merjeno na tistega od več mož nih po me nov, ki po mne nju ustav ne ga so di šča ni do pus ten. Sod nik Ribičič v svojem ločenem mnenju k odločbi U-I-246/02 navaja takratni ugovor večine ustavnih sodnikov, namreč»da je težko vztrajati pri interpretativni odločbi v primeru, če takšne razlage zakona ne brani niti zakonodajalec sam«. 57 Tu di sam ob tem me nim dru ga če. Po mo jem mne nju lah ko so di šče te mu nav - kljub zakonsko besedilo ohrani v veljavi in z razlagalno odločbo iz pravnega reda odstrani prav pomen, na katerega je bilo merjeno z zakonodajalčeve strani. Zakaj? Tako odločitev utemeljuje načelo varovanja šibkejšega, v či gar ko rist gre raz la ga prav ne ga do lo či la na mo žen in ustav no do pus ten na čin. Na če lo va ro va - nja šibkejšega velja tudi na ustavnopravnem področju, saj je ena temeljnih nalog ustavnega sodišča ravno varstvo posameznika pred državo ter varstvo manjšine pred voljo večine. To dvoje razumemo pod poglavjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin. V postopku presoje ustavnosti zakona lahko rečemo, da je po bud nik prav za prav šib kej ša stran ka na spro ti za ko no da jal cu av tor ju spor - nega zakonskega besedila. Zato bi tudi tu, podobno kot v civilnem pravu, 58 be- 56 Primerjaj Digestae (Iulianus 50 dig.):»quotiens in actionibus aut in exceptionibus ambigua oratio est, com mo dis si mum est id ac ci pi, quo res de qua agi tur ma gis va le at qu am pe re at.«; Digestae (Ul - pianus 74 ad ed.):»quotiens in stipulationibus ambigua oratio est, commodissimum est id accipi, quo res, qua de agi tur, in tu to sit.«; Digestae (Pau lus 14 ad pla ut.)»sem per in du bi is id agen dum est, ut qu - am tu tis si mo lo co res sit bo na fi de con trac ta, ni si cum aper te con tra le ges scrip tum est.«57 Prej sem v di plom skem de lu, ki je pod la ga tej raz pra vi, napačno tr dil, da sod nik Ri bi čič na tem mes tu ugo - voru»pritrjuje«. Ta ugovor sodnika Ribičiča v resnici ne prepriča, da razlagalna odločba v takem primeru ne bi bi la mo go ča. Glej nje go vo prit rdil no lo če no mne nje k od loč bi U-I-246/02, kjer po ve, pr vič, da bi bi la po njegovem mnenju razlagalna odločba boljša rešitev, in drugič, zakaj je kljub temu podprl slabšo večinsko odločitev. Večinski ugovor proti sprejemu razlagalne odločbe češ da je težko vztrajati pri interpretaciji za - kona v izrecnem nasprotju z interpretacijami, ki jih izrecno daje državni zbor sam, torej ni prepričal nje - ga; v svojem ločenem mnenju izraža le delno razumevanje za tak argument. 58 Primerjaj 83. člen Obligacijskega zakonika:»če je bila pogodba sklenjena po vnaprej natisnjeni vsebini ali je bila kako drugače pripravljena in predlagana od ene pogodbene stranke, je treba nejasna določila razlaga ti v ko rist dru ge stran ke.«glej Ob li ga cij ski za ko nik (OZ), Ur. l. RS, št. 83/01, 32/04.